Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)
Share Embed Flag

Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)

domovina.je
25.01.2023 Views

DRUŽBA 48 82 | 26. JANUAR 2023 Ločitev Cerkve od države na Češkem in Slovenskem VID SOSIČ Oče moderne, demokratične Češke, pokojni Vaclav Havel, je v predgovoru k slovenskemu prevodu svojega eseja Živeti v resnici zapisal, da je vez med Čehi in Slovenci, ob spregledu češkega bratstva s Slovaki, najtesnejša vez med dvema slovanskima narodoma. Resnično delimo pretežni del kulture, zgodovine in zgodovinske usode, od pomena reformacije za razvoj jezika in identitete, boja za samostojnost znotraj Habsburške monarhije, pa tudi zatiranja naroda, ki smo ga bili deležni v času komunističnega totalitarizma, in osvoboditve, ki je sledila. Državi sta zelo primerljivi tudi ekonomsko. Morda nekoliko pretirano, a ravno zaradi podobnih zgodovinskih razmer ni daleč od resnice, da sta državi v točkah, kjer se razhajata, alternativna realnost ena drugi. Kjer je ena bolj uspešna, lahko, tako kot tekom dolge zgodovine odnosov med narodoma, druga najde navdih, da uspeh doseže tudi sama. Eden od zgledov, ki ga daje Češka Sloveniji, je gotovo odnos do Cerkve ter poslušnost za politične ideje, ki ne izhajajo iz leve totalitarne dediščine. Nova slovenska predsednica Nataša Pirc Musar (54), ki je bojda kandidirala na »liberalni« podlagi, je v svoji kampanji politične točke za zmago pridobila tudi s tem, da se je opredelila v prid obdavčitvi Cerkve v delih, kjer še ni obdavčena, kar bi med drugim močno poslabšalo osebne prihodke župnikov, ki morda celo v večini primerov ne dosegajo vsote minimalne plače. Kandidati, ki pri nas direktno zagovarjajo krščanske vrednote, kot je bil na lanskih volitvah Janez Cigler Kralj (44), pa so že vnaprej obsojeni na velik neuspeh. Pirc Musar je bila kljub agresivnemu odnosu do cerkve izvoljena, četudi sta pri nas dobri dve tretjini prebivalstva še vedno opredeljeni za katoličane, versko neopredeljeni (ateisti, agnostiki itd.) pa predstavljajo približno petino. Vpliv medijev in politična kultura se v zadnjih treh de- SHUTTERSTOCK Medtem ko se pri nas delitev na levo in desno v glavah mnogih, tudi mlajših, še vedno razume kot delitev med desnimi klerikalci in levimi komunisti, pa so na Češkem, tudi zaradi zavzete in končno uspešne lustracije ter po izkušnji tršega, sovjetskega komunizma, že ob nastopu demokracije postavili temelje, ki so bili iskreno demokratični. Na fotografiji je cerkev Jožefa Plečnika v Pragi.

82 | 26. JANUAR 2023 DRUŽBA 49 setletjih pač nista dovolj oddaljili od mentalitete nestrpnega socializma. ATEISTIČNA ČEŠKA Na Češkem, kjer je verska sestava ravno obratna in tudi za standarde sekulariziranega Zahoda radikalno razkristjanjena, kjer se največ petina prebivalstva opredeljuje s katerokoli religijo, pa so kljub temu našli pot, ki je resnično liberalna, in ne zgolj nominalno kot pri nas. Kandidat za predsednika mora nagovoriti širok krog volivcev, četudi so, kot je primer čeških katoličanov, v manjšini. Andrej Babiš (68), bivši premier, ki je na predsedniških volitvah v boju za zmago v drugem krogu, je za včeraj napovedal obisk v cerkvi Naše Gospe zmage v Pragi. Gre za staro romarsko cerkev, eno najbolj znanih v državi, kjer stoji znameniti kip Malega Jezusa iz Prage. Da gre za tajkuna kot tudi bivšega sodelavca komunistične tajne službe, trenutno v sodnih postopkih (največjega je tik pred volitvami sicer dobil), ki želi z nastopom na predsedniški položaj doseči imuniteto, smo že razložili v članku na portalu Domovina pred nekaj meseci. Tako sam na tokratnih volitvah kot pred tem na parlamentarnih volitvah je zavzel večinski delež levega volilnega telesa in socialdemokratsko stranko ter komunistično stranko lani celo izrinil iz parlamenta, četudi sam ne igra na karto zgolj levih floskul in je manj lev od naših »liberalcev«. In vendar, ker v anketah kaže bistveno bolje bivšemu generalu in načelniku vojaškega odbora Nata Petru Pavlu, ki je eden od treh kandidatov, ki so vstopili v predsedniško bitko na desnosredinski platformi, se je Babiš iz obupa odločil za piarovsko potezo, da pridobi pozornost katoličanov in se zavzame za njihov glas. Karmeličanke, ki so skrbnice cerkve, so v času, za katerega je napovedal obisk, cerkev zaprle v izogib zlorabi v politične namene. Babiš je nato na socialnih omrežjih sporočil, da gre tja rad redno in »prosi za odpuščanje grehov gospoda Boga«. ZRELEJŠA DEMOKRACIJA Ta primer pokaže družbo, ki je demokratično dosti zrelejša, čeprav enako stara kot slovenska, kjer je kandidat primoran kampanjo voditi inkluzivno, in ne izključevalno, kar pri nas ne velja, še zlasti za odnos do verujočih. Glede na izkušnje vseh preteklih volitev v Sloveniji bi Pirc Musarjeva z obiskom na Brezjah kvečjemu Anžetu Logarju (46) omogočila možnost za zmago, saj se naklonjenost cerkvi pri volivcih ne obrestuje, pač pa uspeh žanje proticerkvena retorika. Medtem ko se pri nas delitev na levo in desno v glavah mnogih, tudi mlajših, še vedno razume kot delitev med desnimi klerikalci in levimi komunisti, pa so na Češkem, tudi zaradi zavzete in končno uspešne lustracije ter po izkušnji tršega, sovjetskega komunizma, že ob nastopu demokracije postavili temelje, ki so bili iskreno demokratični. Čeprav so bili takrat že zdavnaj izgubili vsesplošno pobožnost, pa je češki narod, ki si je za prvega predsednika izbral proti-komunističnega disidenta, in ne šefa partije, prepoznal tudi katolištvo kot integralni del svoje družbe in identitete. Tako sta poleg božiča in velike noči kar dva specifična katoliška praznika prepoznana kot državna, namreč god sv. Cirila in Metoda, apostola Čeških dežel, ter sv. Vaclava, ki je narodni zavetnik. Dneva sta obeležena tudi javno, politični vrh se ju spomni. Priznana je tudi cerkvena poroka, tako da vernikom ni potrebno potrjevati še civilne posebej. Slednje povezujejo z nesvobodnim režimom, iz katerega so izšli. Tudi na kulturnem področju imajo Čehi ne glede na versko (ne)pripadnost spoštljiv odnos do tradicije, za kar je eden najboljših primerov božično obdarovanje, kjer prav vsem otrokom namesto Božička darila še vedno prinaša Jezušček, prav tako v navezavi na božič pa skupaj s celo Evropo izvzemši Slovenijo praznujejo advent, in ne veseli december. Višja demokratičnost se prepozna tudi v čeških vladah, ki so dokaj enakomerno izmenično leve in desne. Versko neopredeljeni, torej velika večina naroda, ki bi po slovenski logiki morali voliti levico, se za volitve odločajo bolj individualno in manj blokovsko, avtomatično. Trenutna konservativna vlada, ki vključuje tudi nekatere nekonservativne stranke, vodi pa jo katoličan Petr Fiala (58), je nastopila po tem, ko so volivci Babišu, ki je lani zaključeval mandat kot nekakšen »novi obraz«, zaradi raznih škandalov odrekli podporo, s tem pa tudi novim obrazom, ki so na Češkem delovali zgolj enkrat. Komentar uredništva Česa se lahko nauči Slovenija? V zaključku je treba poudariti, da Češka ni v celoti zgodba v uspehu, da ni najboljši zgled demokracije na vseh področjih in da je po nekaterih kriterijih oz. meritvah celo bolj korumpirana kot Slovenija. Da je Babiš lahko postal bogat tajkun in za štiri leta tudi predsednik vlade, razodeva tudi mnoge hibe te srednjeevropske države. Tudi zelo dober rezultat, kljub neuspehu na lanskih parlamentarnih volitvah in aktualnih predsedniških volitvah, kaže na del prebivalstva, ki voli manj demokratično izbiro in ga korupcija ne moti. Zaradi inkluzivnega odnosa do Cerkve tudi ne more slediti zaključek, da gre za nekakšno zgledno krščansko državo. Češka je, zgolj kot primer, v samem svetovnem vrhu po konzumaciji drog, pa tudi produkciji pornografskih vsebin. Tudi pravica do nedeljskega počitka je manj omogočena kot pri nas, najbolj krščanski kandidat na trenutnih volitvah Pavel Fischer (57) pa je prejel manj kot desetino glasov, četudi dvakratnik deleža, ki ga je pri nas dobil Cigler Kralj. Vendar pa se od Čehov Slovenija lahko nauči, kaj pomeni demokratizacija in prelom s totalitarizmom. Izmenjujoče se vlade po principu liberalne demokracije so v nemajhni meri zaslužne za to, da nas je Češka ekonomsko ujela, potem ko je bila ob padcu komunizma daleč za našo domovino. Pokaže tudi, kako je družba in politika do Cerkve lahko tudi strpna, da nepripadnost Cerkvi ne pomeni avtomatično sovražnega ali odklonilnega odnosa do nje, saj je strpnost pomembna za demokracijo. Tudi na Češkem sta Cerkev in država ločeni, kar pri nas radi poudarjajo že ob najmanjšem oglašanju Cerkve v javnosti ali njene omembe v politiki. Češka je dosegla resnično ločitev Cerkve, in ne izključitev iz države, česar bi se lahko naučila slovenska levica, ko le ne bi vrednot črpala iz nestrpne preteklosti.

DRUŽBA<br />

48<br />

<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />

Ločitev Cerkve od države<br />

na Češkem in Slovenskem<br />

VID SOSIČ<br />

Oče moderne, demokratične Češke, pokojni Vaclav Havel,<br />

je v predgovoru k slovenskemu prevodu svojega eseja Živeti v resnici<br />

zapisal, da je vez med Čehi in Slovenci, ob spregledu češkega bratstva<br />

s Slovaki, najtesnejša vez med dvema slovanskima narodoma.<br />

Resnično delimo pretežni del<br />

kulture, zgodovine in zgodovinske<br />

usode, od pomena reformacije<br />

za razvoj jezika in<br />

identitete, boja za samostojnost znotraj<br />

Habsburške monarhije, pa tudi zatiranja<br />

naroda, ki smo ga bili deležni<br />

v času komunističnega totalitarizma,<br />

in osvoboditve, ki je sledila. Državi sta<br />

zelo primerljivi tudi ekonomsko. Morda<br />

nekoliko pretirano, a ravno zaradi podobnih<br />

zgodovinskih razmer ni daleč<br />

od resnice, da sta državi v točkah, kjer<br />

se razhajata, alternativna realnost ena<br />

drugi. Kjer je ena bolj uspešna, lahko,<br />

tako kot tekom dolge zgodovine odnosov<br />

med narodoma, druga najde navdih,<br />

da uspeh doseže tudi sama. Eden<br />

od zgledov, ki ga daje Češka Sloveniji, je<br />

gotovo odnos do Cerkve ter poslušnost<br />

za politične ideje, ki ne izhajajo iz leve<br />

totalitarne dediščine.<br />

Nova slovenska predsednica Nataša<br />

Pirc Musar (54), ki je bojda kandidirala<br />

na »liberalni« podlagi, je v svoji<br />

kampanji politične točke za zmago<br />

pridobila tudi s tem, da se je opredelila<br />

v prid obdavčitvi Cerkve v delih, kjer<br />

še ni obdavčena, kar bi med drugim<br />

močno poslabšalo osebne prihodke<br />

župnikov, ki morda celo v večini primerov<br />

ne dosegajo vsote minimalne<br />

plače. Kandidati, ki pri nas direktno<br />

zagovarjajo krščanske vrednote, kot<br />

je bil na lanskih volitvah Janez Cigler<br />

Kralj (44), pa so že vnaprej obsojeni na<br />

velik neuspeh. Pirc Musar je bila kljub<br />

agresivnemu odnosu do cerkve izvoljena,<br />

četudi sta pri nas dobri dve tretjini<br />

prebivalstva še vedno opredeljeni<br />

za katoličane, versko neopredeljeni<br />

(ateisti, agnostiki itd.) pa predstavljajo<br />

približno petino. Vpliv medijev in<br />

politična kultura se v zadnjih treh de-<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Medtem ko se pri nas delitev na levo in desno<br />

v glavah mnogih, tudi mlajših, še vedno<br />

razume kot delitev med desnimi klerikalci in<br />

levimi komunisti, pa so na Češkem, tudi zaradi<br />

zavzete in končno uspešne lustracije ter<br />

po izkušnji tršega, sovjetskega komunizma,<br />

že ob nastopu demokracije postavili temelje,<br />

ki so bili iskreno demokratični. Na fotografiji<br />

je cerkev Jožefa Plečnika v Pragi.

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!