Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)

82 | 26. JANUAR 2023
DUHOVNOST
51
Rojstvo Mateja in Luka
800 let jaslic
Evangeliji so začeli nastajati s pripovedovanjem osrednjega oznanila
o Jezusovi smrti in vstajenju, in to v vzvratni smeri – od »konca« proti
začetku Jezusovega delovanja. Osrednjemu oznanilu so sčasoma začeli
pridajati tudi poročila o Jezusovem učenju in čudežnem ozdravljanju,
ANDRAŽ ARKO kar so slednjič tudi zapisali. Prvi je to naredil evangelist Marko, ki je
zaobjel Jezusovo življenje od začetka javnega delovanja s krstom v
Jordanu pa vse do praznega groba in veselega oznanila: »Bil je obujen. Ni ga tukaj.«
A o njegovem rojstvu in otroštvu niti besede. Enako tudi evangelist Janez.
RAZVOJ KRISTOLOGIJE
Prvo oznanilo je bilo torej osredotočeno
na Jezusovo smrt in vstajenje,
kar pomeni, da so se Jezusove Božje
narave dejansko začeli zavedati šele
po dogodku vstajenja, kar je razvidno
tudi iz najstarejšega evangelija. V njem
namreč Marko poudarja, da je bil Jezus
Božji Sin in Mesija že za časa svojega
življenja, ampak to ni bilo javno znano,
zato je razumljivo, da so kristjani začeli
govoriti, da je Jezus Mesija in Božji Sin
šele po njegovi smrti in vstajenju.
Andrea del Verrocchio, Leonardo da Vinci: Kristusov krst.
Sčasoma se je to zavedanje tako
razširilo in usidralo, da je evangelist
Matej, ki je svoj evangelij pisal nekje v
70. letih prvega stoletja, torej deset ali
dvajset let za Markom, v svoje pisanje
vključil tudi ta razvoj kristologije (zavedanja
o Jezusovi Božji naravi). Tako
na primer pri čudežu, ko Jezus hodi po
vodi, Marko ne pove ničesar o Jezusovi
Božji naravi, ko zapiše: »Nato je (Jezus)
stopil k njim v čoln in veter je ponehal;
bili so vsi iz sebe, medtem ko Matej pri
istem dogodku že jasno pove, da je Jezus
Božji Sin: »Oni pa,
ki so bili v čolnu, so se mu
poklonili do tal in rekli:
›Resnično si Božji Sin.‹«
WIKIPEDIA
OD JORDANA
K SPOČETJU
Kako se je razvijala kristologija
– dojemanje in razumevanje
Jezusove Božje narave
–, še jasneje vidimo iz tega,
da Marko prične svoj evangelij
s krstom v Jordanu, ko
Bog Oče ob posredovanju
Svetega Duha razglasi, da
je Jezus njegov ljubljeni Sin.
Evangelista Matej in Luka
pa naredita premik od krsta
v Jordanu na začetek Jezusovega
življenja. Tako pri
Mateju angel sporoči Jožefu:
»Jožef, Davidov sin, ne boj
se vzeti k sebi Marije, svoje
žene; kar je spočela, je namreč
od Svetega Duha.« Pri
Luku pa angel oznani Mariji:
»Glej, spočela boš in rodila
Če torej Marko Božje
oznanilo, da je Jezus
Božji Sin, umesti pri
krstu v Jordanu, Matej
in Luka to umestita ob
njegovem spočetju.
sina, in daj mu ime Jezus. … Sveti Duh
bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo
obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo
rojeno, imenovalo Božji Sin.«
Če torej Marko Božje oznanilo, da
je Jezus Božji Sin, umesti pri krstu v
Jordanu, Matej in Luka to umestita ob
njegovem spočetju. Tako sámo Jezusovo
spočetje postane kristološki moment,
ob katerem je ljudem razodeto, da
je Jezus Božji Sin, zato tudi takoj pride
do češčenja: pri Mateju pridejo modri z
Vzhoda, pri Luku pa pastirji. Hkrati pa
se zgodi tudi preganjanje – kar je tudi
povezano s koncem evangelija. Ker je
Jezus Božji Sin, je preganjan. Tako se
pri Mateju na Jezusa spravi psihopatski
Herod, ki naroči poboj betlehemskih
dečkov, pri Luku pa v templju starček
Simeon napove, da bo Jezus znamenje,
ki se mu bo nasprotovalo. S tem prenosom
kristologije z Jordana na spočetje
pa so pripovedi o Jezusovem rojstvu
pri Mateju in Luku postale resnično
»rojstvo« obeh evangelijev.