Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
CERKEV<br />
45<br />
Roberta je za Domani povedala še,<br />
da je po prihodu domov obiskala odgovornega<br />
za verske skupnosti v svojem<br />
mestu, da bi mu povedala o dogajanju,<br />
a je ta ni poslušal.<br />
GLASOVI<br />
V SLOVENSKIH MEDIJIH<br />
V zvezi z dogodki se je oglasilo tudi več<br />
vidnih slovenskih duhovnikov in laikov.<br />
Moralni teolog Ivan Štuhec je denimo<br />
izrazil prepričanje, da od potrditev<br />
škofa Libanorija ni več mogoče<br />
špekulirati, kaj je glede zlorab res in kaj<br />
ne, ter da gre po njegovem mnenju za<br />
enega najhujših primerov v Cerkvi, tudi<br />
zaradi Rupnikovega izjemnega vpliva<br />
na papeže, ki mu ga ni uspelo pridobiti<br />
le pri Benediktu XVI. Dodal je, da<br />
občuduje lojolke, ki so desetletja molčale,<br />
ker niso želele škodovati Cerkvi,<br />
čeprav so med celjenjem svojih ran morale<br />
gledati, »kako njihov povzročitelj<br />
riše Kristusove rane in z njimi osvaja<br />
največja svetišča na svetu.« »Še dobro,<br />
da se nobeni ni zmešalo,« je zapisal.<br />
Spregovoril je tudi jezuit p. Jože Roblek,<br />
ki naj bi, kot so zapisali pri Svet24,<br />
spadal v krog z Rupnikom povezanih<br />
duhovnikov. Izrazil je občudovanje, ki<br />
ga je čutil do sobratovih umetniških in<br />
teoloških darov ter do njegove sposobnosti<br />
navduševanja, in dodal, da z dogajanjem<br />
med lojolkami in Rupnikom<br />
ni bil seznanjen. »Pustimo času čas. Ne<br />
nasedajmo hitrim sodbam. Kdor je brez<br />
greha, naj prvi vrže kamen na Rupnika!«<br />
še pravi Roblek.<br />
Manj prizanesljivi so bili na papeški<br />
univerzi Gregoriana, kjer je p. Rupnik<br />
do leta 2020 poučeval, do letos<br />
pa deloval kot mentor. Zaradi obtožb je<br />
univerza z njim prekinila sodelovanje.<br />
Odpovedala se mu je tudi francoska<br />
župnija Versailles, v kateri bi moral Rupnik<br />
opremiti notranjost nove cerkve, a<br />
se to po razkritjih ne bo zgodilo.<br />
IZDRETI OKO<br />
Vprašanje ostaja, kakšen pogled zavzeti<br />
do obstoječih Rupnikovih umetniških<br />
del ter do njegove teološke misli. Če so<br />
slovenski škofje pozvali k ločevanju<br />
med njegovimi slabimi dejanji ter umetniškimi<br />
deli, pa so nekateri domači in<br />
tuji komentatorji drugačnega mnenja.<br />
»Pustimo času čas.<br />
Ne nasedajmo hitrim<br />
sodbam. Kdor je brez<br />
greha, naj prvi vrže<br />
kamen na Rupnika!«<br />
pravi njegov sobrat,<br />
p. Jože Roblek.<br />
Ameriška sakralna umetnika Andrew<br />
in Gwyneth Thompson-Briggs za<br />
NCR denimo pišeta o dvomu, da bi Rupnikova<br />
umetnost, glede na njegovo življenje<br />
in spornost njegovega učenja, na<br />
nek način ne oznanjala lažnega evangelija,<br />
saj se je – kot je umetnost dojemal<br />
tudi sam – skoznjo izražal in ni bil le<br />
»srednjeveški rokodelec, ki bi natančno<br />
izpolnjeval navodila stolnega kapitlja«.<br />
Poznavalca naštejeta nekaj elementov<br />
njegove umetnosti, ki bi lahko vzbudili<br />
dvom – od ponavljajočega se motiva<br />
»skupnega očesa« do popolnoma<br />
temnih oči njegovih likov, v katerih je, v<br />
nasprotju s tradicijo, vsa luč odsotna. Če<br />
se torej ugotovi, da so obtožbe resnične<br />
in da Rupnikova umetnost »oznanja<br />
lažni evangelij«, je edini pravi odgovor<br />
v skladu s svetopisemskim naročilom o<br />
tem, kaj storiti z očesom, ki te pohujšuje.<br />
Ali pa s pisanjem drugega vatikanskega<br />
koncila, ki naroča, naj škofje iz svetišč<br />
odstranijo dela, ki nasprotujejo veri,<br />
morali in krščanski pobožnosti, pravita<br />
umetnika Gwyneth-Briggs.<br />
Podobnega mnenja je žrtev spolne<br />
zlorabe s strani klerika Gina Barthel<br />
iz Minnesote. Odstranitev umetnosti<br />
»bi bilo čudovito pričevanje za vso Cerkev<br />
in bi imelo globok vpliv na tiste, ki<br />
so doživeli zlorabo«, je dejala za The<br />
Pillar. Več tujih upravljavcev svetišč<br />
z Rupnikovo umetnostjo je dejalo, da<br />
premišljujejo o tem, kaj bodo storili,<br />
zaenkrat pa posebnih odločitev še ni.<br />
Nekaj obravnave tega vprašanja<br />
je bilo tudi v slovenskih medijih. Ivan<br />
Štuhec je v že omenjenem zapisu denimo<br />
izrazil mnenje, da to niti ni bistveno<br />
vprašanje, saj iz zgodovine umetnosti<br />
vemo, da najpopularnejše v določenem<br />
času kasneje ni imelo trajne vrednosti.<br />
Ivo Kerže pa piše, da bi po njegovem,<br />
če se je Rupnik res pokesal, moral sam<br />
predlagati odstranitev sporne umetnosti,<br />
»če že ne kaj radikalnejšega«.<br />
Na patrovo teologijo pa sta na portalu<br />
Časnik.si kritično pogledala dr. Janez<br />
Juhant in Ivo Kerže. Slednji je opozoril<br />
predvsem na elemente protestantizma<br />
in modernizma v njegovi misli. <br />
Komentar<br />
Zakaj pišemo<br />
o zlorabah<br />
Mnogi so se o zlorabah znotraj<br />
Cerkve že naveličali brati. Mnogi katoličani<br />
v zlorabe sploh ne verjamejo. In<br />
uperjajo prst v »polnoletne« redovnice.<br />
In v Domovino, ker to razkriva. Pozabljajo<br />
pa, da so pristojni za zlorabe vedeli<br />
že pred desetletji, a niso ukrepali. Še<br />
več. Niso se potrudili niti toliko, da bi<br />
preprečili nove, prihodnje zlorabe. Ko<br />
govorimo o Rupniku, to velja tako za<br />
nekdanje ljubljanske nadškofe kot za<br />
njegove jezuitske predstojnike. Oglasili<br />
in zganili so se šele, ko so o zlorabah začeli<br />
pisati italijanski mediji in ko je neki<br />
primorski duhovnik iz Rima članke poslal<br />
slovenskim dominantnim medijem.<br />
Ravno nevarnost ponovitve je<br />
tista, zaradi katere ni samo moralna<br />
dolžnost novinarja, marveč tudi javni<br />
interes, zaradi katerega je novinarstvo<br />
nastalo, o zlorabah pisati. Glede Chiare<br />
Lubich, ki je ustanovila Marijino delo ali<br />
Gibanje fokolarov, pa smo dobili nekaj<br />
kritik bralcev, da pišemo samo slabo in<br />
nič dobrega.<br />
A v novinarstvu veljajo pravila, kaj<br />
je novica in kaj ne. Ko medij razkrije<br />
afero aktualne vlade, nihče od njega<br />
ne zahteva, da bi moral v istem članku<br />
našteti tudi vse, kar je vlada storila<br />
dobrega. Objavi se samo novica o aferi.<br />
Če je Angelika Hribar kritizirala<br />
delo v Gibanju fokolarov, to ne pomeni,<br />
da je v gibanju vse narobe. Da je gibanje<br />
veliko dobrega naredilo v Cerkvi na<br />
Slovenskem, smo poudarili tudi v uvodniku<br />
tiste Domovine.<br />
Napadi v smislu, da <strong>Domovina</strong><br />
piše o fokolarih samo slabo, zato niso<br />
na mestu in so v samem nasprotju z<br />
novinarskimi standardi.<br />
Tino Mamić
Change language