You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Število aktivnih zdravnikov<br />
(na 1000 prebivalcev, 2020)<br />
6,2<br />
5,5 5,4 5,1<br />
4,6 4,5 4,3 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,5 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0<br />
Javni zdravstveni<br />
blagajni bo zaradi staranja<br />
prebivalstva v petnajstih<br />
letih, po nekaterih ocenah<br />
pa že v sedmih letih,<br />
zmanjkalo denarja.<br />
2.000<br />
1.500<br />
1.000<br />
500<br />
-<br />
1.354<br />
Število zdravnikovdružinske medicine iz<br />
različnih zbirk podatkov(2012-2022)<br />
1.431<br />
1.526<br />
1.623 1.6<strong>82</strong> 1.715 1.738 1.738 1.741<br />
1.805 1.841<br />
902 906 903 907 917 936 976 996 1.018 1.033 1.085<br />
664 704 733 760 797 835 893<br />
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022<br />
ZZ ZZZS NIJZ<br />
996<br />
Neskladnost podatkov ZZ, ZZZS in NIJZ<br />
Ni centralnega zajema podatkov<br />
Približno dve tretjini denarja zbere<br />
ZZZS, 13 % zasebne zavarovalnice z<br />
dopolnilnim zavarovanjem, 12 % pa<br />
prispevamo državljani iz lastnih žepov.<br />
Opazen je porast državnega prispevka.<br />
Lta 2015 je država prispevala 3 %, leta<br />
2020 pa že 9 %.<br />
Izdatki na prebivalca so med letoma<br />
2015 in 2020 zrasli s 1.889 evrov<br />
na 2.419 evrov, s čimer smo nad evropskim<br />
povprečjem. Izdatki za zdravstvo<br />
pa rastejo bistveno hitreje kot BDP.<br />
Nejasno in netransparentno pa<br />
je, kako se denar porablja oz. kam se<br />
pretaka. Nad tokom denarja namreč<br />
ni pravega nadzora. Nekateri sektorji,<br />
denimo zdravstveni domovi in lekarne,<br />
ustvarjajo dobičke, bolnišnice pa<br />
konstantno izgubo. Prav tako ni jasna<br />
struktura obračunskega sistema, s<br />
katero bi jasno in predvsem ustrezno<br />
definirali cene storitev, ki jih opravijo<br />
zdravstvene ustanove in plača ZZZS.<br />
je bilo leta 2020 2,9 milijona glavarinskih<br />
količnikov, jih bo ob predvidenem<br />
rahlem upadu prebivalstva do leta 2050<br />
3,22 milijona. Opazno se namreč povečuje<br />
število prebivalcev, ki so stari več kot<br />
65 let, zmanjšuje pa se število mlajših.<br />
Demografska slika ogroža tudi<br />
splošno vzdržnost javne zdravstvene<br />
blagajne, ki ji bo v petnajstih letih, po<br />
nekaterih ocenah pa že v sedmih letih,<br />
zmanjkalo denarja, če se sistem<br />
ne bo spremenil.<br />
Slovenija je edina država EU, ki ji<br />
je Evropska komisija dodelila oceno<br />
visokega tveganja za vzdržnost javnih<br />
financ na dolgi rok zaradi izdatkov, povezanih<br />
s staranjem prebivalstva. Do<br />
leta 2060 bi izdatki lahko dosegli že<br />
četrtino celotnega BDP.<br />
Že danes pa je Slovenija globoko<br />
pod povprečjem EU glede števila zdravnikov.<br />
Imamo 3,3 zdravnika na 1.000<br />
prebivalcev, medtem ko so v Evropi v<br />
povprečju štirje. A nekatere države dokazujejo,<br />
da se tudi s primerljivim številom<br />
zdravnikov, kot jih imamo mi, ob<br />
ustrezni organizaciji da imeti učinkovit<br />
zdravstveni sistem. Pri nas bi bilo to še<br />
posebej mogoče ob dejstvu, da imamo<br />
nadpovprečno število diplomiranih medicinskih<br />
sester na 1.000 prebivalcev.<br />
KAM GRE DENAR<br />
V zadnjih osmih letih se je količina finančnih<br />
sredstev v sistemu občutno<br />
povečala. Leta 2015 smo za zdravstveno<br />
varstvo zbrali 3,3 milijarde evrov, v<br />
letu 2020 pa že 4,435 milijarde evrov.<br />
NAPOVEDANA REFORMA<br />
Minister je po predstavitvi podatkov<br />
predstavil tudi izhodišča za reformo.<br />
Po njej naj bi imeli vzdržen model primarne<br />
ravni <strong>zdravstva</strong>, ki bo dostopen<br />
za vse, učinkovit, digitaliziran in<br />
finančno vzdržen. Pri tem nam zgled<br />
predstavlja Finska.<br />
Reformo bodo začeli pri ZZZS, ki naj<br />
bi ga prenovili po modelu Estonije, ki je<br />
tudi najbolj digitalizirana država na področju<br />
<strong>zdravstva</strong>. Po besedah ministra<br />
naj bi reforma naslovila tako staranje<br />
prebivalstva kot kadre, financiranje,<br />
upravljanje, storilnost in digitalizacijo.<br />
Na novo naj bi definirali primarno<br />
mrežo in zdravstvene delavce razbremenili<br />
administracije. Urejanje bolniških<br />
odsotnosti bi se denimo delno
Change language