Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)

TEMA TEDNA
16
82 | 26. JANUAR 2023
izplačila zavarovalne vsote ob diagnozi
težkih bolezni ali za pomoč na domu.
»Ta trg še zdaleč ni dosegel svojega
vrha. Čim bolj bo javni sistem omejen,
tem več bo tržnega zdravstva, to pa
ne bo moglo živeti brez prostovoljnih
zdravstvenih zavarovanj, (…) Ker bo
to vključevalo vse več zavarovancev,
bodo tudi zavarovalne premije vse
manjše. In z njimi bomo zavarovali
zelo različne storitve v zdravstvu,«
ocenjuje dr. Maks Tajnikar, ekonomist
in strokovnjak za zdravstvo ter
nekdanji minister za gospodarstvo.
Vzporedna zdravstvena zavarovanja
krijejo tudi storitve, ki so sicer
tudi na voljo v javnem sistemu, vendar
omogočajo višji standard – hitrejši
sprejem, dostopnost do diagnoz,
zdravljenja in zdravil brez doplačil.
Zakaj se je trg zdravstvenih zavarovanj
sploh razvil? V zavarovalnici Generali
ocenjujejo, da je javni zdravstveni
sistem preobremenjen in se spopada s
številnimi trajnimi težavami. Staranje
prebivalstva, ki prinaša rast odhodkov
zdravstvene blagajne, omejen obseg
finančnih sredstev, dvig cen zdravil
in postopkov zdravljenja, preobremenjenost
in težja dostopnost splošnih
zdravnikov, pomanjkanje zdravstvenega
kadra. »Vse skupaj povzroča predolge
čakalne dobe pri pridobivanju
diagnoze, fizioterapijah, nekaterih nenujnih
operacijah,« ugotavljajo.
Poleg dopolnilnega v zavarovalnici
Generali tržijo tudi dodatno zdravstveno
zavarovanje. Največje je povpraševanje
po zavarovanju Specialisti z asistenco,
premija se glede na starost zavarovanca
razlikuje, za stare od 56 do 65 let znaša
na mesec 13,49 evra. Komunikacija
z zdravnikom za posvet ni omejena na
8-urni delovnik, v okviru te ponudbe je
mogoče dobiti drugo zdravniško mnenje
in psihološko pomoč v primeru hujših
bolezni. Sklepajo ga (lahko) tudi podjetja,
saj omogoča potencialno nižanje stroškov
zaradi bolniških odsotnosti.
Potreba po tovrstnih zavarovanjih
se po navedbah zavarovalnice Generali
pojavlja v zadnjem desetletju. Generali
nudi tudi zavarovanja, ki omogočajo višje
kritje zdravil na recept in zavarovanja
za lajšanje finančnih skrbi ob diagnozah
raka ali benignega možganskega tumorja.
»Pri odločitvi za sklenitev tega zavarovanja
ne gre za priljubljenost zavarovanja,
ampak za željo ter potrebo zavarovanca,
da si zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo,
ko zboli ali se poškoduje.«
Z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem
so se nedavno začeli ukvarjati
tudi skupini Prva. V tržno nišo so
vstopili zaradi »negativnih izkušenj in
zdravstvenih zapletov, ki so jih mnogim
prinesle dolge čakalne vrste oziroma
pogosto otežena dostopnost zdravstvenih
storitev v javnem zdravstvu,
na primarni in sekundarni ravni.«
Povpraševanje je opazno pri paketih, ki
omogočajo hiter dostop do zdravstvenih
storitev – do izdaje napotnic, specialističnih
pregledov in diagnostičnih
preiskav ter operativnih posegov. Zanimanje
je tudi za drugo zdravniško
mnenje. Letna premija je 250 evrov.
V Prvi med drugim ugotavljajo, da
naj bi se med epidemijo koronavirusa
zaradi nedostopnosti storitev v javnem
zdravstvu opazno povečalo tudi zanimanje
podjetij za ureditev kolektivnega
dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Po novembrskem poročilu NIJZ je
nad dopustno čakalno dobo za prvi
Zdravstveno zavarovanje je obvezno
v vseh državah EU in Evropskega
združenja za prosto trgovino
(EFTA), razen Švedske. Bolgarija, Ciper,
Francija, Nemčija, Irska, Litva,
Švedska, Švica in Nizozemska imajo
mešanico zasebnega in javnega sistema,
ostale države pa povsem ali
večinoma javni sistem.
Večina držav pozna neke vrste
dodatno oz. prostovoljno zdravstveno
zavarovanje. Neke vrste doplačila
poznajo praktično vse države EU
in EFTA – izjema je le Avstrija – delež,
ki je pokrit javno, pa se razlikuje.