You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
INTERVJU<br />
31<br />
Potrebujemo tak<br />
sistem, kjer bomo<br />
tudi pacienti imeli<br />
delež pri upravljanju<br />
zdravstvenih zavodov.<br />
In to ne tako kot danes,<br />
ko v svetih zavodov<br />
sedijo anonimni<br />
uslužbenci ZZZS.<br />
bolnikov z redkimi boleznimi 170.000.<br />
Sistema, ki bi brez omejitev pokril vse,<br />
ni. Zato bi nujno potrebovali razdelitev<br />
storitev na košarico A in B. In storitve,<br />
ki bi bila v košarici A, so tiste, ki bi jih<br />
moral v vsakem primeru plačati ZZZS.<br />
Pri košarici B pa se lahko pogovarjamo<br />
o participaciji bolnika. Nekaj podobnega<br />
smo že imeli, pa potem nadomestili z dopolnilnim<br />
zdravstvenim zavarovanjem.<br />
Danes denimo pri prevozih z rešilcem nič<br />
ne doplačate. Tudi pri zdravilih na zelen<br />
recept. Včasih je bilo to potrebno.<br />
V grobem je tako, da bo imel ZZZS<br />
letos štiri milijarde evrov in pol prilivov.<br />
Še 450 milijonov zdravstvene zavarovalnice.<br />
Še dodatne pol milijarde<br />
evrov pa zdravstvenim zavodom, tudi<br />
javnim, doplačamo državljani iz lastnega<br />
žepa. Govorimo torej o petih milijardah<br />
evrov in pol. To je velik denar. Na<br />
področjih, ki so življenjsko ogrožajoča,<br />
denimo pri srčnih operacijah, ki jih sam<br />
dobro poznam, številčnih omejitev s<br />
strani ZZZS sploh ne bi smelo biti. Pa<br />
so. Pri menjavi aortne zaklopke je lahko<br />
vprašanje preživetja, če operacija ni<br />
opravljena v nekaj mesecih. Pa imamo<br />
številčno omejeno število teh operacij<br />
in do septembra je kvota že izpolnjena.<br />
In se posegi ne delajo. Govorimo o posegih,<br />
vrednih 30.000 evrov. Ali pa 11.300<br />
evrov, če govorimo o operaciji na odprtem<br />
srcu. Ko gre za življenjsko ogrožajoča<br />
stanja, smo močno proti kvantitativnim<br />
omejitvam.<br />
Omenjate tudi transparentnost.<br />
Nujno bi morali narediti dostopne podatke<br />
o številu in uspešnosti posegov<br />
posameznega specialista. Potem bi bolniki<br />
imeli dejansko pravico do svobodne<br />
izbire zdravnika, ki danes obstaja<br />
samo na načelni ravni. V Sloveniji se<br />
teh informacij ne objavlja. Pa je to mednarodni<br />
standard – koliko operacij in<br />
kakšna uspešnost oz. preživetje po 24<br />
urah, po enem mesecu in po enem letu.<br />
To predvideva tudi nacionalna<br />
strategija kakovosti in varnosti, ki je<br />
trenutno v javni razpravi.<br />
Kako zagotoviti transparentnost<br />
in hkrati preprečiti linče<br />
zdravnikov, v primeru, ko se<br />
zgodi kakšna napaka, ali pa celo v<br />
primeru, da gre za neko redko bolezensko<br />
stanje, ki bi ga zdravnik<br />
težko pravilno ocenil, še posebej v<br />
razmerah, kakršne imamo v Sloveniji,<br />
ko mora veliko zdravnikov<br />
pri svojem delu zelo hiteti?<br />
V naboru ukrepov predlagamo tudi<br />
uvedbo nekrivdne odškodninske odgovornosti<br />
za škodo povzročeno pacientom.<br />
Takšen sistem poznajo skandinavske<br />
države in Nova Zelandija. Tam<br />
imajo državni sklad, kamor prijavite<br />
takšne dogodke, brez odvetnikov in<br />
naslovnic časopisov. Oni zberejo dokumentacijo<br />
in opravijo preiskavo in vas v<br />
štirih do šestih mesecih obvestijo, kjer<br />
vam pošteno povedo, kaj se je zgodilo.<br />
To vam pove nekdo, ki je nevtralen in<br />
ni bil vpleten v dogodek, ker je v človeški<br />
naravi, da težko priznamo lastne<br />
napake. V Sloveniji tega pojasnila in<br />
morebitnega opravičila običajno ni.<br />
V takšen sklad bolnišnice vplačujejo<br />
običajno 0,3 % celotne bruto letne<br />
realizacije, ljudje pa se potem običajno<br />
poravnajo direktno s skladom, bolnice<br />
običajno sploh niso neposredno vključene.<br />
Tožbe so potem redke. Tukaj govorimo<br />
o nekrivdni odškodninski odgovornosti.<br />
Torej govorimo o škodi, ki<br />
je nastala zaradi napak in bi lahko bila<br />
preprečljiva. Anglija je v novem zakonu<br />
o zdravstvenem varstvu uvedla v ta namen<br />
agencijo, ki ima preiskovalna pooblastila,<br />
podobno kot v primerih letalskih<br />
nesreč. Poleg sklada in preiskave<br />
pa je pomembna tudi dekriminalizacija<br />
napak v zdravstvu. Če danes želiš kaj<br />
doseči, moraš prej dokazati, da je šlo<br />
za kaznivo dejanje iz malomarnosti.<br />
V vsakem poklicu lahko pride do napak,<br />
tudi v zdravstvu. Zato pa je treba<br />
takšne napake dekriminalizirati.<br />
Lahko bi se zgledovali po cestnem<br />
prometu. Tam imamo zakon, agencijo<br />
za varnost, policijo, ki bdi nad prekrški<br />
in potem, če naredimo prekršek, dobimo<br />
kazenske točke in šele po določenem<br />
številu točk izgubimo dovoljenje.<br />
In v prometu smo uspeli zmanjšati število<br />
smrtnih žrtev s preko 300 na 85<br />
na leto. Zdravstveni sistem je povsem<br />
drugače postavljen. Pa tudi tam prihaja<br />
do nepotrebnih smrti. Verjetno bi potreboval<br />
podobne cilje in mehanizme<br />
nadzora, kot jih pozna cestni promet.<br />
Za tiste, ki ga izgubijo, je velika<br />
redkost zadnje čase tudi izbran<br />
osebni zdravnik. Pred dnevi smo<br />
za Bežigradom spremljali prizore<br />
z vrstami, ki bolj spominjajo na<br />
kakšno komunistično državo …<br />
Še bolj na kak Bangladeš.<br />
Večina teh problemov ni od včeraj.<br />
Komu je v interesu, da se te stvari<br />
niso reševale že deset,<br />
dvajset let nazaj?<br />
Teh skupin je veliko. Številni zdravniki<br />
so zainteresirani , da je stanje takšno,<br />
kot je. Če namreč dopoldne v zdravstvenem<br />
domu nisi prišel na vrsto, si prišel<br />
popoldne v samoplačniško ambulanto.<br />
Samo Fakin je pred leti izjavil, da je tri<br />
milijarde razlogov za to stanje. Pa so<br />
ga vprašali, kako to mislite, tri milijarde.<br />
Tri milijarde je bilo takrat denarja<br />
V naboru ukrepov predlagamo tudi uvedbo<br />
nekrivdne odškodninske odgovornosti<br />
za škodo povzročeno pacientom.
Change language