Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
19<br />
da bodo storitve kupovali le pri izvajalcih,<br />
ki bodo te standarde izpolnjevali.<br />
PREOBLIKOVANJE<br />
KOŠARICE<br />
Osnovna košarica pravic predstavlja<br />
pravice, ki se financirajo iz obveznega<br />
zdravstvenega zavarovanja. Proračunska<br />
košarica pomeni, da se del pravic<br />
prenese na financiranje neposredno<br />
iz proračuna. Dopolnilna košarica pa<br />
pomeni financiranje z naslova zdravstvenih<br />
zavarovalnic po načelu vzajemnosti.<br />
K rezultatom usmerjeno delovanje<br />
zdravstvenega sistema pa bi<br />
pomenilo uvedbo standardov kakovosti<br />
in varnosti zdravstvenih storitev, plačilo<br />
zdravstvenih storitev glede na rezultate<br />
zdravljenja in dosežene strokovne<br />
standarde, učinkovito upravljanje zdravstvenih<br />
zavodov po načelu gospodarskih<br />
družb in učinkovito organizacijo<br />
dela javnih zdravstvenih zavodov.<br />
V NSi izpostavljajo tudi pomembnost<br />
učinkovitega kadrovskega <strong>vode</strong>nja znotraj<br />
zdravstvenega sistema, tj. kadrovsko<br />
okrepitev slovenskega <strong>zdravstva</strong>, transparentno<br />
ureditev dela zdravnikov v javnem<br />
in zasebnem sistemu, nagrajevanje<br />
zaposlenih po rezultatih dela, in javno<br />
objavo rangiranja izvajalcev zdravstvenih<br />
storitev po kakovosti.<br />
DIGITALIZACIJA<br />
ZDRAVSTVA<br />
Nedavna epidemija je številne zdravstvene<br />
storitve preselila na splet. Velik<br />
izziv predstavlja tudi hitro in učinkovito<br />
umeščanje inovacij v zdravstveni sistem.<br />
V NSi predlagajo postopno, a celovito digitalizacijo<br />
zdravstvenega sistema v treh<br />
korakih: natančna analiza stanja, prehod<br />
na enoten informacijski sistem <strong>zdravstva</strong><br />
in nato prehod na e-storitve.<br />
Kot je pisal že dr. Alojz Ihan (61), brez<br />
uporabe vseh kadrovskih in prostorskih<br />
zdravstvenih kapacitet v državi se logistična<br />
enačba »<strong>zdravstva</strong> za vse« v Sloveniji<br />
ne izide, rezerv ni. Vključitev javnih<br />
zavodov, koncesionarjev in zasebnikov je<br />
tako bistvena. Zahteve NSi se v mnogem<br />
skladajo s predlogi rešitev ZDRAVSTVO.<br />
SI, skupine neodvisnih zdravnikov, ki<br />
poudarjajo pomen svobode v državnem<br />
zdravstvu, tako za bolnike kot za paciente.<br />
Kot poudarjajo na ZDRAVSTVO.SI,<br />
ima bolnik pravico do svobodne izbire<br />
zdravnika, javni zdravstveni zavodi pa<br />
morajo z zasebnimi konkurirati na trgu<br />
zdravstvenih storitev.<br />
MLADI ZDRAVNIKI<br />
Kar nekaj predlogov NSi je primerljivih<br />
z zahtevami Mladih zdravnikov.<br />
V Manifestu Mladih zdravnikov Slovenije<br />
ti med drugim zahtevajo ureditev<br />
fleksibilnih oblik dela. Eden izmed<br />
predlogov je svobodni zdravnik, to je<br />
delovnopravna oblika dela, pri kateri<br />
zdravnik s svojimi znanji in veščinami<br />
opravlja storitve v ustanovah po predhodno<br />
sklenjenih pogodbah. Svoboden<br />
je, da ustanavlja skupinske prakse s<br />
kolegi in se direktno pogaja in dogovarja<br />
z zavarovalnicami. Svoboden<br />
zdravnik ni nek revolucionaren izum,<br />
pač pa prevladujoč način sodelovanja<br />
zdravnikov v javnem zdravstvu v marsikateri<br />
evropski državi (npr. Avstrija,<br />
Nizozemska, Nemčija, Belgija …)<br />
Poleg tega je digitalizacija in debirokratizacija<br />
tudi ena temeljnih zahtev<br />
Manifesta Mladih zdravnikov Slovenije.<br />
Sem spadajo enotna računalniška<br />
podpora, nacionalna pomoč certificiranju<br />
programov za zdravniško delo<br />
ter uvedba standardizirane e-kartoteke,<br />
prenosljive znotraj vseh zdravstvenih<br />
ustanov v Sloveniji.<br />
EVA IRGL<br />
O NEDOPUSTNOSTI<br />
Zaradi alarmantnih razmer v zdravstvu,<br />
predvsem v družinski medicini,<br />
je nujno sejo sklicala tudi predsednica<br />
Komisije za peticije, človekove pravice<br />
in enake možnosti Eva Irgl (46). Poslanka<br />
SDS meni, da so razmere na področju<br />
družinske medicine Slovencem povzročile<br />
ogromne stiske ter da so bile kršene<br />
številne pravice. »Vsak, ki plačuje obvezno<br />
zdravstveno zavarovanje, naj bi<br />
namreč imel pravico do izbire osebnega<br />
zdravnika … to, da so nekateri čez noč<br />
ostali brez osebnega zdravnika, pa je<br />
nesprejemljivo,« je dejala Irglova.<br />
Izpostavila je še preobremenjenost<br />
družinskih zdravnikov, ki si ne morejo<br />
za pacienta vzeti dovolj časa, ter nedopustne<br />
prizore, ki smo jih spremljali<br />
pred enim od zdravstvenih domov v<br />
Ljubljani. Eva Irgl je navedla še podatek,<br />
da bi v Sloveniji po oceni Evropske komisije<br />
morali zaposliti 1000 zdravnikov,<br />
da bi dosegli povprečje EU. Prav tako<br />
sta po oceni stroke glavna problema,<br />
da v zadnjih 10 letih nismo uspeli pridobiti<br />
novih mladih kadrov in da nujno<br />
potrebujemo izboljšave delovnih pogojev,<br />
pri čemer je izpostavila predvsem<br />
zdrave delovne odnose, ki so predpogoj<br />
za uspešno delo na vseh področjih.<br />
Eva Irgl je ob koncu seje predlagala, da<br />
komisija pozove Ministrstvo za zdravje,<br />
da nemudoma pripravi učinkovite<br />
kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s<br />
katerimi bo preprečilo kršitev ustavne<br />
pravice do zdravstvenega varstva. <br />
Komentar uredništva<br />
Bosta Golob in Bešič<br />
Loredan zavila bolj<br />
proti idejam NSi-ja ali<br />
proti idejam Levice?<br />
Predstavljeno stališče opozicijske<br />
Nove Slovenije do reševanja javnega<br />
<strong>zdravstva</strong> ni nič novega, česar od te<br />
stranke še ne bi slišali do sedaj. Kar je<br />
bistveno, gre za diametralno nasprotno<br />
pot posodobitve zdravstvenega sistema,<br />
kot ga zagovarja koalicijska Levica<br />
s svojimi aktivističnimi derivati, ki so<br />
jih te dni polni ekrani največjih televizij<br />
in ki, na čelu z Dušanom Kebrom (75) in<br />
Jašo Jenullom (39), prodajajo nekakšno<br />
»vrnitev v socializem«, preživeto<br />
varianto. In ključno bo, po kateri poti<br />
bo zavila Golobova oz. Loredanova (49)<br />
reforma: bodo šli po zgledu sodobnih<br />
zdravstvenih sistemov v zahodnih državah<br />
(nenazadnje tudi Finske, ki so jo<br />
nedavno omenjali) ali pa bodo podlegli<br />
medijsko močnim interesnim lobijem,<br />
ki jih pooseblja Keber.<br />
Ni pa izključeno oziroma se zdi<br />
povsem možno in verjetno, da tudi<br />
Golobova vlada na koncu, ob vlečenju<br />
vsakega na svojo stran, z zdravstvenim<br />
sistemom ne bo naredila ničesar<br />
oziroma vsaj ničesar bistvenega – tako<br />
kot njene predhodnice. Lobi »statusa<br />
quo« ima namreč vsaj 400 milijonov<br />
interesov, da sistem javnega <strong>zdravstva</strong><br />
životari še naprej, kot je odtekanje javnega<br />
denarja preko poslov z medicinsko<br />
opremo pred časom v intervjuju za<br />
Domovino ocenil zdravnik Blaž Mrevlje.<br />
Dve od treh navedenih variant so dokazano<br />
slabe za paciente. Katero bodo<br />
izbrali Golobovi, bo v praksi znano še<br />
letos, a vsaj glede na videno do sedaj<br />
pacienti (pa ne Jenullovi) ne moremo<br />
biti preveč optimistični.
Change language