You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Znak zavoženega <strong>zdravstva</strong>:<br />
razcvet komercialnih<br />
zdravstvenih zavarovanj<br />
PIA KOS<br />
V javno zdravstveno blagajno, s katero upravlja Zavod za zdravstveno<br />
sodelovanje (ZZZS), plačujejo vsi zaposleni, tako tisti z višjimi plačami<br />
kot tisti s podpovprečno ali minimalno plačo. Ob rekordni zaposlenosti<br />
prihodki ZZZS naraščajo, v letu 2021 so namreč znašali 3,64 milijarde<br />
evrov, kar je 383 milijonov evrov več kot leto poprej.<br />
Odhodki Zavoda za zdravstveno<br />
zavarovanje Slovenije<br />
(ZZZS) naj bi letos dosegli 4,3<br />
milijarde evrov – 1,5 milijarde<br />
več kot v predkoronskem letu 2019.<br />
Vsemu temu denarju navkljub, na prvi<br />
pregled in zdravstvene storitve čaka<br />
okoli 200 tisoč ljudi, od tega 49.000<br />
na prvi pregled čaka nedopustno dolgo.<br />
Brez osebnega zdravnika je skoraj<br />
130.000 ljudi, na nekatere specialistične<br />
preglede se čaka tudi več let. In ker<br />
ljudje nočejo umirati v čakalnih vrstah,<br />
je nezmožnost javnega <strong>zdravstva</strong>, da<br />
zdravstveno oskrbi vse paciente, odprla<br />
trg za razvoj vzporednih komercialnih<br />
zdravstvenih zavarovanj, kjer zasebne<br />
zavarovalnice plačnikom mesečne<br />
premije ob potrebi zagotovijo takojšen<br />
dostop do zdravnika ali specialista.<br />
PROSTOVOLJNO<br />
ZAVAROVANJE<br />
Najambicioznejše med njimi za svoje<br />
zavarovance že gradijo zasebne bolnišnice.<br />
Pojav komercialnih zdravstvenih<br />
zavarovanj pa krajša čakalne vrste<br />
v javnem zdravstvu (in ne obratno, kot<br />
trdijo protestniki skupine Glas ljudstva),<br />
saj ljudje dobijo odpravljeno storitev in<br />
s tem sprostijo mesto v čakalni vrsti<br />
za tiste, ki komercialnega zavarovanja<br />
ne koristijo. Zdravstveno zavarovanje<br />
v Sloveniji je obvezno in prostovoljno.<br />
Obvezno izvaja ZZZS in je zasnovano na<br />
načelu socialne pravičnosti in solidarnosti.<br />
Od delavca na minimalni plači se<br />
v zdravstveno blagajno letno steče 1.860<br />
€, od delavca na povprečni plači 3.144<br />
€, od zaposlenega na dvojni vrednosti<br />
povprečne plače pa 6.290 €.<br />
Od delavca na minimalni<br />
plači se v zdravstveno<br />
blagajno letno steče<br />
1.860 €, od delavca<br />
na povprečni plači<br />
pa 3.144 €.<br />
Leta 1992 je bilo uvedeno tudi prostovoljno<br />
zavarovanje (danes t. i. »dopolnilno«<br />
zdravstveno zavarovanje ali<br />
DZZ). Tega se ne plačuje progresivno,<br />
temveč je za vse enako (z manjšimi<br />
nihanji glede na izbrano zavarovalnico)<br />
in znaša okrog 420 € letno. Ker<br />
navkljub vsem tem plačilom obstajajo<br />
nedopustno dolge čakalne vrste, se<br />
v zadnjih letih razvija še vzporedni<br />
trg komercialnega (prostovoljnega)<br />
zdravstvenega zavarovanja.<br />
Z razlago,<br />
OGLEJTE SI:<br />
kako je postavljen<br />
zdravstveni<br />
sistem, kaj je<br />
v resnici javno<br />
in kaj zasebno<br />
zdravstvo in kje<br />
je v njem mesto<br />
zdravnikov<br />
»dvoživk« ter zasebnih zavarovalnic,<br />
smo se ukvarjali tudi v Odmevu<br />
tedna 13. januarja, oddaji Domovine,<br />
ki je na voljo na internetu.<br />
V javno zdravstveno blagajno, s katero<br />
upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje,<br />
plačujemo vsi delovni ljudje:<br />
tisti z višjimi plačami neprimerno več<br />
kot tisti s podpovprečno ali minimalno<br />
plačo. Ob rekordni zaposlenosti prihodki<br />
ZZZS naraščajo – v letu 2021 so<br />
znašali 3,64 milijarde evrov, 383 milijonov<br />
evrov več kot leto poprej. Odhodki<br />
ZZZS naj bi prihodnje leto dosegli 4,3<br />
milijarde evrov – 1,5 milijarde več kot v<br />
predkoronskem letu 2019.<br />
RAZVOJ ZAVAROVANJA<br />
Po podatkih Agencije za zavarovalni<br />
nadzor se je od leta 1992, ko je bilo<br />
DZZ še pod okriljem ZZZS, temu pridružil<br />
še en ponudnik – zavarovalnica<br />
Adriatic Slovenica, danes del skupine<br />
Generali. Zaradi zahteve po ločenem<br />
izvajanju OZZ in DZZ je bila novembra<br />
1999 ustanovljena Vzajemna zdravstvena<br />
zavarovalnica, leta 2006 se je<br />
po reformi zakonodaje, ki ureja DZZ,<br />
ponudnikoma pridružila tudi Triglav<br />
zdravstvena zavarovalnica. V Sloveniji<br />
poznamo tri vrste prostovoljnih<br />
zavarovanj – dopolnilno, dodatno in<br />
vzporedno. Po podatkih Agencije za<br />
zavarovalni nadzor iz leta 2021 imamo<br />
v Sloveniji 10 takšnih ponudnikov.<br />
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje<br />
je formalno prostovoljno, a ga plačuje večina<br />
Slovencev, saj krije nekatera doplačila<br />
v javnem zdravstvu, ki jih obvezno<br />
zavarovanje ne. Pri vseh ponudnikih obsega<br />
enaka kritja, premije se razlikujejo<br />
glede na zavarovalnico, a minimalno.<br />
Dodatna zdravstvena zavarovanja nudijo<br />
storitve in kritja, ki v javnem zdravstvenem<br />
sistemu niso na voljo. Običajno so to