Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)

82 | 26. JANUAR 2023
INTERVJU
29
Sami ste podpredsednik
Zveze pacientov, pa niste
stavkali. Zakaj?
En razlog, zakaj nismo stavkali, je ta, da
med organizacijami, ki so vključene v
zvezo, nismo imeli opravljene razprave o
ciljih, ki so bili v torek na transparentih.
Ne bi bilo prav, da bi se taki zadevi pridružili
brez temeljite notranje razprave.
O tem, kar je bilo tam povedano, bomo
opravili javno razpravo in bomo potem
tudi javno povedali, kaj si o teh zadevah
mislimo. Kar nekaj članic naše zveze pa
je že povedalo tudi, da se s predlogi teh,
ki so v torek stavkali, ne strinjajo.
T. i. torkova stavka, tako je bilo
rečeno, ni bila uperjena proti
nikomur, udeležili pa so se je
tudi predstavniki vlade, ki ima
v parlamentu udobno večino kot
redkokatera njena predhodnica.
Kako razumete udeležbo
premierja na stavki pacientov?
Sam bi bil zmeren v ocenah. To je lahko
politična demagogija. Po drugi strani pa
mislim, da ni slabo, če predsednik vlade
obišče katerekoli stavkajoče in brez
posrednikov sliši, kaj mu imajo ljudje
povedati. Tako da je to tudi nek pozitiven
signal. Prav je, da gredo ministri tja, kjer
je kakšna kritična situacija, da dobijo informacije
od ljudi iz prve roke. Pomeni pa
ta njegov obisk veliko zavezo, da bo temu
sledila relativno hitra javna razprava.
Glede na to, da se je problem nabiral
30 let, je treba razumeti tudi, da
tega problema ni mogoče razrešiti na
hitro po principu deus ex machina ali
presekati z mečem. Nekateri problemi,
danimo plače zdravnikov, so se dolgo
pregrevali. Problema zdravstva se je
potrebno lotiti kos za kosom, seveda ob
sodelovanju s pacienti, lahko tudi temi
stavkajočimi, da se opravi ena resna in
temeljita razprava o spremembah slovenskega
zdravstvenega sistema.
Društva v vaši zvezi že desetletja
konkretno delujejo s pacienti in
njihovimi konkretnimi problemi.
So se ti kolesarji, ki so v torek
stavkali, kaj posvetovali z vami?
Potekajo kakšni pogovori?
Z nekaterimi njihovimi glavnimi vodji,
tudi Jašo Jenullom, smo navezali stike
in smo dogovorjeni za pogovor. Predlagamo,
da se srečamo in jim predstavimo
naše predloge in začnemo diskusijo.
Mislim, da je organizirano sodelovanje
nujno potrebno in da so naš predlog zanimanjem
s sprejeli. Upam, da bodo ti
pogovori v kratkem stekli.
Vaša zveza je šest mesecev pripravljala
svoje predloge rešitev,
ki ste jih predstavili ministru in
javnosti. Kako si razlagate razliko
v medijskem poročanju o stavki
pacientov in vaših predlogih, ki
so plod dolgotrajnega dela ljudi, ki
imajo izkušnje s pacienti, pa niso
doživeli primerljive pozornosti?
To je bolj vprašanje za medije. Zdi se, da
nekaterim medijem bolj diši »kri«, toda
počasi bomo tudi mi prišli na plano. Mi
nimamo tako spektakularnih zahtev.
Veste, najlažje je napisati transparent
in oditi na ulico. Mi smo svoje predloge
pripravljali štiri mesece. V glavnem ne
gre za posebej spektakularne zahteve.
Za kaj gre pri vaših predlogih?
Naš prvi predlog je uvedba telefonske številke
111 za bolnike. Vsakdo, ki ne more do
osebnega zdravnika ali specialista, bi lahko
poklical na 111 in bi tam dobil odgovor.
Pravzaprav gre za mrežo, ki bi bila sestavljena
iz dveh delov. Prvi del mreže bi bili
zdravstveni pomočniki v zdravstvenih
domovih. Ko dobite napotnico, bi se podali
k zdravstvenemu pomočniku in ta bi
Glede na to, da se je
problem nabiral
30 let, je treba razumeti
tudi, da tega problema
ni mogoče razrešiti na
hitro po principu deus
ex machina ali presekati
z mečem. Nekateri
problemi, danimo plače
zdravnikov, so se dolgo
pregrevali.
za vas preveril, kje je možno dobiti kakšno
storitev in bi on telefonaril po zdravstvenih
ustanovah in preverjal možnosti, kdaj
in kje je mogoče dobiti kakšno storitev. To
je še posebej pomembno za starejše ljudi,
ki se v trenutnem sistemu pogosto ne
znajdejo. Anglija to že pozna. To bi pomagalo
tudi zdravnikom, ki se jim ne bi bilo
treba ukvarjati s tem delom.
Drugi del pa je vzpostavitev mreže,
ki bi delovala prek telefona. Delno to že
počne mreža naših društev. Bi pa za to
morali dobiti konkretna pooblastila in
tehnično podpreti takšen sistem tako,
kot delujeta 112 in 113. Nekdo se mora
človeku javiti in mu dati povratno informacijo.
Danes ljudje tega nimajo, je
pa ključnega pomena.
Kako se je minister za zdravje
odzval na vaše predloge?
Minister je pokazal veliko zanimanje.
Poklical je tudi že nekatere druge deležnike,
kot sta ZZZS in Zdravniška zbornica.
Nad ministrovim odzivom smo bili
prijetno presenečeni. Računam, da se
bomo v prihodnje dogovarjali konkretno,
predlog za predlogom. Ker nekatere
lahko hitro uresničimo, za nekatere pa je
potrebnega več časa. Vzpostavitev številke
111 je tehnično zahteven projekt.
Treba je zagotoviti, da se na drugi strani
nekdo javi. V začetku bi to lahko bili naši
prostovoljci. Podobno prakso recimo
že ima Društvo diabetikov Ljubljana, ki
je vezni člen med zdravnikom in pacientom.
Pogosto drugi pacienti lažje kot
zdravnik pacienta prepričajo, da se drži
navodil, denimo v primeru diabetikov,
da si začne dnevno meriti sladkor in podobno.
Pacient pogosto bolj verjame drugemu
pacientu kot zdravniku.
Nekatere stvari pa se lahko začnejo izvajati
takoj. Recimo zagotavljanje povratnih
klicev, če telefonirate v zdravstveni
dom. Ali pa recimo, da se vzpostavi pošiljanje
SMS sporočil, s katerimi bi ljudi obveščali,
kdaj imajo naročene termine. Za
to ni potrebno velikih vlaganj, le poenotiti
sisteme različnih deležnikov v zdravstvu.
Nekateri to že delajo.
Kar omenjate zahteva dodatne
kadre. O kako velikem številu
ljudi govorimo, da bodo dvigovali
telefone, pošiljali opomnike in
podobno, kar omenjate?
Projekt še ni izdelan. Ampak če govo-