25.01.2023 Views

Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

Znak zavoženega <strong>zdravstva</strong>:<br />

razcvet komercialnih<br />

zdravstvenih zavarovanj<br />

PIA KOS<br />

V javno zdravstveno blagajno, s katero upravlja Zavod za zdravstveno<br />

sodelovanje (ZZZS), plačujejo vsi zaposleni, tako tisti z višjimi plačami<br />

kot tisti s podpovprečno ali minimalno plačo. Ob rekordni zaposlenosti<br />

prihodki ZZZS naraščajo, v letu 2021 so namreč znašali 3,64 milijarde<br />

evrov, kar je 383 milijonov evrov več kot leto poprej.<br />

Odhodki Zavoda za zdravstveno<br />

zavarovanje Slovenije<br />

(ZZZS) naj bi letos dosegli 4,3<br />

milijarde evrov – 1,5 milijarde<br />

več kot v predkoronskem letu 2019.<br />

Vsemu temu denarju navkljub, na prvi<br />

pregled in zdravstvene storitve čaka<br />

okoli 200 tisoč ljudi, od tega 49.000<br />

na prvi pregled čaka nedopustno dolgo.<br />

Brez osebnega zdravnika je skoraj<br />

130.000 ljudi, na nekatere specialistične<br />

preglede se čaka tudi več let. In ker<br />

ljudje nočejo umirati v čakalnih vrstah,<br />

je nezmožnost javnega <strong>zdravstva</strong>, da<br />

zdravstveno oskrbi vse paciente, odprla<br />

trg za razvoj vzporednih komercialnih<br />

zdravstvenih zavarovanj, kjer zasebne<br />

zavarovalnice plačnikom mesečne<br />

premije ob potrebi zagotovijo takojšen<br />

dostop do zdravnika ali specialista.<br />

PROSTOVOLJNO<br />

ZAVAROVANJE<br />

Najambicioznejše med njimi za svoje<br />

zavarovance že gradijo zasebne bolnišnice.<br />

Pojav komercialnih zdravstvenih<br />

zavarovanj pa krajša čakalne vrste<br />

v javnem zdravstvu (in ne obratno, kot<br />

trdijo protestniki skupine Glas ljudstva),<br />

saj ljudje dobijo odpravljeno storitev in<br />

s tem sprostijo mesto v čakalni vrsti<br />

za tiste, ki komercialnega zavarovanja<br />

ne koristijo. Zdravstveno zavarovanje<br />

v Sloveniji je obvezno in prostovoljno.<br />

Obvezno izvaja ZZZS in je zasnovano na<br />

načelu socialne pravičnosti in solidarnosti.<br />

Od delavca na minimalni plači se<br />

v zdravstveno blagajno letno steče 1.860<br />

€, od delavca na povprečni plači 3.144<br />

€, od zaposlenega na dvojni vrednosti<br />

povprečne plače pa 6.290 €.<br />

Od delavca na minimalni<br />

plači se v zdravstveno<br />

blagajno letno steče<br />

1.860 €, od delavca<br />

na povprečni plači<br />

pa 3.144 €.<br />

Leta 1992 je bilo uvedeno tudi prostovoljno<br />

zavarovanje (danes t. i. »dopolnilno«<br />

zdravstveno zavarovanje ali<br />

DZZ). Tega se ne plačuje progresivno,<br />

temveč je za vse enako (z manjšimi<br />

nihanji glede na izbrano zavarovalnico)<br />

in znaša okrog 420 € letno. Ker<br />

navkljub vsem tem plačilom obstajajo<br />

nedopustno dolge čakalne vrste, se<br />

v zadnjih letih razvija še vzporedni<br />

trg komercialnega (prostovoljnega)<br />

zdravstvenega zavarovanja.<br />

Z razlago,<br />

OGLEJTE SI:<br />

kako je postavljen<br />

zdravstveni<br />

sistem, kaj je<br />

v resnici javno<br />

in kaj zasebno<br />

zdravstvo in kje<br />

je v njem mesto<br />

zdravnikov<br />

»dvoživk« ter zasebnih zavarovalnic,<br />

smo se ukvarjali tudi v Odmevu<br />

tedna 13. januarja, oddaji Domovine,<br />

ki je na voljo na internetu.<br />

V javno zdravstveno blagajno, s katero<br />

upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje,<br />

plačujemo vsi delovni ljudje:<br />

tisti z višjimi plačami neprimerno več<br />

kot tisti s podpovprečno ali minimalno<br />

plačo. Ob rekordni zaposlenosti prihodki<br />

ZZZS naraščajo – v letu 2021 so<br />

znašali 3,64 milijarde evrov, 383 milijonov<br />

evrov več kot leto poprej. Odhodki<br />

ZZZS naj bi prihodnje leto dosegli 4,3<br />

milijarde evrov – 1,5 milijarde več kot v<br />

predkoronskem letu 2019.<br />

RAZVOJ ZAVAROVANJA<br />

Po podatkih Agencije za zavarovalni<br />

nadzor se je od leta 1992, ko je bilo<br />

DZZ še pod okriljem ZZZS, temu pridružil<br />

še en ponudnik – zavarovalnica<br />

Adriatic Slovenica, danes del skupine<br />

Generali. Zaradi zahteve po ločenem<br />

izvajanju OZZ in DZZ je bila novembra<br />

1999 ustanovljena Vzajemna zdravstvena<br />

zavarovalnica, leta 2006 se je<br />

po reformi zakonodaje, ki ureja DZZ,<br />

ponudnikoma pridružila tudi Triglav<br />

zdravstvena zavarovalnica. V Sloveniji<br />

poznamo tri vrste prostovoljnih<br />

zavarovanj – dopolnilno, dodatno in<br />

vzporedno. Po podatkih Agencije za<br />

zavarovalni nadzor iz leta 2021 imamo<br />

v Sloveniji 10 takšnih ponudnikov.<br />

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje<br />

je formalno prostovoljno, a ga plačuje večina<br />

Slovencev, saj krije nekatera doplačila<br />

v javnem zdravstvu, ki jih obvezno<br />

zavarovanje ne. Pri vseh ponudnikih obsega<br />

enaka kritja, premije se razlikujejo<br />

glede na zavarovalnico, a minimalno.<br />

Dodatna zdravstvena zavarovanja nudijo<br />

storitve in kritja, ki v javnem zdravstvenem<br />

sistemu niso na voljo. Običajno so to

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!