Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Golobova<br />
»balkanska<br />
posla«<br />
Afera Rupnik:<br />
Tretje<br />
pričevanje<br />
Moj fant se<br />
noče poročiti<br />
Poštnina plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
<strong>Diagnoza</strong> <strong>zdravstva</strong>:<br />
<strong>Odkrivanje</strong> <strong>tople</strong> <strong>vode</strong><br />
<strong>82</strong><br />
3,60 €<br />
26. 1. 2023
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo.<br />
Pridružite se naročnikom<br />
tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />
Sklenite letno naročnino<br />
in prihranite: namesto<br />
187,20 € samo 159 €<br />
-15 %<br />
Ne splača se vam odlašati,<br />
saj si z naročilom DANES<br />
lahko zagotovite fiksno<br />
ceno za eno leto!<br />
<strong>Domovina</strong><br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
<strong>Domovina</strong> je<br />
ta hip najboljši<br />
slovenski<br />
družbenopolitični<br />
tednik.<br />
dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
Kako postanete naročnik?<br />
Izberite način, ki vam je najlažji.<br />
POKLIČITE<br />
059 020 001<br />
(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />
Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />
Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X<br />
SKENIRAJTE<br />
QR KODO<br />
in izpolnite<br />
elektronsko<br />
naročilnico<br />
PIŠITE<br />
narocnine@domovina.je<br />
POŠLJITE<br />
<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />
Cesta v Log 11, 1351<br />
Brezovica pri Ljubljani<br />
OBIŠČITE<br />
www.domovina.je<br />
Všeč mi je to,<br />
da ni tem, ki bi<br />
se jih uredništvo<br />
Domovine<br />
izogibalo.<br />
Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Mesečnik<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
Sodobne risanke so<br />
karikatura družbe,<br />
ki nam jo vsiljujejo<br />
usmerjevalci medijev.<br />
Najprej otrokom, čez nekaj let<br />
pa še odraslim. Včasih so bili animirani<br />
filmi kratki, sproščujoči in so v<br />
skladu s tisočletnimi pravili vsake pripovedi<br />
in vsake literarne zgodbe imeli začetek, vrh in<br />
zaključek. Današnje risanke so dolge in napete.<br />
Napetost stopnjujejo od samega začetka. Krivulja<br />
dramatičnosti se že takoj vzpne in tako vztraja<br />
do konca. Kot hoja po kakem visokem špičastem<br />
gorskem grebenu, ki mu ni in ni konca oziroma<br />
ga moraš pač prehoditi od začetka do konca, saj<br />
drugih poti ni. Kot greben Špičje nad dolino Triglavskih<br />
jezer, ki od planinca zahteva nenehno<br />
pozornost, saj je treba paziti na vsak korak.<br />
Liki v teh otroških risankah ne govorijo tako,<br />
da bi v vsaki povedi poudarili<br />
eno besedo, ampak poudarjajo<br />
skorajda vsako drugo.<br />
Staršem je to nenaravno<br />
in neznosno poslušati, otroci<br />
so se temu privadili.<br />
Enak ton govora ima<br />
tudi premier Golob. V vsakem<br />
stavku poudarja celo<br />
vrsto besed, podobno kot starši, ko pridigamo<br />
uporniškemu najstniku. Osnovne retorične veščine<br />
poudarjanja v stavku se premier verjetno<br />
ni navadil, ker mu nikoli ni bilo treba delovati<br />
prepričljivo. Vedno je samo pridigal in ukazoval.<br />
Retorična nespretnost in slabše znanje slovenščine<br />
pa ni edina predsednikova težava.<br />
Njegove besede so tudi vsebinsko prazne. Po<br />
osmih mesecih vladanja se vlada ukvarja sama<br />
s sabo: premier še vedno ni uspel nadomestiti<br />
odpadle notranje ministrice, pa že mora reformirati<br />
celo vrsto ministrstev in ustanoviti nekaj<br />
novih. Zaradi sporov z vladnimi partnerji<br />
spektakularno organizira »vrh« koalicije, kot<br />
da bi se na sestanku po nekaj letih zbrali šefi<br />
držav, ne pa politiki, ki se tedensko srečujejo<br />
že osem mesecev. Osnovno sporočilo je – po<br />
njegovih besedah – da »tisti, ki so v vladi, stojijo<br />
za vlado«. Saj razumemo, kaj je hotel povedati,<br />
a vendar se misel sliši podobno tisti legendarni<br />
izjavi nogometaša: »Ova noč nije bila moj dan«.<br />
Glavni mediji izjave zato skorajda niso opazili.<br />
Tako kot niso opazili tiste Golobove izjave,<br />
namenjene Janši: »Pojdi v penzijo, ker tja je, kamor<br />
spadaš.« Namesto izjave o ministrih, ki se<br />
kot kaki svetniki sposobni bilokacije istočasno<br />
Golob od nekdaj samo<br />
pridiga in ukazuje.<br />
nahajajo v vladi in za vlado,<br />
so mediji kot glavno<br />
sporočilo koalicijskega vrha<br />
predstavili domnevno zdravstveno<br />
reformo. Dokumenta<br />
o reformi namreč ni še nihče videl<br />
in se mora koalicija glede tega najprej<br />
uskladiti z dodatkom h koalicijski pogodbi.<br />
Golob je izjavil, da je stanje v zdravstvu slabše,<br />
kot bi si kdorkoli v državi lahko mislil. A to<br />
niti približno ne drži. Alarmantni podatki glede<br />
<strong>zdravstva</strong> so javni. Javni so tudi predlogi za rešitve.<br />
Javni so tudi predlogi, ki jih je Golob prevzel<br />
in napovedal na »vrhu«, zato jih lahko hitro ocenimo<br />
kot nezadostne in hkrati kot novo stiskanje<br />
koncesionarjev, zdravnikov, ki s svojim lastnim<br />
kapitalom omogočajo cenejše javno zdravstvo.<br />
Na prvo mesto je Golob postavil digitalizacijo<br />
<strong>zdravstva</strong>. Za to ugotovitev nam ni bilo treba čakati<br />
osem mesecev. Da je treba<br />
zdravstvo digitalizirati,<br />
vemo vsi, ki smo kdaj vstopili<br />
v zdravstveni dom. To vemo<br />
vsi že najmanj 24 (sic!) let,<br />
odkar so nam zdravstvene<br />
knjižice zamenjali s plastičnimi<br />
karticami. Leta 1998 so<br />
jih bili uvedli, da bi bili na<br />
njih vsi podatki iz zdravstvenih kartonov in da<br />
nam ne bi bilo več treba nositi izvidov k specialistom<br />
na papirju. Razen da je kartica šele nedavno<br />
nadomestila papirnate recepte, se ni zgodilo veliko.<br />
Oblika je prava, vsebine pa še ni.<br />
Podobno velja za Golobovo ekipo. Po osmih<br />
mesecih opažamo nove, veliko bolj všečne<br />
pričeske nekaterih ministrov. A tu se vse spremembe<br />
tudi končajo. Na zunanji podobi.<br />
V zadnjih dneh smo se zato lahko še dodatno<br />
prepričali, da ta(k) premier ne more ostati<br />
na položaju do leta 2030, kar sicer napoveduje.<br />
Prazne besede pa obetajo, da se bo od premierskega<br />
položaja poslovil že pred koncem aktualnega<br />
mandata. Človek se še tako napetega trilerja<br />
namreč po dveh urah naveliča.<br />
Naši bralci so za karikaturo leta izbrali Goloba<br />
na strehi, ki ga nosi mesec. Luka Mesec. Karikatura<br />
Borisa Oblaka je nastala, ko je novoizvoljena<br />
vlada v svoj program vnesla vse točke programa<br />
minorne vladne stranke Levica Luke Mesca.<br />
Zdi se, da je danes,<br />
natančno osem mesecev<br />
po objavi, karikatura<br />
še bolj aktualna<br />
kot takrat …
Poštnina plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
VSEBINA<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
4<br />
Moja beseda<br />
Kolumna<br />
Golobova<br />
»balkanska<br />
posla«<br />
Afera Rupnik:<br />
Tretje<br />
pričevanje<br />
Moj fant se<br />
noče poročiti<br />
3 Tino Mamić: Mesečnik<br />
40 Andreja Barat: Slovenci smo<br />
najboljši sosedje Hrvatov<br />
6 Med(ijski) sosedi<br />
Cerkev — komentar<br />
8 Pregled tedna<br />
42 Gibanje fokolarov:<br />
ognjišče ali pogorišče<br />
<strong>82</strong><br />
3,60 €<br />
26. 1. 2023<br />
<strong>Diagnoza</strong> <strong>zdravstva</strong>:<br />
<strong>Odkrivanje</strong> <strong>tople</strong> <strong>vode</strong><br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>82</strong>, LETNIK 3, 26. januar 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda: 3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 000<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />
ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />
ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično in foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
Foto naslovnice:<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Naročnine:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />
10 Čivkarija<br />
Aktualno — komentar<br />
27 Luka Svetina:<br />
Boj za muzej osamosvojitve<br />
Požareport<br />
33 Bojan Požar: Kako so na<br />
vladi pokopali Zemljariča<br />
Anketa — komentar<br />
34 Najbolj priljubljen politik Logar;<br />
SDS-u se splača molčati<br />
Pismo iz Egipta — kolumna<br />
24 Andraž Šest: Kdo je kriv za inflacijo<br />
Svobodno gospodarstvo<br />
— kolumna<br />
38 Rok Čakš: Vozijo se z jahtami,<br />
nam pa bi zaračunali ogljični odtis<br />
za avtomobil<br />
Intervju<br />
20 Gregor Virant: Duh je ušel iz<br />
steklenice: sindikati so uvideli,<br />
da je lov odprt in vlada šibka<br />
Časnik.si — komentar<br />
46 Ivan Štuhec:<br />
Dileme o Rupnikovih mozaikih<br />
Družba<br />
48 Vid Sosič: Ločitev Cerkve<br />
od države na Češkem in Slovenskem<br />
Beremo, gledamo, poslušamo<br />
50 Priporočila<br />
Duhovnost<br />
51 Andraž Arko: Rojstvo Mateja in Luka<br />
Kultura življenja — kolumna<br />
52 Eva Markovič: Neodgovorni starši,<br />
ki kljub težavam sprejmejo otroka<br />
Mladostnik — kolumna<br />
53 Jon Kanjir: Otrok je naredil<br />
izpit za avto, kaj pa zdaj<br />
Aktualno — komentar<br />
24 Sumljiva nakazila GEN-I-ja<br />
na račune v Črni gori
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
VSEBINA<br />
5<br />
Zdravje — komentar<br />
56 Maja Vovk:<br />
Kako lahko kontracepcija<br />
škodi zdravju in spolnosti<br />
Knjiga — kolumna<br />
Daniel Novakovič/STA<br />
8 Eva Markovič: Kakšno moč<br />
imajo mame, ki skupaj molijo<br />
Sladko-slane brbončice<br />
60 Selma Bizjak:<br />
Maslene rezine s svežim<br />
sirom in jagodičjem<br />
62 Razvedrilo<br />
Slikovito — satira<br />
64 Gregor Čušin:<br />
Snežni plug – Alex Colville<br />
Politična poezija — humor<br />
65 Natasha Rolex: Strokovna vprašanja<br />
Tazadnja — humor<br />
66 Svit Podgornik:<br />
V Ljubljani sani namesto avtobusov<br />
Tema tedna<br />
12 Peter Merše: Zdravstvo je dobilo diagnozo – kaj sledi<br />
15 Pia Kos: Znak zavoženega <strong>zdravstva</strong>:<br />
razcvet komercialnih zdravstvenih zavarovanj<br />
18 Teo Petrovič Presetnik: NSi predlaga<br />
zahodni zdravstveni sistem<br />
Intervju<br />
28 Franci Gerbec: Najlažje je napisati<br />
transparent in oditi na ulico, mi pa smo<br />
svoje predloge pripravljali štiri mesece<br />
Cerkev<br />
44 Urban Šifrar:<br />
Tretje pričevanje zoper Rupnika<br />
Svetovalnica<br />
54 Miha Rutar:<br />
Moj fant se ne želi poročiti
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
6<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
LOGAR: ČE ZMORE NEMČI-<br />
JA, ZMORE TUDI SLOVENIJA<br />
»Lepota novega leta je v tem, da se ponovno<br />
obrne list. Želimo si, da bi vsi živeli v<br />
miru, brez pomanjkanja, in da bi medsebojne<br />
spore reševali v dialogu. Veliko dela<br />
nas čaka v letu 2023, če želimo iti po tej<br />
poti. Januar je tak mesec, da smo lahko<br />
(še) zelo optimistični,« začenja Anže Logar<br />
svoje razmišljanje za Portal Plus.<br />
V prvem delu razpravlja o zunanjepolitičnih<br />
razmerah, med katerimi bosta<br />
tudi v letu 2023 osrednje mesto igrali vojna<br />
v Ukrajini in enotnost Zahoda. Zaradi<br />
»statusa quo« na ukrajinskih bojiščih bi<br />
znali »populisti v posameznih državah<br />
zlorabiti nezadovoljstvo ljudi in začeti<br />
glasneje vpiti, da za nekaj pedi zemlje<br />
v oddaljeni Ukrajini ni vredno plačevati<br />
dražjega plina. V resnici bo moral Zahod<br />
Ukrajini dodatno omogočiti dostop do<br />
najmodernejšega konvencionalnega<br />
orožja, da bodo ukrajinske obrambne sile<br />
dosegle kritično premoč na terenu.«<br />
Pri tem je enotnosti Zahoda zavezana<br />
tudi slovenska vlada. Njeni predstavniki<br />
zagotavljajo podporo Ukrajini, manj<br />
zavzeta se zdi le zunanja ministrica. »V<br />
nacionalnem interesu je, da ne bo prišlo<br />
do različnih pogledov na vojno v Ukrajini<br />
med predsednikom vlade, predsednico<br />
države in Tanjo Fajon,« meni Logar.<br />
V drugem delu razmišljanja se osredotoča<br />
predvsem na domačo politiko. Vodilni v<br />
državi pravijo, da bo 2023 leto reform.<br />
Pisec upa, da bodo reforme uspešne,<br />
in spodbuja, naj si za zgled vzamemo<br />
odločnost Nemčije. »Če je politična volja,<br />
je možno za 180 stopinj obrniti koncepte,<br />
ki so pred spremembo veljali za konstanto.<br />
Če lahko 84-milijonska Nemčija, lahko<br />
tudi 2-milijonska Slovenija.«<br />
»Januarja 2023 upam, da bo šla vladna<br />
koalicija iskreno in z odprtimi rokami<br />
v smeri sodelovanja. Dosedanji koraki<br />
vlade sicer ne kažejo tega, ampak<br />
saj veste, januar je pač tak pozitiven<br />
mesec,« zaključuje.<br />
VEDEMO SE KOT<br />
TITANIK, KI SE POTAPLJA<br />
Ko se je pred kratkim pred odborom<br />
Državnega zbora predstavil kandidat za<br />
ministra za vzgojo in izobraževanje, Darjo<br />
Felda, je javnost ob njegovi izjavi, da načrtuje<br />
prenovo kurikuluma v smeri digitalizacije že<br />
v vrtcih, zastrigla z ušesi. O tem, ali je to res<br />
prava pot in kako bi se morali lotiti temeljite<br />
prenove vzgojno-izobraževalnega sistema,<br />
so se na portalu Siol pogovarjali s strokovnjakom<br />
za vzgojo, Sebastjanom Kristovičem.<br />
Poudaril je, da so ključni problemi vzgojno-izobraževalnega<br />
sistema, da smo zanemarili<br />
»razvoj otrokove osebnosti, lastnosti,<br />
kot so vztrajnost, delovne navade, ustvarjalnost,<br />
vrednote, samostojnost, odgovornost,<br />
disciplino, identiteto in podobno« ter problematiko<br />
duševnega zdravja in da so »vrtci in<br />
šole skoraj v celoti izgubili svojo strokovno<br />
avtonomijo, dostojanstvo in integriteto«.<br />
Vse to je posledica permisivne vzgoje.<br />
Meni, da prenove sistema ne bi smeli začeti<br />
z analizami, ampak s pogledom od konca<br />
proti začetku. Najprej bi se morali vprašati,<br />
v kakšne osebnosti želimo vzgojiti otroke.<br />
»Ključno pa se mi zdi zavedanje, da je človek<br />
telesno, duševno in duhovno bitje, kar<br />
pomeni, da bi tudi vzgojno-izobraževalni<br />
sistem moral delovati tako, da pri otroku<br />
upošteva vse tri naštete razsežnosti. To<br />
pomeni, da je treba uvesti holistični pristop.<br />
Ne gre samo za prenos znanja z učitelja na<br />
otroka, ampak je treba razvijati in vzgajati<br />
celotno otrokovo osebnost.«<br />
Glede uporabe tehnologije v šolah pa je ponovno<br />
poudaril, da »praktično vse raziskave v<br />
svetu kažejo na škodljive vplive digitalizacije<br />
na otroke, na njihove možgane, kognitivne<br />
sposobnosti in na njihovo duševno zdravje«.<br />
Zasloni delujejo kot »digitalni heroin«, saj<br />
možganom škodujejo podobno kot trde<br />
droge. Pri tem je pomenljivo, da razvijalci<br />
informacijske tehnologije svojim otrokom<br />
pogosto ne kupujejo telefonov in tablic, temveč<br />
jih vpisujejo v šole, kjer pišejo in rišejo z<br />
roko ter berejo iz klasičnih knjig. Raziskave<br />
so namreč pokazale, da je delo z rokami za<br />
miselni razvoj otrok izjemno pomembno.<br />
ZAKAJ JE EDINOST<br />
KRISTJANOV IZZIV<br />
V tednu od 18. do 25. januarja vsako leto<br />
poteka molitvena osmina za edinost kristjanov.<br />
»Needinost med kristjani ni samo v<br />
tem, da smo med seboj ločeni katoličani,<br />
anglikanci, evangeličani (luterani), kalvinisti,<br />
binkoštniki, pravoslavni kristjani ... Gre<br />
tudi za (ne)edinost znotraj naše matične<br />
Cerkve. Za edinost in needinost v naših<br />
župnijah, škofijah, Cerkvi na Slovenskem,«<br />
pišejo na portalu Blagovest.<br />
Molitvena osmina se zaključi na praznik<br />
spreobrnitve apostola Pavla, kar je pomenljivo<br />
samo po sebi, saj je »edinost najprej<br />
sad spreobrnjenja. Edinost ne pomeni<br />
uniformiranosti, ampak pomeni živeti različnost<br />
s skupnimi cilji v skupnosti.« »Bistvo<br />
spreobrnjenja je, da postavimo Boga na<br />
prvo mesto v svojem življenju in se damo<br />
Bogu tudi oblikovati. S tem se tudi ustvarja<br />
edinost.« Res pa je, da nas različne skupine,<br />
ki so v Cerkvi povzdignjene nad druge,<br />
pogosto odvračajo od misli na edinost.<br />
Že apostol Pavel je bil v svojih pismih<br />
kritičen do strankarstva. V Cerkvi imamo<br />
veliko župnij, redov, tretjerednikov,<br />
karizmatičnih gibanj itd. »Vse to je veliko<br />
duhovno bogastvo Cerkve in dejansko<br />
vsako od njih služi celotni Cerkvi, če je v<br />
edinosti s krajevnim škofom ter Petrovim<br />
naslednikom. Če pa je edinost porušena,<br />
lahko pride do pojava strankarstva. Tudi<br />
Cerkev v svoji človeški razsežnosti ni<br />
imuna na elitizem. In to je tisto, česar se<br />
moramo varovati. Že običajno mehurčkarstvo<br />
v naših lokalnih župnijskih<br />
skupnosti, ko se tisti, ki se dobro poznajo,<br />
zaprejo v nek mehurček in ne dajejo<br />
možnosti, da bi se v skupnost vključili<br />
tudi tisti bolj oddaljeni, je lahko velika<br />
težava.« Žal v needinosti pogosto živi tudi<br />
vodstvo Cerkve.<br />
»Edinosti ni mogoče graditi brez ponižnosti,<br />
spreobrnjenja ter iskanja resnice<br />
(razločevanja). In to naj bo naše izhodišče,<br />
ko bomo razmišljali o edinosti kristjanov,«<br />
zaključujejo na portalu.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 FOTO TEDNA<br />
7<br />
PROFIMEDIA<br />
Veliko zmagoslavje Ilke Štuhec<br />
Slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec (32) je minuli vikend v Cortini d’Ampezzo<br />
poskrbela za veliko veselje v domovini, potem ko je v petek in soboto na smukaških<br />
preizkušnjah kar dvakrat stopila na oder za zmagovalce. V petek je bila druga,<br />
dan pozneje pa je zmagala. Da se je znova povzpela na najvišjo stopničko,<br />
je čakala kar 60 tekem svetovnega pokala oz. dolga štiri leta. Na smuku na Tofani,<br />
kjer je slavila jubilejno deseto zmago, je tako zaprla usta vsem kritikom, ki so jo pred<br />
začetkom sezone pošiljali v smučarski pokoj in jo označevali le še za turistko na progi.
PREGLED TEDNA<br />
8<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
SHUTTERSTOCK<br />
BREZ MENJAV<br />
V VRHU PETROLA<br />
Slovenski državni holding, ki zastopa<br />
državne delničarje s približno tretjinskim<br />
deležem v lastniški strukturi Petrola,<br />
drugih delničarjev ni prepričal v menjavo<br />
nadzornika Aleksandra Zupančiča. SDH je<br />
menjavo zahteval zaradi izgube zaupanja,<br />
eden največjih zasebnih delničarjev Dari<br />
Južna (55) pa je predlog označil za nenavaden.<br />
Delničarji ga nato niso podprli.<br />
Slovenski državni holding in Republika<br />
Slovenija sta sicer želela, da bi na skupščini<br />
odpoklicali člana nadzornega sveta<br />
Aleksandra Zupančiča ter do 11. aprila<br />
2025 za novega nadzornika imenovali<br />
Roka Ponikvarja, sicer direktorja verige<br />
restavracij Slorest.<br />
Spopadi na jugu Ukrajine so se v preteklem tednu znova zaostrili, država pa ravno v teh dneh<br />
praznuje »dan enotnosti«.<br />
NA VZHODU UKRAJINE<br />
HUDI SPOPADI<br />
Na vzhodu Ukrajine so v bližini Bahmuta<br />
in Avdijivke znova potekali hudi spopadi<br />
med rusko in ukrajinsko vojsko, so<br />
sporočili iz ukrajinskega generalštaba. V<br />
Kijevu so medtem opozorili, da ukrajinska<br />
vojska za ponovno zavzetje zasedenih<br />
ozemelj potrebuje več sto bojnih tankov.<br />
Ukrajinski generalštab v Kijevu je v<br />
nedeljo zvečer sporočil, da so ukrajinske<br />
sile uspele odbiti ruske napade, vendar s<br />
hudimi izgubami.<br />
Ruska vojska je medtem poročala o okrepitvi<br />
spopadov v regiji Zaporožje, v kateri<br />
naj bi bilo po napredovanju ruskih sil v<br />
zadnjih dneh na ukrajinski strani opaziti<br />
prerazporejanje in združevanje enot.<br />
Ukrajinci si od Nemčije želijo dodatno<br />
pomoč v obliki tankov leopard. Nemci so<br />
Ukrajincem že dobavili določeno novejšo<br />
oborožitev, ki se je izkazala za učinkovito,<br />
kot so denimo sistemi zračne obrambe<br />
Gepard in IRIS-T. Z nekoliko nejevolje<br />
so jim poslali tudi samovozne oklepne<br />
havbice PzH 2000. Glede slednjih se je<br />
pri političnem odločanju že zatikalo, saj<br />
ne gre za obrambno sredstvo. Pri tankih<br />
pa se je zatikalo še toliko bolj, saj so tako<br />
po namenu kot po klasifikaciji izrazito<br />
ofenzivna sredstva. Po poročanju časopisa<br />
Spiegel so se končno odločili, da jih<br />
vendarle pošljejo.<br />
Jair Bolsonaro je obtožbe o genocidu označil za lažniva levičarska obrekovanja.<br />
BOLSONARU OČITAJO<br />
GENOCID V AMAZONIJI<br />
Novi brazilski predsednik Lula da Silva<br />
(77) je med vikendom obiskal brazilsko<br />
zvezno državo Roraimo. Na predvečer<br />
Lulovega potovanja v Amazonijo so se<br />
pojavile fotografije shiranih staroselskih<br />
otrok in odraslih, ki nakazujejo razsežnost<br />
zdravstvene krize, s katero se spopada<br />
območje, na katerem živi približno<br />
30.000 staroselcev.<br />
Predsednik Lula je po obisku klinike za<br />
paciente ljudstva Yanomami Boa Visti<br />
v prestolnici Roraime tvitnil, da pri tem<br />
ljudstvu ne gre zgolj za humanitarno<br />
krizo, ampak za genocid, ki ga je zagrešila<br />
prejšnja vlada, gluha za trpljenje Brazilcev.<br />
Prejšnja vlada naj bi staroselce zanemarjala,<br />
okrepili pa so nezakonite rudarje, ki<br />
jih je na območju sedaj več kot 20.000.<br />
Jair Bolsonaro (67) je očitke že zavrnil in<br />
označil za levičarsko farso.<br />
SHUTTERSTOCK
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
PREGLED TEDNA<br />
9<br />
JAPONSKE TEŽAVE<br />
Z RODNOSTJO<br />
Japonski premier Fumio Kišida (65) pravi,<br />
da je njegova država na robu tega, da<br />
kot družba ne bo mogla delovati zaradi<br />
padajoče rodnosti. Japonska, ki ima 125<br />
milijonov prebivalcev, naj bi namreč lani<br />
imela manj kot 800 tisoč rojstev. Za primerjavo:<br />
v sedemdesetih letih je številka<br />
znašala več kot dva milijona. Rodnost se<br />
v številnih državah, vključno z japonskimi<br />
sosedami, upočasnjuje.<br />
Vprašanje je na Japonskem še posebej<br />
pereče, ker se je pričakovana življenjska<br />
doba v zadnjih desetletjih podaljšala, to<br />
pa pomeni, da je starejših ljudi vse več,<br />
delavcev, ki jih vzdržujejo, pa vse manj.<br />
Japonska ima poleg Italije in Monaka<br />
najstarejše prebivalstvo na svetu. Po<br />
podatkih Svetovne banke ima Japonska<br />
približno 28 odstotkov prebivalstva,<br />
starega 65 let in več.<br />
Že leta 2020 so raziskovalci napovedali,<br />
da bo število prebivalcev na Japonskem do<br />
konca stoletja padlo z najvišje vrednosti<br />
128 milijonov leta 2017 na manj kot 53 milijonov.<br />
Japonska kljub nekaterim omilitvam<br />
še naprej izvaja stroge zakone o priseljevanju,<br />
vendar nekateri strokovnjaki pravijo,<br />
da bi bilo treba pravila še bolj omiliti, da bi<br />
se spopadli s starajočo se družbo.<br />
RAVNATELJI<br />
ŽELIJO POVIŠICO<br />
Potem ko je vlada sodnikom in tožilcem<br />
dodelila povišico v vrednosti 600 evrov<br />
bruto, so si jo zaželeli tudi ravnatelji šol.<br />
Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov<br />
ravnateljev Gregor Pečan (60)<br />
je za Večer dejal, da bi vlada z dejanjem<br />
vsaj v majhni meri pokazala, da se zaveda<br />
pomena njihovega dela. Spomnil je na<br />
izjemno naporno kovidno obdobje, v<br />
katerem so šole delovale prav zaradi<br />
truda ravnateljev, njihovih pomočnikov in<br />
učiteljev. Dodatek bi ob 1200 ravnateljih<br />
na letni ravni pomenil strošek v višini<br />
sedmih milijonov evrov.<br />
POLICIJA NAD<br />
KOMENTATORJA<br />
Romana Vodeba (59) je obiskala policija,<br />
ker je predsednica Državnega zbora Urška<br />
Japonska ima izjemno strogo politiko priseljevanja.<br />
Predsednica Državnega zbora je nad Romana<br />
Vodeba policijo poslala kar v nedeljo.<br />
Posnetek zaslona<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Klakočar Zupančič (45) podala prijavo, ki<br />
se nanaša na dve oddaji Faktor, v katerih<br />
jo je Vodeb analiziral s pomočjo psihoanalize.<br />
Prva predstavnica zakonodajne veje<br />
oblasti je prepričana, da je to storil na<br />
način, ki »gre prek žaljivega« in »prestopa<br />
mejo razčlovečenja človeka«.<br />
Poleg tega je Klakočar Zupančičeva zoper<br />
TV3, ki predvaja oddajo Faktor, podala<br />
tudi prijavo na Agencijo za komunikacijska<br />
omrežja in storitve.<br />
Roman Vodeb je za naš medij povedal, da<br />
so ga obiskali policisti trboveljske policijske<br />
postaje. Za izjavo so ga prosili že v petek,<br />
a je bil takrat odsoten. Vodeb je dejal, da je<br />
vedel, za kaj gre, saj je poznal namere predsednice<br />
Državnega zbora iz decembrskega<br />
intervjuja na Siolu. Kot datum kršitve je bil<br />
naveden 20. oktober 2022, kar pomeni, da<br />
je bila sporna 784. oddaja Faktorja. Vodeb<br />
naj bi kršil Zakon o varstvu javnega reda<br />
in miru, in sicer 1. odstavek 6. (nasilno in<br />
drzno vedenje) in 7. (nedostojno vedenje)<br />
člen, ki omogočata kazen med 100 in 500<br />
evri, če gre za prekršek.<br />
LJUBLJANSKI SVETNIKI<br />
NIČ O ZDRAVSTVU<br />
Na prvi izredni seji ljubljanskega mestnega<br />
sveta naj bi razpravljali o 13 predlogih<br />
sklepov opozicije glede <strong>zdravstva</strong>, med<br />
njimi tudi o zahtevi za zamenjavo vodstva<br />
Zdravstvenega doma Ljubljana in direktorice<br />
Antonije Poplas Susič, a so možnost<br />
za razpravo dobili le člani koalicije in<br />
župan Zoran Janković.<br />
Člani mestne koalicije so v razpravi dejali,<br />
da se predlagani sklepi v praksi že<br />
izvajajo, zato jih ni treba sprejeti. Janković<br />
pa je dejal, da v predlogih opozicije ni<br />
nobene rešitve. Po njegovih besedah je<br />
rešitev le v urejanju sistema na nivoju<br />
države, ljubljanska občina pa bo pri tem<br />
izjemno kooperativna. Preden bi opozicija<br />
lahko začela razpravo, je podžupan<br />
in svetnik Gibanja Svoboda Samo Logar<br />
predlagal, da na podlagi slišanih argumentov<br />
koalicije zaključijo razpravo, koalicija<br />
pa je nato strumno glasovala za ta<br />
sklep in preglasovala opozicijo.
ČIVKARIJA<br />
10<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Peter Jančič @peterjancic<br />
Če se bodo Keber in podobni politkolesarji z vlado<br />
še naprej tako ostro borili za javno zdravstvo,<br />
kot so se zadnja desetletja, sploh ne bo več nobenega<br />
<strong>zdravstva</strong>. To, kar imamo danes, so namreč<br />
naredili oni. Keber je bil minister, svetovalec, šef<br />
Rdečega križa ...<br />
vipavska.eu @VipavskaEU<br />
»Vlada je odgovorna za zdravstveni sistem v državi;<br />
če tega v dveh letih in pol ni sposobna urediti,<br />
izboljšati, naj to na glas pove, prevzame odgovornost<br />
in odstopi.» Izjava Bešič Loredana leta 2017.<br />
Vlada ima torej samo še 22 mesecev za reformo.<br />
Čivk tedna<br />
Miro Haček @MHacek<br />
Zapletajo se iz ene bizarnosti v drugo. Baje<br />
ni mogoče z avtomobilom v enem dnevu do<br />
Dunaja in nazaj. Pa avtomobilski prevoz je<br />
dražji od letala. Pa gospa so lagali, da gre za<br />
državniški obisk, v resnici pa je šlo za koncert<br />
in kosilo. Ojej, ojej.<br />
BojanPožar @BojanPozar<br />
Mediana in Ninamedia pišeta zgodovino. Ne<br />
spomnim se, da bi kdaj politik stranke SDS na<br />
javnomnenjskih anketah teh dveh agencij postal<br />
najpriljubljenejši v državi. To je januarja 2023 uspelo<br />
Anžetu Logarju.<br />
Uroš Mikolič | prehranski terapevt @UrosMikolic<br />
Otrok ne potrebuje Instagrama, Twitcha, TikToka,<br />
Snapchata, BeReal. Otrok potrebuje človeški stik,<br />
gozd, gibanje, spanec, dobro hrano.<br />
Jože Kalan @JozeKalan<br />
Prvič v zgodovini smo dobili svojo, samostojno državo.<br />
Muzej slovenske osamosvojitve bi moral biti<br />
samostojen. Država brez muzeja o njenem nastajanju<br />
je invalidna država. Ne dovolimo, da se to zgodi.<br />
Za vse je zlata vreden. Domoljubi, zganite se!<br />
Glas upokojencev Slovenije @upokojencislo<br />
Nesramni Večer je o nas zapisal, da smo povezani<br />
z SDS, ker nam na Twitterju sledi tudi Janez Janša.<br />
Torej je Večer povezan z SD, Gibanjem svoboda,<br />
Levico itd., ker mu sledijo na Twitterju.<br />
Jože Možina @JozeMozina<br />
Kako odkrito laže političarka Majda Širca. Pričevalci<br />
so imeli več let pol manj oglasov in v slabših<br />
terminih kot Spomini. Ugotovili smo slučajno in na<br />
laž ujeli tudi Gorščakovo. Ves trud, da bi Pričevalce<br />
utišali, je bil zaman, imeli so in imajo velik odmev.<br />
Od tu gnev in zavist.<br />
Tomaž Celestina @t_celestina<br />
Piarovsko nerazumljive poteze. Ministra popolnoma<br />
podpiraš, ga občuduješ in njega ter njegovo<br />
analizo stanja v zdravstvu nagradiš z aplavzom,<br />
ne privlečeš pa ga na novinarsko konferenco. Niti<br />
za sekundo.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 KARIKATURA<br />
Reševanje dolgih čakalnih vrst<br />
11<br />
BORIS OBLAK
TEMA TEDNA<br />
12<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Zdravstvo je dobilo<br />
diagnozo – kaj sledi<br />
PETER MERŠE<br />
Po koalicijskem vrhu, na katerem je bila koalicijskim strankam<br />
predstavljena »diagnoza« slovenskega zdravstvenega sistema,<br />
je minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan (49), stopil pred javnost<br />
in predstavil dokument Pregled stanja na področju <strong>zdravstva</strong> v Sloveniji.<br />
Premier Robert Golob (56) je po koalicijskem vrhu ocenil,<br />
da je zdravstvo v slabši kondiciji, kot si je kdorkoli mislil.<br />
Obremenjenost družinskih<br />
zdravnikov se meri v glavarinskih<br />
količnikih, in ne v številu pacientov,<br />
ki so opredeljeni pri nekem zdravniku.<br />
Starejši bolniki namreč za zdravnike<br />
predstavljajo večjo obremenitev<br />
kot mlajši. Prebivalstvo pa se stara<br />
hitreje, kot se povečuje število družinskih<br />
zdravnikov oz. timov primarne<br />
medicine. V Sloveniji jih je<br />
trenutno 1.210,64. Če bi želeli delovati<br />
po normativu, da je pri vsakem<br />
timu opredeljenih 1.895 glavarinskih<br />
količnikov, nam že sedaj manjka 352<br />
timov primarne medicine.<br />
Povprečna obremenitev timov<br />
primarne medicine v Sloveniji je<br />
2.344 količnikov, pri čemer je le 145<br />
timov oz. 12 % obremenjenih manj<br />
od 1895 količnikov, kar pomeni, da so<br />
še vedno dolžni vpisovati nove paciente.<br />
Kar 88 % timov primarne medicine<br />
je to mejo že preseglo in novih<br />
pacientov niso več dolžnih vpisovati.<br />
V Sloveniji imamo tako danes<br />
131.940 oseb brez izbranega osebnega<br />
zdravnika, kar je skoraj 30.000 več<br />
kot pred desetimi leti. Kot posledica<br />
je v urgentnih centrih že 65 % obiskov<br />
nenujnih. Na poseg nad dopustno<br />
dobo čaka 112.121 ljudi.<br />
Daniel Novakovič/STA<br />
Minister je predstavil tudi<br />
izhodišča za »zdravljenje«<br />
sistema, tj. prepotrebno reformo.<br />
V komentarju uredništva<br />
se sprašujemo, ali bo ob vseh<br />
interesih in izzivih zdravljenje uspešno<br />
oz. sploh izvedeno na smiseln način.<br />
»Slovenski zdravstveni sistem se<br />
v zadnjih 30 letih ni kontinuirano obnavljal<br />
in danes imamo na marsikaterem<br />
področju neurejen zdravstveni<br />
sistem,« so zapisali v zaključku dokumenta,<br />
ki ga je ekipa 20 ljudi iz vseh<br />
podskupin ministrstva intenzivno<br />
pripravljala en mesec, potem ko so<br />
zbrali natančne podatke.<br />
KAOS PRI PODATKIH<br />
Že zbiranje podatkov se je izkazalo za<br />
velik izziv, saj so informacijski sistemi<br />
različnih deležnikov v zdravstvu povsem<br />
neusklajeni in nekompatibilni.<br />
Že število zdravnikov družinske medicine<br />
v Sloveniji se v različnih zbirkah<br />
podatkov razlikuje tudi za 40 %.<br />
Zdravniška zbornica ima podatek o<br />
1.851, ZZZS in NIJZ pa o 1.085 zdravnikih<br />
družinske medicine.<br />
Zbira se veliko različnih podatkov,<br />
kar močno obremenjuje zdravstveno<br />
osebje, podatki pa pogosto sploh niso<br />
uporabni, ker je sistem tako fragmentaren.<br />
Ministrstvo za zdravje tako ne<br />
more ugotoviti natančnih potreb po<br />
kadrih. Prav tako nimajo podatkov,<br />
kje je 10.000 zdravstvenih delavcev in<br />
5.000 srednjih medicinskih sester, ki<br />
so iz sistema že odšli. Nekontrolirano<br />
je tudi razpisovanje specializacij, zato<br />
težavam ni videti konca.<br />
HITRA RAST POTREB<br />
Čeprav je iz podatkov razvidno, da se število<br />
zdravnikov v Sloveniji veča, slovensko<br />
zdravstvo pesti kadrovska kriza, ki<br />
pa ni značilna samo za slovenski sistem,<br />
temveč se z njo sooča veliko evropskih<br />
držav. Ohranjanje svojih kadrov in iskanje<br />
tujih je tako velik izziv. Da kljub povečanju<br />
števila zdravnikov sistem postaja<br />
manj dostopen, gre v veliki meri pripisati<br />
spreminjanju družbenih razmer.<br />
Enega največjih izzivov predstavlja<br />
demografija oz. staranje prebivalstva. Če
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Število aktivnih zdravnikov<br />
(na 1000 prebivalcev, 2020)<br />
6,2<br />
5,5 5,4 5,1<br />
4,6 4,5 4,3 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,5 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0<br />
Javni zdravstveni<br />
blagajni bo zaradi staranja<br />
prebivalstva v petnajstih<br />
letih, po nekaterih ocenah<br />
pa že v sedmih letih,<br />
zmanjkalo denarja.<br />
2.000<br />
1.500<br />
1.000<br />
500<br />
-<br />
1.354<br />
Število zdravnikovdružinske medicine iz<br />
različnih zbirk podatkov(2012-2022)<br />
1.431<br />
1.526<br />
1.623 1.6<strong>82</strong> 1.715 1.738 1.738 1.741<br />
1.805 1.841<br />
902 906 903 907 917 936 976 996 1.018 1.033 1.085<br />
664 704 733 760 797 835 893<br />
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022<br />
ZZ ZZZS NIJZ<br />
996<br />
Neskladnost podatkov ZZ, ZZZS in NIJZ<br />
Ni centralnega zajema podatkov<br />
Približno dve tretjini denarja zbere<br />
ZZZS, 13 % zasebne zavarovalnice z<br />
dopolnilnim zavarovanjem, 12 % pa<br />
prispevamo državljani iz lastnih žepov.<br />
Opazen je porast državnega prispevka.<br />
Lta 2015 je država prispevala 3 %, leta<br />
2020 pa že 9 %.<br />
Izdatki na prebivalca so med letoma<br />
2015 in 2020 zrasli s 1.889 evrov<br />
na 2.419 evrov, s čimer smo nad evropskim<br />
povprečjem. Izdatki za zdravstvo<br />
pa rastejo bistveno hitreje kot BDP.<br />
Nejasno in netransparentno pa<br />
je, kako se denar porablja oz. kam se<br />
pretaka. Nad tokom denarja namreč<br />
ni pravega nadzora. Nekateri sektorji,<br />
denimo zdravstveni domovi in lekarne,<br />
ustvarjajo dobičke, bolnišnice pa<br />
konstantno izgubo. Prav tako ni jasna<br />
struktura obračunskega sistema, s<br />
katero bi jasno in predvsem ustrezno<br />
definirali cene storitev, ki jih opravijo<br />
zdravstvene ustanove in plača ZZZS.<br />
je bilo leta 2020 2,9 milijona glavarinskih<br />
količnikov, jih bo ob predvidenem<br />
rahlem upadu prebivalstva do leta 2050<br />
3,22 milijona. Opazno se namreč povečuje<br />
število prebivalcev, ki so stari več kot<br />
65 let, zmanjšuje pa se število mlajših.<br />
Demografska slika ogroža tudi<br />
splošno vzdržnost javne zdravstvene<br />
blagajne, ki ji bo v petnajstih letih, po<br />
nekaterih ocenah pa že v sedmih letih,<br />
zmanjkalo denarja, če se sistem<br />
ne bo spremenil.<br />
Slovenija je edina država EU, ki ji<br />
je Evropska komisija dodelila oceno<br />
visokega tveganja za vzdržnost javnih<br />
financ na dolgi rok zaradi izdatkov, povezanih<br />
s staranjem prebivalstva. Do<br />
leta 2060 bi izdatki lahko dosegli že<br />
četrtino celotnega BDP.<br />
Že danes pa je Slovenija globoko<br />
pod povprečjem EU glede števila zdravnikov.<br />
Imamo 3,3 zdravnika na 1.000<br />
prebivalcev, medtem ko so v Evropi v<br />
povprečju štirje. A nekatere države dokazujejo,<br />
da se tudi s primerljivim številom<br />
zdravnikov, kot jih imamo mi, ob<br />
ustrezni organizaciji da imeti učinkovit<br />
zdravstveni sistem. Pri nas bi bilo to še<br />
posebej mogoče ob dejstvu, da imamo<br />
nadpovprečno število diplomiranih medicinskih<br />
sester na 1.000 prebivalcev.<br />
KAM GRE DENAR<br />
V zadnjih osmih letih se je količina finančnih<br />
sredstev v sistemu občutno<br />
povečala. Leta 2015 smo za zdravstveno<br />
varstvo zbrali 3,3 milijarde evrov, v<br />
letu 2020 pa že 4,435 milijarde evrov.<br />
NAPOVEDANA REFORMA<br />
Minister je po predstavitvi podatkov<br />
predstavil tudi izhodišča za reformo.<br />
Po njej naj bi imeli vzdržen model primarne<br />
ravni <strong>zdravstva</strong>, ki bo dostopen<br />
za vse, učinkovit, digitaliziran in<br />
finančno vzdržen. Pri tem nam zgled<br />
predstavlja Finska.<br />
Reformo bodo začeli pri ZZZS, ki naj<br />
bi ga prenovili po modelu Estonije, ki je<br />
tudi najbolj digitalizirana država na področju<br />
<strong>zdravstva</strong>. Po besedah ministra<br />
naj bi reforma naslovila tako staranje<br />
prebivalstva kot kadre, financiranje,<br />
upravljanje, storilnost in digitalizacijo.<br />
Na novo naj bi definirali primarno<br />
mrežo in zdravstvene delavce razbremenili<br />
administracije. Urejanje bolniških<br />
odsotnosti bi se denimo delno
TEMA TEDNA<br />
14<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Izdatki za zdravstveno varstvo po virih financiranja v obdobju 2015–2020 v mio €<br />
Sektor država<br />
Zavarovalnice<br />
Družbe brez zavarovalnic<br />
3.309<br />
1 % < 1 %<br />
12 %<br />
14 %<br />
Zasebni<br />
(skupno):<br />
29 %<br />
Skladi socialne varnosti<br />
Gospodinjstva<br />
Neprofitne institucije<br />
3.429 3.520<br />
1 % < 1 % 1 % < 1 %<br />
12 % Zasebni 12 %<br />
(skupno):<br />
14 % 27 % 14 %<br />
Zasebni<br />
(skupno):<br />
28 %<br />
3.797<br />
1 % < 1 %<br />
12 %<br />
14 %<br />
Zasebni<br />
(skupno):<br />
28 %<br />
4.125<br />
1 % < 1 %<br />
12 %<br />
14 %<br />
Zasebni<br />
(skupno):<br />
27 %<br />
4.435<br />
1 % < 1 %<br />
12 %<br />
13 %<br />
Zasebni<br />
(skupno):<br />
27 %<br />
68 %<br />
Javni<br />
(skupno):<br />
71 %<br />
Javni<br />
(skupno):<br />
69 % 69 %<br />
73 %<br />
Javni<br />
(skupno):<br />
72 %<br />
69 %<br />
Javni<br />
(skupno):<br />
72 %<br />
69 %<br />
Javni<br />
(skupno):<br />
73 %<br />
64 %<br />
Javni<br />
(skupno):<br />
71 %<br />
3 % 4 % 3 % 3 % 4 %<br />
2015 2016 2017 2018 2019 2020<br />
9 %<br />
preneslo na medicino dela. Z razbremenitvijo<br />
bi razmislili tudi o dvigu glavarinskih<br />
količnikov. Digitalizacija naj<br />
bi zagotovila več preglednosti, ki bi izrinila<br />
korupcijo, orodja pa naj bi prevzeli<br />
kar od Estoncev. Minister je tako za<br />
leto 2024 napovedal uvedbo e-kartona,<br />
v katerem naj bi vsakdo imel vpogled v<br />
svoje zdravstvene podatke.<br />
Napovedal je novo agencijo za nadzor<br />
v zdravstvu, novo regionalno postavitev<br />
mrež, nadzor dela, namignil<br />
pa je tudi na vključevanje vseh virov pri<br />
reševanju težav v zdravstvu. Koncesionarjev<br />
naj ne bi odpravljali, le pregledali<br />
bi smotrnost nekaterih koncesij in<br />
uredili sistem. Vse to naj bi bilo realizirano<br />
do leta 2025.<br />
Za vse pa naj bi iskali tudi širši<br />
družbeni konsenz, tudi z opozicijo in<br />
vsemi drugimi deležniki.<br />
<br />
Komentar uredništva<br />
Dobra diagnoza, vprašljiva realizacija<br />
Čeprav se je marsikaj od tega, kar je<br />
pokazala analiza, vedelo ali vsaj zdelo že<br />
prej in so na te stvari mnogi opozarjali,<br />
je hvalevredno, da je ministrova ekipa<br />
pripravila celovit pregled stanja. Za vsako<br />
reformo je dobra analiza stanja ključna, a<br />
to je šele prvi izmed mnogih korakov.<br />
Temelji za reformo se zdijo visokoleteči<br />
in dobro zveneči. Morda zvenijo<br />
kar preveč lepo, da bi bilo res. Rešitve<br />
zdravstvenega ministra namreč v marsičem<br />
niso tako trdo socialistične, kot je<br />
siceršnja usmeritev vlade, v kateri deluje.<br />
Stanje, v katerem smo se znašli, je<br />
posledica mnogih interesov, ki s prihodom<br />
te vlade nikakor niso izginili. Ob<br />
vehementnih napovedih celovitih reform<br />
celotnega sistema od temeljev do strehe<br />
je vedno modro zastriči z ušesi. Zaradi<br />
siceršnjega stihijskega delovanja te vlade<br />
ob pomanjkanju vizije se nam lahko hitro<br />
zgodi, da se bo minister že pri naslednjem<br />
koraku zaletel v interese, od visokoleteče<br />
reforme pa bo ostalo bore malo.<br />
Če verjamemo izhodiščem ministra,<br />
bomo imeli v nekaj letih bistveno boljši<br />
zdravstveni sistem. A ni prvi, ki je obljubljal<br />
takšne stvari. Bolj verjetno se zdi, da<br />
bomo čez nekaj let imeli novega ministra<br />
za zdravje kot pa prenovljen sistem. Že<br />
reforma ZZZS v smeri večje transparentnosti<br />
in smiselnosti plačevanja storitev<br />
ter poenotenje informacijskih sistemov bo<br />
izjemen uspeh. Bolj verjetno se zdi, da bo<br />
reforma ZZZS predvsem kadrovska, informacijski<br />
sistem pa predvsem dober posel<br />
za kakšno računalniško podjetje. Srčno<br />
upam, da se glede zadnjega motim, verjel<br />
pa bom, ko bom videl rezultate.<br />
Minister zaenkrat ve, kam bi rad prišel.<br />
Ali bo s karavano, v kateri potuje, res<br />
uspel priti do cilja, pa je povsem drugo<br />
vprašanje, sploh če v zakup vzamemo vse<br />
rožljanje na skrajni levici.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Znak zavoženega <strong>zdravstva</strong>:<br />
razcvet komercialnih<br />
zdravstvenih zavarovanj<br />
PIA KOS<br />
V javno zdravstveno blagajno, s katero upravlja Zavod za zdravstveno<br />
sodelovanje (ZZZS), plačujejo vsi zaposleni, tako tisti z višjimi plačami<br />
kot tisti s podpovprečno ali minimalno plačo. Ob rekordni zaposlenosti<br />
prihodki ZZZS naraščajo, v letu 2021 so namreč znašali 3,64 milijarde<br />
evrov, kar je 383 milijonov evrov več kot leto poprej.<br />
Odhodki Zavoda za zdravstveno<br />
zavarovanje Slovenije<br />
(ZZZS) naj bi letos dosegli 4,3<br />
milijarde evrov – 1,5 milijarde<br />
več kot v predkoronskem letu 2019.<br />
Vsemu temu denarju navkljub, na prvi<br />
pregled in zdravstvene storitve čaka<br />
okoli 200 tisoč ljudi, od tega 49.000<br />
na prvi pregled čaka nedopustno dolgo.<br />
Brez osebnega zdravnika je skoraj<br />
130.000 ljudi, na nekatere specialistične<br />
preglede se čaka tudi več let. In ker<br />
ljudje nočejo umirati v čakalnih vrstah,<br />
je nezmožnost javnega <strong>zdravstva</strong>, da<br />
zdravstveno oskrbi vse paciente, odprla<br />
trg za razvoj vzporednih komercialnih<br />
zdravstvenih zavarovanj, kjer zasebne<br />
zavarovalnice plačnikom mesečne<br />
premije ob potrebi zagotovijo takojšen<br />
dostop do zdravnika ali specialista.<br />
PROSTOVOLJNO<br />
ZAVAROVANJE<br />
Najambicioznejše med njimi za svoje<br />
zavarovance že gradijo zasebne bolnišnice.<br />
Pojav komercialnih zdravstvenih<br />
zavarovanj pa krajša čakalne vrste<br />
v javnem zdravstvu (in ne obratno, kot<br />
trdijo protestniki skupine Glas ljudstva),<br />
saj ljudje dobijo odpravljeno storitev in<br />
s tem sprostijo mesto v čakalni vrsti<br />
za tiste, ki komercialnega zavarovanja<br />
ne koristijo. Zdravstveno zavarovanje<br />
v Sloveniji je obvezno in prostovoljno.<br />
Obvezno izvaja ZZZS in je zasnovano na<br />
načelu socialne pravičnosti in solidarnosti.<br />
Od delavca na minimalni plači se<br />
v zdravstveno blagajno letno steče 1.860<br />
€, od delavca na povprečni plači 3.144<br />
€, od zaposlenega na dvojni vrednosti<br />
povprečne plače pa 6.290 €.<br />
Od delavca na minimalni<br />
plači se v zdravstveno<br />
blagajno letno steče<br />
1.860 €, od delavca<br />
na povprečni plači<br />
pa 3.144 €.<br />
Leta 1992 je bilo uvedeno tudi prostovoljno<br />
zavarovanje (danes t. i. »dopolnilno«<br />
zdravstveno zavarovanje ali<br />
DZZ). Tega se ne plačuje progresivno,<br />
temveč je za vse enako (z manjšimi<br />
nihanji glede na izbrano zavarovalnico)<br />
in znaša okrog 420 € letno. Ker<br />
navkljub vsem tem plačilom obstajajo<br />
nedopustno dolge čakalne vrste, se<br />
v zadnjih letih razvija še vzporedni<br />
trg komercialnega (prostovoljnega)<br />
zdravstvenega zavarovanja.<br />
Z razlago,<br />
OGLEJTE SI:<br />
kako je postavljen<br />
zdravstveni<br />
sistem, kaj je<br />
v resnici javno<br />
in kaj zasebno<br />
zdravstvo in kje<br />
je v njem mesto<br />
zdravnikov<br />
»dvoživk« ter zasebnih zavarovalnic,<br />
smo se ukvarjali tudi v Odmevu<br />
tedna 13. januarja, oddaji Domovine,<br />
ki je na voljo na internetu.<br />
V javno zdravstveno blagajno, s katero<br />
upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje,<br />
plačujemo vsi delovni ljudje:<br />
tisti z višjimi plačami neprimerno več<br />
kot tisti s podpovprečno ali minimalno<br />
plačo. Ob rekordni zaposlenosti prihodki<br />
ZZZS naraščajo – v letu 2021 so<br />
znašali 3,64 milijarde evrov, 383 milijonov<br />
evrov več kot leto poprej. Odhodki<br />
ZZZS naj bi prihodnje leto dosegli 4,3<br />
milijarde evrov – 1,5 milijarde več kot v<br />
predkoronskem letu 2019.<br />
RAZVOJ ZAVAROVANJA<br />
Po podatkih Agencije za zavarovalni<br />
nadzor se je od leta 1992, ko je bilo<br />
DZZ še pod okriljem ZZZS, temu pridružil<br />
še en ponudnik – zavarovalnica<br />
Adriatic Slovenica, danes del skupine<br />
Generali. Zaradi zahteve po ločenem<br />
izvajanju OZZ in DZZ je bila novembra<br />
1999 ustanovljena Vzajemna zdravstvena<br />
zavarovalnica, leta 2006 se je<br />
po reformi zakonodaje, ki ureja DZZ,<br />
ponudnikoma pridružila tudi Triglav<br />
zdravstvena zavarovalnica. V Sloveniji<br />
poznamo tri vrste prostovoljnih<br />
zavarovanj – dopolnilno, dodatno in<br />
vzporedno. Po podatkih Agencije za<br />
zavarovalni nadzor iz leta 2021 imamo<br />
v Sloveniji 10 takšnih ponudnikov.<br />
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje<br />
je formalno prostovoljno, a ga plačuje večina<br />
Slovencev, saj krije nekatera doplačila<br />
v javnem zdravstvu, ki jih obvezno<br />
zavarovanje ne. Pri vseh ponudnikih obsega<br />
enaka kritja, premije se razlikujejo<br />
glede na zavarovalnico, a minimalno.<br />
Dodatna zdravstvena zavarovanja nudijo<br />
storitve in kritja, ki v javnem zdravstvenem<br />
sistemu niso na voljo. Običajno so to
TEMA TEDNA<br />
16<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
izplačila zavarovalne vsote ob diagnozi<br />
težkih bolezni ali za pomoč na domu.<br />
»Ta trg še zdaleč ni dosegel svojega<br />
vrha. Čim bolj bo javni sistem omejen,<br />
tem več bo tržnega <strong>zdravstva</strong>, to pa<br />
ne bo moglo živeti brez prostovoljnih<br />
zdravstvenih zavarovanj, (…) Ker bo<br />
to vključevalo vse več zavarovancev,<br />
bodo tudi zavarovalne premije vse<br />
manjše. In z njimi bomo zavarovali<br />
zelo različne storitve v zdravstvu,«<br />
ocenjuje dr. Maks Tajnikar, ekonomist<br />
in strokovnjak za zdravstvo ter<br />
nekdanji minister za gospodarstvo.<br />
Vzporedna zdravstvena zavarovanja<br />
krijejo tudi storitve, ki so sicer<br />
tudi na voljo v javnem sistemu, vendar<br />
omogočajo višji standard – hitrejši<br />
sprejem, dostopnost do diagnoz,<br />
zdravljenja in zdravil brez doplačil.<br />
Zakaj se je trg zdravstvenih zavarovanj<br />
sploh razvil? V zavarovalnici Generali<br />
ocenjujejo, da je javni zdravstveni<br />
sistem preobremenjen in se spopada s<br />
številnimi trajnimi težavami. Staranje<br />
prebivalstva, ki prinaša rast odhodkov<br />
zdravstvene blagajne, omejen obseg<br />
finančnih sredstev, dvig cen zdravil<br />
in postopkov zdravljenja, preobremenjenost<br />
in težja dostopnost splošnih<br />
zdravnikov, pomanjkanje zdravstvenega<br />
kadra. »Vse skupaj povzroča predolge<br />
čakalne dobe pri pridobivanju<br />
diagnoze, fizioterapijah, nekaterih nenujnih<br />
operacijah,« ugotavljajo.<br />
Poleg dopolnilnega v zavarovalnici<br />
Generali tržijo tudi dodatno zdravstveno<br />
zavarovanje. Največje je povpraševanje<br />
po zavarovanju Specialisti z asistenco,<br />
premija se glede na starost zavarovanca<br />
razlikuje, za stare od 56 do 65 let znaša<br />
na mesec 13,49 evra. Komunikacija<br />
z zdravnikom za posvet ni omejena na<br />
8-urni delovnik, v okviru te ponudbe je<br />
mogoče dobiti drugo zdravniško mnenje<br />
in psihološko pomoč v primeru hujših<br />
bolezni. Sklepajo ga (lahko) tudi podjetja,<br />
saj omogoča potencialno nižanje stroškov<br />
zaradi bolniških odsotnosti.<br />
Potreba po tovrstnih zavarovanjih<br />
se po navedbah zavarovalnice Generali<br />
pojavlja v zadnjem desetletju. Generali<br />
nudi tudi zavarovanja, ki omogočajo višje<br />
kritje zdravil na recept in zavarovanja<br />
za lajšanje finančnih skrbi ob diagnozah<br />
raka ali benignega možganskega tumorja.<br />
»Pri odločitvi za sklenitev tega zavarovanja<br />
ne gre za priljubljenost zavarovanja,<br />
ampak za željo ter potrebo zavarovanca,<br />
da si zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo,<br />
ko zboli ali se poškoduje.«<br />
Z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem<br />
so se nedavno začeli ukvarjati<br />
tudi skupini Prva. V tržno nišo so<br />
vstopili zaradi »negativnih izkušenj in<br />
zdravstvenih zapletov, ki so jih mnogim<br />
prinesle dolge čakalne vrste oziroma<br />
pogosto otežena dostopnost zdravstvenih<br />
storitev v javnem zdravstvu,<br />
na primarni in sekundarni ravni.«<br />
Povpraševanje je opazno pri paketih, ki<br />
omogočajo hiter dostop do zdravstvenih<br />
storitev – do izdaje napotnic, specialističnih<br />
pregledov in diagnostičnih<br />
preiskav ter operativnih posegov. Zanimanje<br />
je tudi za drugo zdravniško<br />
mnenje. Letna premija je 250 evrov.<br />
V Prvi med drugim ugotavljajo, da<br />
naj bi se med epidemijo koronavirusa<br />
zaradi nedostopnosti storitev v javnem<br />
zdravstvu opazno povečalo tudi zanimanje<br />
podjetij za ureditev kolektivnega<br />
dodatnega zdravstvenega zavarovanja.<br />
Po novembrskem poročilu NIJZ je<br />
nad dopustno čakalno dobo za prvi<br />
Zdravstveno zavarovanje je obvezno<br />
v vseh državah EU in Evropskega<br />
združenja za prosto trgovino<br />
(EFTA), razen Švedske. Bolgarija, Ciper,<br />
Francija, Nemčija, Irska, Litva,<br />
Švedska, Švica in Nizozemska imajo<br />
mešanico zasebnega in javnega sistema,<br />
ostale države pa povsem ali<br />
večinoma javni sistem.<br />
Večina držav pozna neke vrste<br />
dodatno oz. prostovoljno zdravstveno<br />
zavarovanje. Neke vrste doplačila<br />
poznajo praktično vse države EU<br />
in EFTA – izjema je le Avstrija – delež,<br />
ki je pokrit javno, pa se razlikuje.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
17<br />
pregled čakalo 49.435 oseb, za ostale<br />
zdravstvene preglede pa 55.467. Pri<br />
najnižji stopnji nujnosti napotnic so<br />
bile za prve preglede dopustne čakalne<br />
dobe presežene pri revmatoloških,<br />
nevroloških, kardioloških, dermatoloških<br />
in uroloških pregledih. Povprečna<br />
čakalna doba na tak revmatološki pregled<br />
je 958 dni. Dopustna čakalna doba<br />
pri stopnji nujnosti »redno« ni bila<br />
spoštovana pri 21 vrstah zdravstvenih<br />
storitev. S stopnjo nujnosti »redno«<br />
bi na primer za operacijo torakalne<br />
anevrizme povprečno čakali 960 dni.<br />
25.000<br />
20.000<br />
15.000<br />
10.000<br />
5.000<br />
80 %<br />
70 %<br />
60 %<br />
50 %<br />
40 %<br />
30 %<br />
20 %<br />
10 %<br />
0 %<br />
0<br />
KOMERCIALNO<br />
ZAVAROVANJE<br />
Podobno kot zavarovalnici, ocenjuje<br />
tudi ekonomist Maks Tajnikar (72):<br />
»Čim manj potreb pokrijemo na ta<br />
način iz obveznega zavarovanja, tem<br />
več prostora naredimo za tržno zdravstvo.«<br />
Koliko bi torej plačevali, če ne<br />
želite na specialistični pregled čakati<br />
več mesecev ali celo let? Cene se razlikujejo<br />
glede na starost, stanje in zlasti<br />
pakete oz. kombinacije paketov – premije<br />
se gibljejo od dveh tretjin vsote,<br />
ki je mesečno odštejete za dopolnilno<br />
Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo<br />
po stopnji nujnosti<br />
3.123<br />
prvi pregled<br />
2.555<br />
Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo<br />
po stopnji nujnosti<br />
prvi pregled<br />
terapevtsko-diagnostične storitve<br />
10.089<br />
11.714<br />
terapevtsko-diagnostične storitve<br />
10.717<br />
zelo hitro hitro redno<br />
zelo hitro hitro redno<br />
Največ čakajočih nad dopustno čakalno dobo je bolnikov, ki potrebujejo ultrazvok vratnih žil<br />
(6.552 oseb), operacijo sive mrene (5.662) in operacijo krčnih žil (4.881).<br />
22.483<br />
(če niste bili brez njega več kot eno<br />
leto), do bistveno višjih številk.<br />
Pri tem je treba biti pozoren tudi na<br />
druge elemente, in ne le na višino premije.<br />
Nekatere zavarovalnice na primer<br />
izrecno nudijo neomejeno število<br />
pregledov, a so omejene z letno zavarovalno<br />
vsoto, in/ali ob tem izključujejo<br />
določene specialistične preglede. Ob<br />
odločanju je smiselno skrbno preveriti<br />
in primerjati ponudbe glede na individualne<br />
potrebe, ki jih obseg storitev<br />
pokrije. Ponudba je težko primerljiva,<br />
za koga morda tudi težko razumljiva.<br />
Zavarovalnice nudijo raznovrstne pakete,<br />
od takih, ki obsegajo široko paleto<br />
»nadstandarda«, do zelo specifičnih<br />
zavarovanj za zobe. Pri Zvezi potrošnikov<br />
Slovenije, presenetljivo, primerjav<br />
premij niso delali in nimajo podatkov o<br />
zadovoljstvu zavarovancev. <br />
Komentar uredništva<br />
Povpraševanje<br />
rodi zavarovanje<br />
Na razvoj komercialnih zdravstvenih<br />
zavarovanj se posebej s strani<br />
levih aktivistov (tako imenovanih<br />
Jenullovih pacientov) zliva mnogo<br />
gnojnice, najraje pa bi jih kar prepovedali<br />
(to je tudi ena od zahtev civilne<br />
iniciative Glas ljudstva). Prepoved<br />
zavarovalniške dejavnosti tudi na področju<br />
<strong>zdravstva</strong> seveda ni mogoča,<br />
saj živimo v svobodni tržni in demokratični<br />
družbi, kjer trg odgovarja na<br />
potrebe ljudi. In komercialna zavarovanja<br />
se razvijajo zaradi očitne potrebe<br />
pacientov – da namreč ne umirajo<br />
v čakalnih vrstah, čakajoč na storitev<br />
javnega zdravstvenega sistema.<br />
Odgovor na razcvet vzporednega<br />
zasebnega zdravstvenega sistema<br />
je tako lahko le zmanjšanje potrebe<br />
oziroma povpraševanj za takšno<br />
storitev: to pa je mogoče le z dvigom<br />
nivoja kakovosti javnega zdravstvenega<br />
sistema, plačanega iz prispevkov<br />
za obvezno in dopolnilno zdravstveno<br />
zavarovanje. A ravno ta ostaja<br />
socialistični mastodont, ki že dolgo ne<br />
odgovarja potrebam časa. Ter s tem,<br />
ironično, omogoča razvoj vzporednega<br />
kapitalističnega sistema.
TEMA TEDNA<br />
18<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
NSi predlaga<br />
zahodni zdravstveni sistem<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Na Brdu pri Kranju so se prvič v novem letu sestale stranke aktualne<br />
koalicije, osrednja tema pa je bila namenjena zahtevnim razmeram<br />
v zdravstvu, do katerih so izjemno kritični tudi v stranki NSi, zato so<br />
pripravili paket rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo, katerega<br />
cilj je, kot pravijo, da se v Sloveniji vzpostavi učinkovit sistem javnega<br />
<strong>zdravstva</strong>, ki temelji na dobrih praksah razvitih zahodnoevropskih držav.<br />
Kot pravijo v NSi, je za odpravo<br />
čakalnih dob treba vključiti<br />
vse razpoložljive zdravstvene<br />
kapacitete in proste izvajalce<br />
(tako javne za<strong>vode</strong>, koncesionarje kot<br />
zasebnike). Nemudoma je treba vzpostaviti<br />
sistem kakovostnega spremljanja<br />
čakajočih, prečistiti vse čakalne sezname<br />
in po modelu nacionalnega razpisa<br />
v odpravo čakalnih dob vključiti vse<br />
razpoložljive kapacitete med izvajalci<br />
zdravstvenih storitev. Za dosego cilja<br />
je nujno vzpostaviti enotno informacijsko<br />
podporo oz. ustrezno povezljivost.<br />
Predlagajo uvedbo nove statusne oblike<br />
»samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti«.<br />
Vsak zdravnik z licenco tako<br />
lahko samostojno opravlja zdravstveno<br />
dejavnost, prav tako se lahko prosto<br />
odloča, kako bo opravljal svojo prakso:<br />
samostojno, v okviru zasebnega ali javnega<br />
zdravstvenega zavoda.<br />
Pomembno pa se jim zdi tudi strateško<br />
povezovanje vseh deležnikov znotraj<br />
zdravstvenega sistema. Monopol ZZZS<br />
po njihovem mnenju namreč zavira napredek<br />
izvajalcev zdravstvenih storitev,<br />
ki prepočasi sledijo potrebam pacientov,<br />
zato v NSi predlagajo vzpostavitev<br />
konkurenčnosti na področju obveznega<br />
zdravstvenega zavarovanja (več ponudnikov).<br />
Plačniki storitev bodo tako<br />
vzpostavili standarde kakovosti s tem,<br />
NSi.si<br />
Standarde kakovosti<br />
bodo vzpostavili<br />
plačniki storitev.<br />
Predsednik NSi Matej Tonin (39): »Ni pomembno, kje je zdravnik zaposlen, ampak je ključno zgolj to, da ima licenco zdravniške zbornice in da lahko zdravi.<br />
Če nekaj lahko deluje v Avstriji, v Švici ali v Nemčiji, potem ne vidim razloga, zakaj te stvari ne bi delovale tudi v Sloveniji.«<br />
Ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar (58) pravi, da bi njihovi predlogi rešili probleme pacientov v Ljubljani.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
19<br />
da bodo storitve kupovali le pri izvajalcih,<br />
ki bodo te standarde izpolnjevali.<br />
PREOBLIKOVANJE<br />
KOŠARICE<br />
Osnovna košarica pravic predstavlja<br />
pravice, ki se financirajo iz obveznega<br />
zdravstvenega zavarovanja. Proračunska<br />
košarica pomeni, da se del pravic<br />
prenese na financiranje neposredno<br />
iz proračuna. Dopolnilna košarica pa<br />
pomeni financiranje z naslova zdravstvenih<br />
zavarovalnic po načelu vzajemnosti.<br />
K rezultatom usmerjeno delovanje<br />
zdravstvenega sistema pa bi<br />
pomenilo uvedbo standardov kakovosti<br />
in varnosti zdravstvenih storitev, plačilo<br />
zdravstvenih storitev glede na rezultate<br />
zdravljenja in dosežene strokovne<br />
standarde, učinkovito upravljanje zdravstvenih<br />
zavodov po načelu gospodarskih<br />
družb in učinkovito organizacijo<br />
dela javnih zdravstvenih zavodov.<br />
V NSi izpostavljajo tudi pomembnost<br />
učinkovitega kadrovskega <strong>vode</strong>nja znotraj<br />
zdravstvenega sistema, tj. kadrovsko<br />
okrepitev slovenskega <strong>zdravstva</strong>, transparentno<br />
ureditev dela zdravnikov v javnem<br />
in zasebnem sistemu, nagrajevanje<br />
zaposlenih po rezultatih dela, in javno<br />
objavo rangiranja izvajalcev zdravstvenih<br />
storitev po kakovosti.<br />
DIGITALIZACIJA<br />
ZDRAVSTVA<br />
Nedavna epidemija je številne zdravstvene<br />
storitve preselila na splet. Velik<br />
izziv predstavlja tudi hitro in učinkovito<br />
umeščanje inovacij v zdravstveni sistem.<br />
V NSi predlagajo postopno, a celovito digitalizacijo<br />
zdravstvenega sistema v treh<br />
korakih: natančna analiza stanja, prehod<br />
na enoten informacijski sistem <strong>zdravstva</strong><br />
in nato prehod na e-storitve.<br />
Kot je pisal že dr. Alojz Ihan (61), brez<br />
uporabe vseh kadrovskih in prostorskih<br />
zdravstvenih kapacitet v državi se logistična<br />
enačba »<strong>zdravstva</strong> za vse« v Sloveniji<br />
ne izide, rezerv ni. Vključitev javnih<br />
zavodov, koncesionarjev in zasebnikov je<br />
tako bistvena. Zahteve NSi se v mnogem<br />
skladajo s predlogi rešitev ZDRAVSTVO.<br />
SI, skupine neodvisnih zdravnikov, ki<br />
poudarjajo pomen svobode v državnem<br />
zdravstvu, tako za bolnike kot za paciente.<br />
Kot poudarjajo na ZDRAVSTVO.SI,<br />
ima bolnik pravico do svobodne izbire<br />
zdravnika, javni zdravstveni zavodi pa<br />
morajo z zasebnimi konkurirati na trgu<br />
zdravstvenih storitev.<br />
MLADI ZDRAVNIKI<br />
Kar nekaj predlogov NSi je primerljivih<br />
z zahtevami Mladih zdravnikov.<br />
V Manifestu Mladih zdravnikov Slovenije<br />
ti med drugim zahtevajo ureditev<br />
fleksibilnih oblik dela. Eden izmed<br />
predlogov je svobodni zdravnik, to je<br />
delovnopravna oblika dela, pri kateri<br />
zdravnik s svojimi znanji in veščinami<br />
opravlja storitve v ustanovah po predhodno<br />
sklenjenih pogodbah. Svoboden<br />
je, da ustanavlja skupinske prakse s<br />
kolegi in se direktno pogaja in dogovarja<br />
z zavarovalnicami. Svoboden<br />
zdravnik ni nek revolucionaren izum,<br />
pač pa prevladujoč način sodelovanja<br />
zdravnikov v javnem zdravstvu v marsikateri<br />
evropski državi (npr. Avstrija,<br />
Nizozemska, Nemčija, Belgija …)<br />
Poleg tega je digitalizacija in debirokratizacija<br />
tudi ena temeljnih zahtev<br />
Manifesta Mladih zdravnikov Slovenije.<br />
Sem spadajo enotna računalniška<br />
podpora, nacionalna pomoč certificiranju<br />
programov za zdravniško delo<br />
ter uvedba standardizirane e-kartoteke,<br />
prenosljive znotraj vseh zdravstvenih<br />
ustanov v Sloveniji.<br />
EVA IRGL<br />
O NEDOPUSTNOSTI<br />
Zaradi alarmantnih razmer v zdravstvu,<br />
predvsem v družinski medicini,<br />
je nujno sejo sklicala tudi predsednica<br />
Komisije za peticije, človekove pravice<br />
in enake možnosti Eva Irgl (46). Poslanka<br />
SDS meni, da so razmere na področju<br />
družinske medicine Slovencem povzročile<br />
ogromne stiske ter da so bile kršene<br />
številne pravice. »Vsak, ki plačuje obvezno<br />
zdravstveno zavarovanje, naj bi<br />
namreč imel pravico do izbire osebnega<br />
zdravnika … to, da so nekateri čez noč<br />
ostali brez osebnega zdravnika, pa je<br />
nesprejemljivo,« je dejala Irglova.<br />
Izpostavila je še preobremenjenost<br />
družinskih zdravnikov, ki si ne morejo<br />
za pacienta vzeti dovolj časa, ter nedopustne<br />
prizore, ki smo jih spremljali<br />
pred enim od zdravstvenih domov v<br />
Ljubljani. Eva Irgl je navedla še podatek,<br />
da bi v Sloveniji po oceni Evropske komisije<br />
morali zaposliti 1000 zdravnikov,<br />
da bi dosegli povprečje EU. Prav tako<br />
sta po oceni stroke glavna problema,<br />
da v zadnjih 10 letih nismo uspeli pridobiti<br />
novih mladih kadrov in da nujno<br />
potrebujemo izboljšave delovnih pogojev,<br />
pri čemer je izpostavila predvsem<br />
zdrave delovne odnose, ki so predpogoj<br />
za uspešno delo na vseh področjih.<br />
Eva Irgl je ob koncu seje predlagala, da<br />
komisija pozove Ministrstvo za zdravje,<br />
da nemudoma pripravi učinkovite<br />
kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s<br />
katerimi bo preprečilo kršitev ustavne<br />
pravice do zdravstvenega varstva. <br />
Komentar uredništva<br />
Bosta Golob in Bešič<br />
Loredan zavila bolj<br />
proti idejam NSi-ja ali<br />
proti idejam Levice?<br />
Predstavljeno stališče opozicijske<br />
Nove Slovenije do reševanja javnega<br />
<strong>zdravstva</strong> ni nič novega, česar od te<br />
stranke še ne bi slišali do sedaj. Kar je<br />
bistveno, gre za diametralno nasprotno<br />
pot posodobitve zdravstvenega sistema,<br />
kot ga zagovarja koalicijska Levica<br />
s svojimi aktivističnimi derivati, ki so<br />
jih te dni polni ekrani največjih televizij<br />
in ki, na čelu z Dušanom Kebrom (75) in<br />
Jašo Jenullom (39), prodajajo nekakšno<br />
»vrnitev v socializem«, preživeto<br />
varianto. In ključno bo, po kateri poti<br />
bo zavila Golobova oz. Loredanova (49)<br />
reforma: bodo šli po zgledu sodobnih<br />
zdravstvenih sistemov v zahodnih državah<br />
(nenazadnje tudi Finske, ki so jo<br />
nedavno omenjali) ali pa bodo podlegli<br />
medijsko močnim interesnim lobijem,<br />
ki jih pooseblja Keber.<br />
Ni pa izključeno oziroma se zdi<br />
povsem možno in verjetno, da tudi<br />
Golobova vlada na koncu, ob vlečenju<br />
vsakega na svojo stran, z zdravstvenim<br />
sistemom ne bo naredila ničesar<br />
oziroma vsaj ničesar bistvenega – tako<br />
kot njene predhodnice. Lobi »statusa<br />
quo« ima namreč vsaj 400 milijonov<br />
interesov, da sistem javnega <strong>zdravstva</strong><br />
životari še naprej, kot je odtekanje javnega<br />
denarja preko poslov z medicinsko<br />
opremo pred časom v intervjuju za<br />
Domovino ocenil zdravnik Blaž Mrevlje.<br />
Dve od treh navedenih variant so dokazano<br />
slabe za paciente. Katero bodo<br />
izbrali Golobovi, bo v praksi znano še<br />
letos, a vsaj glede na videno do sedaj<br />
pacienti (pa ne Jenullovi) ne moremo<br />
biti preveč optimistični.
INTERVJU<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
20<br />
GREGOR VIRANT, NEKDANJI MINISTER<br />
Duh je ušel iz steklenice: sindikati so<br />
uvideli, da je lov odprt in vlada šibka<br />
Glavni razlog za prenovo sistema plač v javnem sektorju je bil, da so bile plače<br />
nekontrolirane in da so v javnem sektorju rastle bistveno hitreje kot v zasebnem<br />
sektorju. – Ne vidim razloga, da bi bil kdo, ki je plačan iz javnega denarja, izvzet<br />
iz javnega sektorja, to pa seveda ne pomeni, da se z zdravniki ni mogoče dogovoriti<br />
o povišanju plač. – Problem plač v Sloveniji je, da so vse plače, predvsem pa višje<br />
plače, preveč obdavčene. – Če ustvarjaš vse večjo enakost, bodo vsi bolj revni,<br />
v Sloveniji pa gremo na žalost v to smer.<br />
LUKA SVETINA<br />
Gregor Virant iz Ljubljane (53) je doktor pravnih<br />
znanosti in univerzitetni učitelj, ki je študiral na<br />
Univerzi Caledonian v britanskem Glasgowu. Bil<br />
je minister za javno upravo v prvi Janševi vladi,<br />
ko je pomagal vzpostaviti obstoječi sistem plač<br />
v javnem sektorju. Z Janšo se je politično razšel,<br />
ko je pred volitvami leta 2011 ustanovil lastno<br />
stranko, Državljansko listo. Podprli so ga t. i.<br />
resetiranci z Radom Pezdirjem na čelu. V drugi<br />
Janševi vladi je bil predsednik Državnega zbora,<br />
po obremenilnem poročilu KPK zoper Janšo pa je<br />
vstopil v vlado Alenke Bratušek. Na volitvah leta<br />
2014 njegova stranka ni bila ponovno izvoljena v<br />
parlament. Od leta 2019 opravlja funkcijo direktorja<br />
programa SIGMA pri OECD v Parizu.<br />
PROFIMEDIA
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 INTERVJU<br />
21<br />
Obstoječi sistem plač v javnem<br />
sektorju je implementirala prva<br />
vlada Janeza Janše, ko ste bili<br />
tudi vi minister. Kaj je šlo narobe,<br />
da zdaj ta sistem razpada pred<br />
našimi očmi?<br />
Plačni sistem, ki je formano v uporabi<br />
še danes, se je začel uporabljati junija<br />
leta 2008, vendar se je pripravljal zelo<br />
dolgo. Zakon, ki je bil podlaga za ta<br />
plačni sistem, je bil sprejet leta 2003,<br />
potem pa so se začela pogajanja v javnem<br />
sektorju, ki so trajala praktično<br />
pet let in se zaključila junija leta 2008<br />
s podpisom vseh kolektivnih pogodb.<br />
Treba se je spomniti, da je bil glavni<br />
razlog za prenovo sistema plač v javnem<br />
sektorju to, da so bile plače nekontrolirane,<br />
da so se plače urejale parcialno<br />
v vsakem sektorju posebej in da so<br />
zato rasle bistveno hitreje kot v zasebnem<br />
sektorju. To se je začelo dogajati<br />
nekje po 1994–1995. Treba je bilo nekaj<br />
narediti in ta prenova plačnega sistema<br />
je bila odgovor. Če se spomnite, je takoj<br />
po tem, ko se je sistem začel uporabljati,<br />
nastopila kriza, ki je v veliki meri<br />
vplivala na razvoj plačnega sistema v<br />
javnem sektorju, pokazala pa je tudi,<br />
da je bil nov plačni sistem dobro orodje<br />
za obvladovanje plačne mase. Takrat<br />
so se uspele vlade s sindikati dogovoriti<br />
za nižanje plač ali pa vsaj to, da ni<br />
prihajalo do rasti v skladu s kolektivnimi<br />
pogodbami. Vse to je prispevalo<br />
k temu, da se stroški v času krize niso<br />
pretirano povečali.<br />
Potem pa se je z nastopom Cerarjeve<br />
vlade leta 2014 začela razgradnja<br />
enotnega plačnega sistema, sistem so<br />
namreč začeli izigravati na različne<br />
načine, preko panožnih kolektivnih<br />
pogodb, zdaj ena skupina, zdaj druga,<br />
zdaj zdravstvo, zdaj policija ... Sistem<br />
je začel razpadati in je »de facto« že<br />
zdavnaj razpadel. Sistem javnih plač<br />
obstaja samo še na papirju. Za njegov<br />
razpad obstajata dva razloga. Prvi je,<br />
da ga v praksi nikoli niso znali uporabljati,<br />
drugi pa, da je dejansko imel<br />
nekatere pomanjkljivosti, ki jih je v<br />
svojem poročilu že leta 2011 obelodanil<br />
OECD. Vse to bi se dalo popraviti<br />
z zakonom, ampak čeprav se je za te<br />
pomanjkljivosti vedelo, ni nihče nič<br />
naredil. Namesto tega so raje pustili,<br />
da je sistem razpadel.<br />
Zdravniški sindikat FIDES je bil<br />
prvi, ki je v času aktualne vlade<br />
zahteval višje plače in zagrozil<br />
s stavko, ki so jo uspeli zadnji<br />
dan preprečiti. Je bila po vašem<br />
mnenju to, da je bilo zdravstvo del<br />
enotnega plačnega sistema – zdaj<br />
se mu namreč obljublja ločeni<br />
plačni steber – napaka?<br />
Mislim, da to samo po sebi ni narobe,<br />
saj se zdravniki v javnih institucijah<br />
financirajo iz javnega denarja, zato je<br />
logično, da imajo dodatke na primer<br />
za nočno delo ali pa nedeljsko delo<br />
urejeno po enakem principu. Ne vidim<br />
razloga, da bi bil kdo, ki je plačan<br />
iz javnega denarja, izvzet iz javnega<br />
sektorja. To pa seveda ne pomeni, da<br />
se z zdravniki ni mogoče dogovoriti o<br />
Potem pa se je<br />
z nastopom Cerarjeve<br />
vlade leta 2014 začela<br />
razgradnja enotnega<br />
plačnega sistema,<br />
sistem so namreč<br />
začeli izigravati<br />
na različne načine.<br />
povišanju plač preko višanja osnovne<br />
plače, preko dviga osnovnega plafona,<br />
ki je bil postavljen leta 2003. Verjetno<br />
je res prenizek za najvišja in najzahtevnejšega<br />
delovna mesta v zdravstvu,<br />
ampak vse to bi se dalo rešiti znotraj<br />
enotnega plačnega sistema. Treba je<br />
tudi vedeti, da se je z nastopom krize<br />
leta 2009 plačna lestvica zelo sploščila.<br />
Peljala je do vse manjših razlik med<br />
plačami, do uravnilovke. Vse manjše<br />
razlike med najvišjo in najnižjo plačo<br />
v javnem sektorju so pripeljale do egalitarizma,<br />
zato bi se morali postopoma<br />
vračati na prejšnjo raven, vendar se to<br />
ni zgodilo. Vse je torej rešljivo znotraj<br />
enotnega plačnega sistema in nobenega<br />
razloga ni, da bi zdravniki iz tega<br />
sistema izstopili.<br />
Rešitev pa je tudi v tem, da bi imeli<br />
več zdravnikom v privatnem sektorju,<br />
tako kot je v drugih državah – državah,<br />
ki imajo najbolje urejeno zdravstvo in<br />
zdravstveno zavarovanje. Zdravstvo<br />
pretežno deluje v zasebnem sektorju in<br />
s tem ni nič narobe. Kot pacientu mi ni<br />
pomembno, ali se zdravim v javni ambulanti<br />
ali v zasebni, pomembno je, da<br />
moja zavarovalnica pokrije vse zdravstvene<br />
storitve. En del težave je torej<br />
hitro rešljiv na ta način, ampak tukaj seveda<br />
trčimo v večno ideološko prepreko,<br />
saj del Slovencev ideološko razmišlja, da<br />
je dobro zdravstvo lahko samo javno<br />
zdravstvo, kar pa sploh ni res.<br />
Verjetno je bil zdravstveni minister<br />
v nezavidljivem položaju,<br />
ko je moral popustiti in zdravnikom<br />
obljubiti ločen plačni steber.<br />
Potem pa je prišla še napoved<br />
premiera Goloba. Govori se, da je<br />
pravosodju 600 evrov dodatka obljubil<br />
na lastno pest. To je sprožilo<br />
plaz zahtev v javnem sektorju.<br />
A se niso zavedali, da se bo to zgodilo?<br />
Kaj bi vi storili kot minister?<br />
Lahko povem, kako smo mi delali. Mi<br />
smo se zavedali, kateri deli plačnega<br />
sistema so enotni, katera pogajanja se<br />
rešujejo za skupno pogajalsko mizo z<br />
vsemi sindikati ali pa vsaj z večino in<br />
katera pogajanja se lahko rešujejo s kolektivnimi<br />
panožnimi pogodbami. Kadarkoli<br />
so nam bile predstavljene zahteve,<br />
ki bi posegle v enotni plačni sistem,<br />
sem pogajanja vedno pripeljal za skupno<br />
pogajalsko mizo, kjer so bili prisotni vsi<br />
sindikati. Če potegneš samo eno potezo<br />
v korist samo enega sindikata, vsi drugi<br />
to vidijo in logično je, da se potem usuje<br />
plaz. Vedno je to bilo tako.<br />
Vlada tukaj dejansko dela napake,<br />
predvsem ne moreš kar z dodatkom<br />
reševati celotne plačne skupine, in to<br />
s 600 evri na osebo. Ne predstavljam<br />
si, kako bo to izpeljano, in verjamem,<br />
da je sindikate, ki so bili navajeni na<br />
čisto drugačen način urejanja plač, to<br />
raztogotilo. Niti v najbolj divjih sanjah<br />
si ne predstavljam, da bi kaj podobnega<br />
naredili v časih, ko se bil sam minister<br />
za javno upravo. Vedno sem kakršenkoli<br />
premik uskladil s tedanjim<br />
finančnim ministrom, pokojnim Andrejem<br />
Bajukom, vedno sem se uskla-
INTERVJU<br />
22<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
dil s predsednikom vlade, že na vlado<br />
sem prišel s pogajalskimi izhodišči,<br />
ker je finančni minister moral z vsem<br />
soglašati. Nič ni bilo narejeno, če se s<br />
tem ni strinjal finančni minister. Če<br />
je poteza posegla v enotni sistem, pa<br />
sem šel pred sindikate in jih vprašal,<br />
ali se z njo strinjajo. Običajno smo se<br />
na koncu tudi dogovorili. Kar se zdaj<br />
dogaja, pa je čisti kaos, ki je že pripeljal<br />
do neštetih zahtev. Skupine druga<br />
za drugo zahtevajo več denarja in ker<br />
se to ne dogaja za neko skupno pogajalsko<br />
mizo, sindikati dobesedno<br />
tekmujejo med seboj, kdo bo zahteval<br />
več. Nič dobrega se ne piše javnim financam,<br />
se bojim.<br />
Premier Golob je sicer svojo<br />
odločitev o sodniškem dodatku<br />
obrazložil z argumentom, da je<br />
pravosodje praktično edina veja v<br />
javnem sektorju, kjer so se plače v<br />
zadnjih letih realno znižale.<br />
Tega podatka natančno ne poznam,<br />
vendar ne razumem, kako bi se lahko<br />
plače realno znižale, razen če je do<br />
tega prišlo zaradi sploščanja plačne lestvice,<br />
vendar to potem ne velja samo<br />
za sodnike, ampak tudi za druge veje v<br />
javnem sektorju. Ne poznam logike, po<br />
kateri bi se samo sodnikom plače realno<br />
znižale. Do tega v enotnem plačnem<br />
sistemu sploh ne more priti. Še enkrat<br />
povem: tega se ne da reševati kar z nekakšnim<br />
dodatkom. Sodniki se primerjajo<br />
z marsikom v javnem sektorju. Ker<br />
so funkcionarji, se običajno primerjajo<br />
z zdravniki. S sodniki se bodo vedno<br />
primerjali univerzitetni profesorji, z<br />
nižjimi sodniki pa se bodo primerjali<br />
srednješolski učitelji. To je čisto normalno.<br />
Skratka, ta poteza predsednika<br />
vlade me je zelo presenetila in bo vladi<br />
povzročila še velike, velike preglavice.<br />
Napoved stavke dela sindikatov<br />
javnega sektorja je bila neizbežna.<br />
Očitek je, da jim obljubljajo prenovo<br />
enotnega plačnega sistema, z<br />
nekaterimi pa so se že prej za ločeno<br />
mizo izpogajali za ločeni plačni<br />
steber. Se bo vlada primorana z<br />
vsemi pogajati za ločeno mizo ali<br />
lahko sindikate, ki zdaj grozijo s<br />
stavko (24. februarja), še pripelje<br />
za skupno pogajalsko mizo?<br />
Po mojem mnenju je duh že ušel iz<br />
steklenice. To, da bi morali sindikate<br />
pripeljati za skupno pogajalsko mizo,<br />
je bila edina rešitev že od prvega dne.<br />
Zdaj pa so s parcialnimi rešitvami to<br />
možnost praktično zamudili. Reforma<br />
2003–2008 je imela še eno značilnost:<br />
ker smo se takrat vsi zavedali, da bodo<br />
nekatere skupine dobile višje plače (to<br />
je bil tudi namen – odprava plačnih<br />
nesorazmerij), smo se leta 2003 dogovorili,<br />
da se letno usklajevanje plač, do<br />
katerega prihaja zaradi inflacije, gospodarske<br />
rasti, uspešnosti itd., dela<br />
Posnetek zaslona<br />
Gotovo nihče<br />
ne trdi, da si tisti<br />
z najnižjimi<br />
plačami v Sloveniji<br />
ne zaslužijo<br />
100 evrov<br />
na mesec več.<br />
Gotovo je to<br />
za neko dostojno<br />
življenje pomembno<br />
in potrebno.<br />
Problem je, da to<br />
ni enostavno.<br />
Take stvari<br />
se ne obnesejo,<br />
če so narejene<br />
z dekretom.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 AKTUALNO<br />
Komentar<br />
23<br />
samo polovično. Iz tega razsula, do katerega<br />
je zdaj prišlo, se je izjemno težko<br />
rešiti. To je herkulsko delo. Edini način<br />
bi bil, čeprav je zdaj že skoraj prepozno,<br />
da se dejansko zastavi nova reforma<br />
in da se reče, da bomo to reformo<br />
delali dve ali tri leta, v tem času pa ne<br />
bo rednih usklajevanj ali pa bodo nižja,<br />
dokler se ne uredijo oz. odpravijo nesorazmerja,<br />
do katerih je prišlo. To je<br />
bil edini način takrat in je edini način<br />
tudi zdaj, sicer je to spirala brez konca.<br />
Vedno se bo pojavil nekdo, ki bo videl,<br />
da se nekomu drugemu zvišali plačo,<br />
in bo verjel, da to pripada tudi njemu.<br />
Ob trenutnih zahtevah – nekatere so že<br />
izpolnjene –, se bližamo milijardi evrov<br />
izdatkov na letni ravni. To so enormni<br />
zneski, ob katerih morate vedeti, da<br />
število zaposlitev v javnem sektorju od<br />
leta 2013 ali 2014 narašča. Do takrat,<br />
v času ZUJF-a v drugi Janševi vladi, je<br />
bilo to še nekako pod nadzorom oziroma<br />
so zaposlitve celo padale, potem pa<br />
so začele zaposlitve skokovito naraščati.<br />
Rast števila zaposlenih v javnem<br />
sektorju in povišice brez sistemskega<br />
pregleda ne peljejo nikamor. Mislim, da<br />
ministrica za javno upravo to razume<br />
in ve, ampak bojim se, da ji dela s panožnimi<br />
rešitvami ne omogočajo.<br />
V javnem sektorju marsikaj še ne<br />
deluje. Tudi sistem nagrajevanaj<br />
se je izrodil, delijo se praktično<br />
same petice. Kaj je mogoče storiti?<br />
To je ena od tistih točk, v katerih bi bilo<br />
treba zdajšnji sistem popraviti. Živo se<br />
spomnim, kako smo se leta 2008 pogovarjali<br />
o uredbi o napredovanju, ko<br />
sem kot minister zagovarjal uvedbo<br />
kvot, da bi omejili število tistih, ki lahko<br />
napredujejo, vendar so jih sindikati<br />
z gnusom zavrnili. Ker smo bili tik pred<br />
podpisom kolektivnih pogodb, so nas<br />
nekako držali v šahu, češ da če bomo to<br />
naredili, ne bodo podpisali kolektivnih<br />
pogodb. Jaz sem že takrat trdil, da bo to<br />
pripeljalo do nadpovprečnega odstotka<br />
delovno uspešnih in točno to se je zgodilo.<br />
Ker je bila nadpovprečna delovna<br />
uspešnost vezana tudi na napredovanje<br />
v višje plačne razrede, je privedla<br />
do avtomatičnega napredovanja, ki je<br />
problem tega sistema. To bi bilo treba<br />
rešiti z zakonskim posegom, da bi bilo<br />
napredovanj manj, da bi se postavila<br />
kvota, koliko je lahko nadpovprečno<br />
ocenjenih. To bi moralo biti že zdavnaj<br />
urejeno, čas je bil recimo leta 2011, ko<br />
ni bilo odprtih kolektivnih pogodb in<br />
bi vlada z neko enostavno zakonsko<br />
uredbo to lahko uredila.<br />
Nekoč je bilo razmerje med<br />
najvišjo in najnižjo plačo v javnem<br />
sektorju 1 : 7, danes je to razmerje<br />
samo še 1 : 4. Kako smo<br />
do tega prišli?<br />
Do tega smo prišli enostavno. V času<br />
krize leta 2012 je bilo na nek način<br />
splošno družbeno sprejemljivo, da<br />
večje breme nosijo tisti, ki imajo boljše<br />
dohodke, zadeva je šlo v to smer pri<br />
varčevanju. Potem pa se nikoli nismo<br />
vrnili na stara razmerja. To je egalitarno<br />
razmerje, tega v nobeni drugi državi<br />
ne boste našli in to samo še utrjuje pretirano<br />
stopnjo egalitarnosti v Sloveniji.<br />
Pri nas se vse dela v tej smeri. Prišlo je<br />
do sploščitve plač v javnem sektorju.<br />
Če gledate davčno reformo, je prejšnja<br />
vlada šla v nižanje najvišjih davčnih<br />
razredov, ta vlada pa je to ukinila. V vse<br />
večjo egalitarnost gremo v vseh pogledih,<br />
to pa je v vseh družbah pripeljalo v<br />
enakost v revščini. To so pač alternative:<br />
ali povečuješ družbeno bogastvo in<br />
skoraj neizogibno povečuješ družbeno<br />
neenakost, profitirajo pa vsi, tudi tisti,<br />
ki imajo manj oz. so revnejši, ali pa<br />
ustvarjaš vse večjo enakost, pri kateri<br />
pa bodo vsi revnejši. Na žalost gremo v<br />
Sloveniji v to smer.<br />
Vlada je dvignila tudi minimalno<br />
plačo, in sicer točno za 100 evrov,<br />
kar je največje zvišanje v zadnjem<br />
desetletju. Številni v javnem<br />
sektorju so razburjeni, denimo<br />
gasilci, in pravijo, da so zdaj že 24<br />
plačnih razredov pod ravnjo nove<br />
minimalne plače.<br />
Gotovo nihče ne trdi, da si tisti z najnižjimi<br />
plačami v Sloveniji ne zaslužijo<br />
100 evrov na mesec več. Gotovo je to<br />
za neko dostojno življenje pomembno<br />
in potrebno. Problem je, da to ni enostavno.<br />
Take stvari se ne obnesejo, če<br />
so narejene z dekretom. Če je to tako,<br />
bi lahko rekli, naj bo minimalna plača<br />
1500 evrov. Višina minimalne plače<br />
v neki državi pa je odvisna predvsem<br />
od tega, koliko neka družba proizvede,<br />
koliko proda in kako konkurenčna<br />
je. Plače, ki postanejo nekonkurenčne<br />
in prisilijo podjetja, da morajo dvigniti<br />
cene in ne morejo več prodajati ter zapirajo<br />
proizvodnje, vodijo v stagnacijo<br />
in odpuščanja. To ne more voditi v nič<br />
dobrega. Problem plač v Sloveniji je, da<br />
so vse plače, predvsem pa višje plače,<br />
preveč obdavčene. Država preveč pobere.<br />
Ko delodajalec pogleda, koliko<br />
je njegov celotni strošek, koliko mora<br />
dati za to, da delavec na koncu meseca<br />
na račun dobi 1500 ali pa 2000 evrov,<br />
se zgrozi. Višje, kot so plače – recimo<br />
ko govorimo za specializirana delovna<br />
mesta, npr. specializiranega mikrobiologa<br />
–, bolj so razmerja nenormalna.<br />
Vsakomur absolutno privoščim višjo<br />
minimalno plačo, toda glavni problem<br />
je, da so najvišje plače na najzahtevnejših<br />
delovnih mestih preveč obdavčene.<br />
Kaj pričakujete od nove plačne<br />
reforme v javnem sektorju, ki jo<br />
v kratkem obljublja ta vlada?<br />
Kako težko jo bo implementirati?<br />
Povedal bom, kako bi jo sam izpeljal, če<br />
bi bil spet v vlogi ministra. Šel bi pred<br />
sindikate in jim odkrito povedal, da<br />
se nam je plačni sistem razsul, in jih<br />
vprašal, ali si želijo, da se vzpostavijo<br />
neka nova pravična plačna razmerja,<br />
da se ponovno vzpostavi enotni plačni<br />
sistem, brez napak, ki jih je imel prejšnji.<br />
Potrebovali bi dve ali tri leta, da<br />
bi to izpeljali preko panožnih kolektivnih<br />
pogodb, potem bi sistem stopil<br />
v veljavo nekje leta 2026 ali 2027. Ne<br />
bi imel takšnih težkih finančnih posledic,<br />
kot jih nakazuje zdajšnji. Nikakor<br />
pa se ne bi pogajal ločeno, saj bi to<br />
pomenilo izgubo zaupanja sindikatov,<br />
vsaj neko določeno stopnjo zaupanja<br />
med sindiakti pa mora vlada uživati.<br />
Če pa vodiš ločena pogajanja, od tega<br />
zaupanja ne ostane nič. Moram reči,<br />
da nisem optimist. Sindikati v zadnjem<br />
času vidijo, da je lov odprt. Drugače<br />
je kot leta 2003, ko so sindikati verjeli,<br />
da bo vzpostavljen nek red, da bo<br />
sistem plač primerljiv. Zdaj sindikati<br />
vidijo, da je lov odprt, da ta vlada na<br />
koncu pristane praktično na vse. Leve<br />
vlade so v tem pogledu tako ali tako<br />
šibke, saj so načeloma bolj naklonjene<br />
sindikatom in imajo povezave z njimi,<br />
sindikati pa to vidijo in nisem čisto<br />
prepričan, da jim je iskreno v interesu,<br />
da bi se znova vzpostavil red.
AKTUALNO<br />
24<br />
Komentar<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Sumljiva nakazila GEN-I-ja<br />
na račune v Črni gori<br />
<strong>Domovina</strong> je pridobila zaupne dokumente črnogorske Agencije za preprečevanje<br />
pranja denarja, ki dokazujejo, da je GEN-I v času <strong>vode</strong>nja Roberta Goloba (56)<br />
na račun kosovskega veleposlanika v Zagrebu, Martina Berišaja (61), izplačal<br />
več kot pol milijona evrov, čeprav je slednji svetovalno podjetje ustanovil zgolj dva<br />
tedna pred prvimi nakazili. Slovenska policija pa je znova potrdila, da je slovenski<br />
premier v predkazenskem postopku. O aferi je prvi poročal Planet TV, Berišaj pa je<br />
novinarja tožil zaradi obrekovanja, a je pred dnevi tožbo na prvi stopnji izgubil.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Na Domovini smo prejšnji teden<br />
poročali, da so se veliki<br />
balkanski mediji eden za<br />
drugim razpisali o nakazilih<br />
slovenskega državnega elektro podjetja<br />
GEN-I trem svojim podružnicam<br />
v Beogradu, Sarajevu in Tirani. Vsi so<br />
citirali istega raziskovalnega novinarja,<br />
Luko Perša (35), ki članke objavlja<br />
na svojem portalu Prava.si. Ker je bilo<br />
govora o skoraj 100 milijonih evrov,<br />
za katere Perš trdi, da so bili morda<br />
netransparentno porabljeni in bi moral<br />
GEN-I zato pokazati račune, smo se<br />
tudi sami obrnili na omenjenega novinarja.<br />
Perš nam je v pisnem pojasnilu<br />
razložil, da je do podatkov o nakazilih<br />
prišel preko spletne strani Erar in da<br />
gre v resnici za skupni znesek v višini<br />
85 milijonov evrov, številko pa je zaokrožil,<br />
ker se 100 milijonov lepše sliši.<br />
Novinarsko pretiravanje se kaže v še<br />
enem segmentu zgodbe. Za nas je spregovoril<br />
neimenovani visoki uslužbenec<br />
GEN-I-ja, ki želi ostati anonimen: zatrdil<br />
je, da je mogoče, da je bil denar porabljen<br />
za financiranje tekočih poslov<br />
podružnic na Balkanu, denimo za<br />
elektrodistribucijske stroške, resnična<br />
korupcijska zgodba pa se skriva v<br />
nakazilih srbske podružnice GEN-I na<br />
račun črnogorskega podjetja, katerega<br />
lastnik je kosovski veleposlanik na<br />
Hrvaškem, Martin Berišaj, ki ima tudi<br />
slovensko državljanstvo.<br />
POSOJILO BREZ VRAČILA<br />
Na Domovini smo pridobili zaupni<br />
dokument črnogorske Agencije za<br />
Do danes ni nobenih<br />
podatkov o povračilu<br />
posojil, ki jih je prejel<br />
Martin Berišaj, čeprav<br />
se je časovno obdobje<br />
posojila črnogorskemu<br />
podjetju MB Consulting<br />
d. o. o. Podgorica<br />
že izteklo.<br />
preprečevanje pranja denarja v angleščini,<br />
ki je nastal s pomočjo tujih agencij<br />
in služb oziroma je bil namenjen<br />
njihovi seznanitvi. V njem je agencija<br />
predstavila naslednje ugotovitve.<br />
Martin Berišaj je lastnik podjetja MB<br />
Consulting d. o. o., katerega sedež je<br />
registriral leta 2016 v Podgorici. Račun<br />
je bil odprt pri podružnični banki NLB<br />
konec leta 2016, prva nakazila za usluge<br />
svetovanja pa je srbska podružnica<br />
GEN-I nakazala že dva tedna po ustanovitvi<br />
podjetja. V obdobju med 22. decembrom<br />
2016 in 27. oktobrom 2017 se<br />
je na račun podjetja MB Consulting d.<br />
o. o. steklo kar 596 tisoč evrov, in sicer,<br />
zanimivo, v obliki posojilne pogodbe in<br />
z naslova dobička ustanovitelju, fizični<br />
osebi Martinu Berišaju. »Do danes ni<br />
nobenih podatkov o povračilu zgoraj<br />
omenjenih posojil, ki jih je prejel Martin<br />
Berišaj, čeprav se je časovno obdobje<br />
posojila črnogorskemu podjetju<br />
MB Consulting d. o. o. Podgorica že izteklo,«<br />
piše v zaupnem dokumentu, ki<br />
ga hranimo v našem uredništvu, a ga<br />
zaradi interesov preiskave, ki še poteka<br />
tako v Črni gori kot na Kosovu in v<br />
Sloveniji, ne smemo objaviti.<br />
V dokumentu agencija zaključuje,<br />
da je bilo z računa številka 5350 0000<br />
0001 817 859 črnogorskega podjetja<br />
v obdobju med koncem leta 2016 in<br />
koncem leta 2017 dvignjenih 319 tisoč<br />
evrov, znesek v višini 197 tisoč evrov pa<br />
je bil prenakazan na žiro račun fizične<br />
osebe Martin Berišaj s številko 5350<br />
4003 0003 293 022. »Martin Berišaj<br />
je ta denar fizično dvignil v gotovini,<br />
medtem ko se ostale transakcije večinoma<br />
nanašajo na plačilo davkov,« še<br />
piše v zaupnem dokumentu.<br />
Srbska podružnica GEN-I v Beogradu<br />
ima sedež na istem naslovu, na<br />
katerem je Martin Berišaj imel drugo<br />
podjetje. Albanski medij Albanian<br />
Post pa je kasneje še sam prišel do<br />
ugotovitev, da sta na Kosovu še dve<br />
podjetji v lasti Martina Berišaja. Gre<br />
za podjetji Myloja LLC in Zaslon Kosova<br />
LLC. Berišaj naj bi imel v omenjenih<br />
podjetjih slovenske partnerje,<br />
tudi takšne, ki naj bi bili v preteklosti<br />
v Sloveniji osumljeni goljufij.<br />
Ob tem je zanimivo, da je imel Martin<br />
Berišaj v črnogorskem podjetju leta<br />
2017 kot edini zaposleni kar milijon<br />
evrov dobička. Svojega premoženja ni<br />
prijavil v celoti, ugiba pa se, da gre za
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 AKTUALNO<br />
Komentar<br />
25<br />
nakazila GEN-I-ja, zato je kosovska<br />
Agencija za boj proti korupciji zoper<br />
veleposlanika na Hrvaškem vložila<br />
kazensko ovadbo. Zadeva je za zdaj<br />
po poročanju kosovskih in albanskih<br />
medijev na kosovskem tožilstvu. V<br />
zvezi z omenjenimi spornimi posli se<br />
je prejšnji teden ob obisku slovenske<br />
kolegice Tanje Fajon (52) na vprašanje<br />
novinarja Televizije Slovenija Boštjana<br />
Anžina odzvala tudi kosovska<br />
ministrica za zunanje zadeve, Donika<br />
Gërvalla-Schwarz (51). Dejala je, da gre<br />
zaenkrat samo za medijsko poročanje,<br />
ki mu ni treba dajati pretirane pozornosti,<br />
dokler se obtožbe na tožilstvu ne<br />
izkažejo za resne. Kosovska opozicija je<br />
v zvezi s spornimi posli veleposlanika<br />
Berišaja sicer sprožila parlamentarno<br />
preiskavo, ki jo je aktualna koalicija<br />
dolgo zavirala, jo nato vendarle podprla,<br />
a na koncu izglasovala razširitev na<br />
preiskavo vseh energetskih državnih<br />
poslov od leta 2008. Poznavalci ocenjujejo,<br />
da jo je razširila predvsem, da<br />
bi zameglila sporne politične prakse<br />
zadnjih dveh let.<br />
SPREMEMBA ZAKONODAJE<br />
Da gre za v primeru ustanovitve kosovske<br />
parlamentarne komisije zoper<br />
veleposlanika Martina Berišaja<br />
za notranjepolitično obračunavanje,<br />
so potrdili tudi naši viri, saj je Berišaj<br />
dolgoletni osebni prijatelj aktualnega<br />
V GEN-I-ju se<br />
nobeno nakazilo ni<br />
moglo zgoditi brez<br />
vednosti Roberta<br />
Goloba, opozarja<br />
naš anonimni<br />
sogovornik.<br />
kosovskega predsednika vlade Albina<br />
Kurtija (47), sicer tudi predsednika vladajoče<br />
stranke Lëvizja Vetëvendosje<br />
(Gibanje samoodločitve). Kurti je mesto<br />
premiera zasedel marca lani, pred tem<br />
pa je bil dve leti vodja opozicije. Nekateri<br />
albanski mediji poročajo, da je bil<br />
denar, ki ga je Berišaj dvigoval s svojega<br />
računa, namenjen tudi financiranju<br />
Kurtijeve parlamentarne kampanje. Da<br />
ne gre zgolj za medijske insinuacije, trdi<br />
tudi naš anonimni vir iz GEN-I-ja. Po<br />
njegovih besedah je bila zmaga Kurtija<br />
v velikem interesu uprave elekroenergetskega<br />
velikana v Ljubljani, in sicer<br />
zaradi obljub o spremembi oz. sprostitvi<br />
zakonodaje, ki bi GEN-I-ju omogočila<br />
širitev in posledično rast na Kosovu.<br />
Denar, ki ga je Martin Berišaj gotovo<br />
prejel od srbske podružnice GEN-I-ja<br />
(to kažejo javno dostopni podatki) ter ga<br />
dvigoval z računa svojega črnogorskega<br />
podjetja, naj bi končal pri treh različnih<br />
naslovnikih, trdi naš vir. Berišaj, ki ga<br />
je že aprila lani pred državnozborskimi<br />
volitvami komercialna televizija Planet<br />
TV označila za »mulo Roberta Goloba«,<br />
naj bi del denarja namenil financiranju<br />
Kurtijeve kampanje, nekaj naj bi ga obdržal<br />
zase kot provizijo za svoje usluge,<br />
večji del zneska pa se je v gotovini vrnil<br />
v Ljubljano. »Ne sprašujte me, kako je<br />
lahko Berišaj s kovčkom gotovine prišel<br />
čez mejo, ampak prišel je,« nam je v anonimnem<br />
pričanju povedal sogovornik.<br />
Robert Golob naj bi del denarja namenil<br />
za zlato rezervo za pokrivanje<br />
morebitnih izgub v Sloveniji, ostalo pa<br />
obdržal zase. »Ni pa mi povsem jasno,<br />
kako so bili lahko v GEN-I-ju tako naivni,<br />
da je bil denar Berišaju nakazan<br />
z računa srbske podružnice. Če bi bil<br />
denar nakazan iz podružničnih podjetij<br />
v Sarajevu ali Tirani, zadeva bržkone<br />
nikoli ne bi prišla v javnost,« pravi<br />
naš sogovornik, ki meni, da bo srbski<br />
predsednik Aleksandar Vučić (52) težko<br />
prenesel, da se je denar iz Beograda<br />
stekal na račun kosovskega podjetnika,<br />
ter da je v interesu srbske vlade, da preiskava<br />
zoper Berišaja dobi epilog, tudi<br />
z razkrinkanjem korupcijskih poslov<br />
tedanje slovenske uprave GEN-I-ja, ki<br />
jo je vodil Robert Golob. Medijska gonja<br />
zoper Berišaja in Goloba v zadnjih tednih<br />
na Balkanu je tako tudi posledica<br />
Vučićeve ofenzive.<br />
Naslednje zanimivo vprašanje, ki<br />
smo mu želeli priti do dna, je povezava<br />
med slovensko upravo GEN-I-ja in kosovskim<br />
veleposlanikom na Hrvaškem,<br />
Martinom Berišajem. Ne zdi se čudno,<br />
da je položaj v Zagrebu zasedel, potem<br />
ko je predsednik kosovske vlade postal<br />
njegov prijatelj Albin Kurti. Vezni člen<br />
je bil po zagotovilih našega sogovornika<br />
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne<br />
in balkanske študije s sedežem v Ljubljani,<br />
ki ga vodi Zijad Bećirović, glasen<br />
kritik nekdanjega predsednika vlade Janeza<br />
Janše (64). Častni član inštituta je<br />
tudi nekdanji hrvaški predsednik Stjepan<br />
Mesić (88). O Bečiroviću sta Siol in<br />
Berišaj naj bi del denarja<br />
namenil financiranju<br />
Kurtijeve kampanje,<br />
nekaj naj bi ga obdržal<br />
zase kot provizijo<br />
za svoje usluge,<br />
večji del zneska<br />
pa se je v gotovini<br />
vrnil v Ljubljano<br />
na različne načine.
AKTUALNO<br />
26<br />
Komentar<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Nova24TV pred časom sicer poročala,<br />
da je povezan s skrajnimi islamisti na<br />
Bližnjem vzhodu, med drugim s turškim<br />
samodržcem Recepom Tayyipom<br />
Erdoganom (68), kar pa ni bilo nikoli dokazano.<br />
Dokazano pa je bilo, da je inštitut<br />
IFIMES izdatno financiral slovenski<br />
elektroenergetski velikan GEN-I.<br />
GOLOBOVA DESNA ROKA<br />
Po pričevanju našega anonimnega vira<br />
je bil stik med Robertom Golobom in<br />
Martinom Berišajem vzpostavljen na<br />
dveh nivojih. Posrednik je bil prav Zijad<br />
Bečirović, ki je ločeno sestankoval<br />
z Martinom Berišajem in s podpredsednikom<br />
uprave GEN-I-ja v času <strong>vode</strong>nja<br />
Roberta Goloba, Igorjem Koprivnikarjem<br />
(56). Slednji je bil prva roka<br />
aktualnega slovenskega predsednika<br />
vlade in je »de facto« vodil tudi vse tri<br />
podružnice na Balkanu – v Sarajevu,<br />
Beogradu in Tirani. Po naših informacijah<br />
sta sodelovanje dorekla Koprivnikar<br />
in Berišaj, nakazila srbskega GEN-<br />
-I-ja na račun črnogorskega podjeja MB<br />
Consulting d. o. o. pa je lahko odobril<br />
samo Koprivnikar. Da bi Koprivnikar<br />
omenjena nakazila v višini več kot pol<br />
milijona evrov na račun podjetja kosovskega<br />
politika nakazoval na lastno<br />
pest, pa je po zagotovilih poznavalcev<br />
nemogoče. »Nič v GEN-I-ju se ni moglo<br />
zgoditi mimo Roberta Goloba. Bdel je<br />
nad slehernim nakazilom. Vse to se je<br />
zgodilo z vedenjem zdajšnjega predsednika<br />
slovenske vlade,« še zagotavlja<br />
naš anonimni sogovornik.<br />
Posrednik je bil prav<br />
Zijad Bečirović, ki je<br />
ločeno sestankoval z<br />
Martinom Berišajem<br />
in s podpredsednikom<br />
uprave GEN-I-ja v<br />
času <strong>vode</strong>nja Roberta<br />
Goloba, Igorjem<br />
Koprivnikarjem.<br />
Zgodbo o spornih nakazilih na relaciji<br />
Beograd – Črna gora je pred državnozborskimi<br />
volitvami aprila lani<br />
sprožila komercialna televizija Planet<br />
TV, pograbili pa so jo tudi drugi mediji,<br />
povezani s stranko SDS. Takrat so se na<br />
nacionalni televiziji in največji komercialni<br />
televiziji POP TV poročanju uprli,<br />
češ da gre za izmišljeno zgodbo, ki jo je<br />
v javnost lansiral sam Janez Janša, da bi<br />
preprečil prepričljivo Golobovo zmago.<br />
Slovenski raziskovalni novinar Primož<br />
Cirman (44) je za albanske medije celo<br />
izjavil, da je bila zgodba v celoti izmišljena<br />
in lansirana s Trstenjakove. Trdil<br />
je celo, da sta Janša in Berišaj osebna<br />
prijatelja, kar je sicer predsednik SDS že<br />
zanikal. Martin Berišaj je televizijo Planet<br />
TV in njenega novinarja Vitomirja<br />
Petrovića prav tako označil za lažnivce<br />
in napovedal tožbo zaradi razžalitve<br />
Ziga Zivulovic jr./Bobo<br />
Berišaj (61) se na Kosovu sooča z<br />
obtožbami o zatajitvi premoženja.<br />
oz. posega v dobro ime in čast. Berišaj<br />
je zgodbo zanikal tudi na Facebooku,<br />
vseeno pa ga je moral zaradi pritiska<br />
javnosti Kurti poklicati na zagovor v<br />
Prištino. Ali sta se že sestala, ni jasno,<br />
Berišaj pa je vmes že pričal tudi pred<br />
kosovsko parlamentarno preiskovalno<br />
komisijo, na kateri je pisanje Planet TV<br />
v celoti zanikal.<br />
BERIŠAJ TOŽBO IZGUBIL<br />
Zanimivo je, da je pred dnevi v javnost<br />
prišla informacija, da je Berišaj svojo zasebno<br />
tožbo proti novinarju Vitomirju<br />
Petrovići na prvi stopnji izgubil, in sicer<br />
z obrazložitvijo, da njegovi argumenti<br />
niso utemeljeni. Da sta Petrović in Planet<br />
TV na prvi stopnji dejansko zmagala,<br />
je za Domovino potrdil tudi odgovorni<br />
urednik televizije Mirko Mayer (38). Odločitev<br />
sodišča na prvi stopnji sovpada z<br />
novico o tem, da kosovski organi pregona<br />
preiskujejo Berišaja zaradi utaje premoženja<br />
in da v Sloveniji poteka predkazenski<br />
postopek zoper aktualnega predsednika<br />
vlade Roberta Goloba.<br />
Decembra, kmalu po zamenjavi<br />
notranje ministrice Tatjane Bobnar<br />
(53), je celo tednik Mladina poročal,<br />
da Goloba preiskujejo zaradi sumljivih<br />
nakazil srbske podružnice GEN-I<br />
na račun črnogorskega podjetja v lasti<br />
Martina Berišaja in tudi zaradi poskusov<br />
delne privatizacije državnega<br />
podjetja. Prejšnji teden smo na policiji<br />
znova preverili, ali premiera Goloba še<br />
vedno preiskujejo. Potrdili so, da postopek<br />
poteka, drugih informacij pa zaradi<br />
interesa preiskave niso želeli razkriti.<br />
Naši anonimni viri dodajajo, da je<br />
Golob, ko je postal predsednik vlade,<br />
Slovenijo izpostavil izsiljevanju tujih<br />
obveščevalnih služb, ki so o malverzacijah<br />
nekdanjega predsednika uprave<br />
GEN-I-ja že leta dobro informirane.<br />
Ključno vprašanje, na katerega bi<br />
moral odgovoriti premier Robert Golob,<br />
a tega do danes ni storil, ostaja<br />
enako. O čem točno je Martin Berišaj<br />
svetoval srbski upravi GEN-I-ja, da si<br />
je zaslužil kar pol milijona evrov, in<br />
kako je mogoče, da je GEN-I svetovalno<br />
pogodbo sklenil s človekom, ki je<br />
podjetje ustanovil šele dva tedna pred<br />
prvimi nakazili in pred tem s podobnimi<br />
svetovanji energetskim podjetjem<br />
ni imel nobenih izkušenj?
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
AKTUALNO<br />
Kolumna<br />
27<br />
Boj za muzej osamosvojitve<br />
LUKA SVETINA<br />
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)<br />
je vladi postavilo jasen ultimat, da prekliče svojo odločitev<br />
o ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve,<br />
ki je bil ustanovljen v času tretje vlade Janeza Janše (64),<br />
sicer bodo po 10. februarju pričeli z nadaljnjimi aktivnostmi.<br />
Mediji so že poročali, da opozicijska<br />
stranka Nova Slovenija<br />
ob vztrajanju Ministrstva<br />
za kulturo pri njegovi<br />
odločitvi načrtuje tudi interpelacijo zoper<br />
ministrico Asto Vrečko (39), predsednik<br />
SDS Janez Janša pa na vprašanje,<br />
ali bo tudi največja opozicijska stranka<br />
v tem primeru prispevala podpise pod<br />
zahtevo za interpelacijo, ni neposredno<br />
odgovoril. Asta Vrečko se je sicer že odzvala<br />
v izjavi za medije in med drugim<br />
poudarila, da se morebitne interpelacije<br />
lahko samo veseli, saj da o slovenskih<br />
muzejih lahko razpravlja več kot en dan.<br />
Na tiskovni konferenci VSO so sodelovali<br />
predsednik združenja Lojze<br />
Peterle (74), sicer v času osamosvajanja<br />
predsednik Demosove vlade, nekdanji<br />
državni sekretar v tretjem Janševem kabinetu<br />
Jelko Kacin (67), ki je bil med osamosvojitveno<br />
vojno minister za informiranje,<br />
prvi slovenski zunanji minister<br />
dr. Dimitrij Rupel (76), in Janez Janša, ki<br />
je bil v času procesa osamosvojitve minister<br />
za obrambo. Peterle je uvodoma<br />
povedal, da takšnega lomastenja in grobega<br />
uveljavljanja politične sile v svoji<br />
dolgoletni politični karieri še ni doživel.<br />
Postavil je retorično vprašanje, če Golobovi<br />
resnično verjamejo, da se slovenska<br />
zgodovina začenja šele z aktualno<br />
vlado, ob tem pa poudaril, da stroke ne<br />
more imeti samo ena politična opcija oz.<br />
ideologija. Predsednik združenja VSO<br />
je namreč prepričan, da je eden izmed<br />
ključnih razlogov za ukinitev samostojnega<br />
muzeja osamosvojitve tudi v tem,<br />
da se znebi njegovega direktorja, zgodovinarja<br />
dr. Jožeta Dežmana (67), bolj<br />
znanega kot člana vladne komisije za<br />
raziskovanje prikritih povojnih pobojev.<br />
UDAREC OSAMOSVOJITVI<br />
»To odločitev jemljemo zelo resno.<br />
Jemljemo jo kot udarec slovenski državotvornosti<br />
in udarec po slovenski<br />
osamosvojitvi,« je še dodal Peterle in<br />
vlado opozoril, da ima čas še do 10.<br />
februarja, da svojo odločitev prekliče,<br />
sicer bodo začeli izvajati t. i. akcijski<br />
načrt v obrambo samostojnega muzeja<br />
osamosvojitve in same osamosvojitve.<br />
Peterle sicer danes o podrobnostih ni<br />
želel govoriti, novinarjem pa je pojasnil,<br />
da bodo o vsem pravi čas obveščeni<br />
na tiskovni konferenci, ki bo ob vztrajanju<br />
vlade sledila po izteku ultimata:<br />
»Ta načrt ima več elementov, ne samo<br />
kakšnega zborovanja.«<br />
Da se je vlada poigrala z državo in<br />
samoodločbo slovenskega naroda, ki<br />
se je za neodvisno državo plebiscitrano<br />
izrekel decembra leta 1990, meni<br />
dr. Dimitrij Rupel, ki se je z ministrico<br />
Vrečkovo na nasprotnih bregovih znašel<br />
že pred meseci, ko je odstopil kot<br />
direktor Javne agencije za knjigo (JAK),<br />
kamor ga je imenovala bivša vlada. Po<br />
njegovem mnenju je ministrica znova<br />
prekoračila svoja pooblastila, pri tem<br />
pa njen manever ni posledica stroškov<br />
in podvajanja tematike obeh muzejev,<br />
temveč gre za politični ukrep, ki ga<br />
vlada v javnosti spet tolmači kot ukrep<br />
zoper politizacijo. Rupel je sicer prst<br />
uperil tudi v samega predsednika vlade<br />
Roberta Goloba, ki je po njegovih<br />
Razpravi ob ukinitvi muzejev<br />
in združitvi v nov javni<br />
zavod ob bok so se v javnem<br />
pismu oglasili tudi zaposleni<br />
v Muzeju novejše zgodovine<br />
Slovenije. Način ukinitve<br />
muzeja razumejo kot »grob,<br />
za demokratično družbo nedopusten<br />
poseg v avtonomijo<br />
javnega zavoda«.<br />
besedah za vlado odgovoren in »hoče<br />
prevzeti zgodovino«.<br />
Spregovoril je tudi Jelko Kacin. Da<br />
proces osamosvajanja ni enodnevni<br />
dogodek, temveč proces, ki pa še zdaleč<br />
ni enopolitični proces, se Golobova<br />
vlada po Kacinovih besedah še ni naučila:<br />
»Proces smo speljali vsi skupaj, sodelovali<br />
vsi skupaj. Kar je storila vlada<br />
s to odločitvijo, pa je zgodovinska napaka,<br />
je delikt.« Kacin meni, da se bo<br />
zdaj pokazalo, da se je vlada odločila,<br />
da pogoltne nekaj, »kar se je in se ji bo<br />
zataknilo v grlu. Tri stranke so hkrati<br />
pritisnile na tipko ›delete‹, to je nestrokovno,<br />
to ni demokratično«.<br />
TO NI RACIONALIZACIJA<br />
Zadnji med osamosvojitelji je govoril<br />
Janez Janša, ki je spomnil na veličastnost<br />
osamosvojitvenega dejanja, ki<br />
ima svojo potrditev v plebiscitu. Po njegovih<br />
besedah ima slovenska zgodovina<br />
veliko izjemno pomembnih dogodkov,<br />
a nobeden od njih ni pripeljal do<br />
osamosvojitve države, kar se je zgodilo<br />
leta 1991. »Takrat pa so ljudje podpisali,<br />
prvič v zgodovini so si Slovenci sodbo<br />
pisali sami,« pravi Janša, ki je opozoril,<br />
da brez takratne politične enotnosti<br />
osamosvojitve ne bi bilo. Predsednik<br />
SDS je spomnil, da imamo v Sloveniji<br />
po zakonu o kulturni dediščini 58 muzejev,<br />
nekateri so si med seboj tematsko<br />
in poimensko zelo podobni. »Če bi<br />
res šlo za racionalizacijo, kot pravi ministrica,<br />
bi združevali še katere druge<br />
muzeje v Sloveniji. Če bi šlo pri motivih<br />
vlade za bojazen, da bi muzej slovenske<br />
osamosvojitve, ki ga je ustanovila<br />
neka druga vlada, enostransko prikazoval<br />
to obdobje, naj menjajo vodstvo.<br />
Itak so to naredili povsod drugod,« je<br />
opisal in dodal, da bi vlada lahko tudi<br />
dopolnila akt o ustanovitvi muzeja, če<br />
meni, da je ta pomanjkljiv.
INTERVJU<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
28<br />
FRANCI GERBEC, ZVEZA PACIENTOV<br />
Najlažje je napisati transparent<br />
in oditi na ulico, mi pa smo svoje<br />
predloge pripravljali štiri mesece<br />
ZZZS bi morali odvzeti pravico določanja cen ter vzpostaviti neodvisno telo<br />
pri vladi, ki bo to počelo. – Tudi specialistom bi po potrebi lahko dodali obveznost<br />
delovanja v primarni praksi, morda enkrat na teden štiri ure, še posebej<br />
pa to velja za specializante. – Naš sistem, ki zaračunava enako upokojencu<br />
s 500 evri pokojnine in nekomu s 5.000 evri plače, je sprevržen.<br />
– Odprava koncesionarjev je velik korak nazaj v neracionalnost slabega dela,<br />
saj ne vodi v izpolnitev želja pacientov, pač pa v manjšo dostopnost.<br />
PETER MERŠE<br />
KLEMEN LAJEVEC<br />
Franci Gerbec (79) je univerzitetni<br />
diplomirani pravnik, ki ima za seboj<br />
dolgo kariero v gospodarstvu,<br />
ki se je tesno prepletala s politiko.<br />
Kot strokovni sodelavec Odbora<br />
za gospodarstvo je sodeloval v<br />
Izvršnem svetu Skupščine SRS v<br />
obdobju Staneta Kavčiča, vodil<br />
je tudi pravno službo Aerodroma<br />
Ljubljana – Pula, v obdobju med<br />
leti 1975 in 1984 pa je kot član<br />
Predsedstva GZS vodil področje<br />
samoupravljanja in pravnih zadev<br />
na področju organiziranosti podjetij,<br />
bančništva in ekonomskih<br />
odnosov s tujino. Gerbec je že<br />
več kot 25 let aktiven tudi na področju<br />
več društev, ki združujejo<br />
paciente, konkretno Društva na<br />
srcu operiranih, Društva za zdravje<br />
naroda in Društva za zdravje srca<br />
in ožilja. Od lani, ko so se različna<br />
društva pacientov združila v Zvezo<br />
organizacij pacientov Slovenije,<br />
pa je tudi njen podpredsednik.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
INTERVJU<br />
29<br />
Sami ste podpredsednik<br />
Zveze pacientov, pa niste<br />
stavkali. Zakaj?<br />
En razlog, zakaj nismo stavkali, je ta, da<br />
med organizacijami, ki so vključene v<br />
zvezo, nismo imeli opravljene razprave o<br />
ciljih, ki so bili v torek na transparentih.<br />
Ne bi bilo prav, da bi se taki zadevi pridružili<br />
brez temeljite notranje razprave.<br />
O tem, kar je bilo tam povedano, bomo<br />
opravili javno razpravo in bomo potem<br />
tudi javno povedali, kaj si o teh zadevah<br />
mislimo. Kar nekaj članic naše zveze pa<br />
je že povedalo tudi, da se s predlogi teh,<br />
ki so v torek stavkali, ne strinjajo.<br />
T. i. torkova stavka, tako je bilo<br />
rečeno, ni bila uperjena proti<br />
nikomur, udeležili pa so se je<br />
tudi predstavniki vlade, ki ima<br />
v parlamentu udobno večino kot<br />
redkokatera njena predhodnica.<br />
Kako razumete udeležbo<br />
premierja na stavki pacientov?<br />
Sam bi bil zmeren v ocenah. To je lahko<br />
politična demagogija. Po drugi strani pa<br />
mislim, da ni slabo, če predsednik vlade<br />
obišče katerekoli stavkajoče in brez<br />
posrednikov sliši, kaj mu imajo ljudje<br />
povedati. Tako da je to tudi nek pozitiven<br />
signal. Prav je, da gredo ministri tja, kjer<br />
je kakšna kritična situacija, da dobijo informacije<br />
od ljudi iz prve roke. Pomeni pa<br />
ta njegov obisk veliko zavezo, da bo temu<br />
sledila relativno hitra javna razprava.<br />
Glede na to, da se je problem nabiral<br />
30 let, je treba razumeti tudi, da<br />
tega problema ni mogoče razrešiti na<br />
hitro po principu deus ex machina ali<br />
presekati z mečem. Nekateri problemi,<br />
danimo plače zdravnikov, so se dolgo<br />
pregrevali. Problema <strong>zdravstva</strong> se je<br />
potrebno lotiti kos za kosom, seveda ob<br />
sodelovanju s pacienti, lahko tudi temi<br />
stavkajočimi, da se opravi ena resna in<br />
temeljita razprava o spremembah slovenskega<br />
zdravstvenega sistema.<br />
Društva v vaši zvezi že desetletja<br />
konkretno delujejo s pacienti in<br />
njihovimi konkretnimi problemi.<br />
So se ti kolesarji, ki so v torek<br />
stavkali, kaj posvetovali z vami?<br />
Potekajo kakšni pogovori?<br />
Z nekaterimi njihovimi glavnimi vodji,<br />
tudi Jašo Jenullom, smo navezali stike<br />
in smo dogovorjeni za pogovor. Predlagamo,<br />
da se srečamo in jim predstavimo<br />
naše predloge in začnemo diskusijo.<br />
Mislim, da je organizirano sodelovanje<br />
nujno potrebno in da so naš predlog zanimanjem<br />
s sprejeli. Upam, da bodo ti<br />
pogovori v kratkem stekli.<br />
Vaša zveza je šest mesecev pripravljala<br />
svoje predloge rešitev,<br />
ki ste jih predstavili ministru in<br />
javnosti. Kako si razlagate razliko<br />
v medijskem poročanju o stavki<br />
pacientov in vaših predlogih, ki<br />
so plod dolgotrajnega dela ljudi, ki<br />
imajo izkušnje s pacienti, pa niso<br />
doživeli primerljive pozornosti?<br />
To je bolj vprašanje za medije. Zdi se, da<br />
nekaterim medijem bolj diši »kri«, toda<br />
počasi bomo tudi mi prišli na plano. Mi<br />
nimamo tako spektakularnih zahtev.<br />
Veste, najlažje je napisati transparent<br />
in oditi na ulico. Mi smo svoje predloge<br />
pripravljali štiri mesece. V glavnem ne<br />
gre za posebej spektakularne zahteve.<br />
Za kaj gre pri vaših predlogih?<br />
Naš prvi predlog je uvedba telefonske številke<br />
111 za bolnike. Vsakdo, ki ne more do<br />
osebnega zdravnika ali specialista, bi lahko<br />
poklical na 111 in bi tam dobil odgovor.<br />
Pravzaprav gre za mrežo, ki bi bila sestavljena<br />
iz dveh delov. Prvi del mreže bi bili<br />
zdravstveni pomočniki v zdravstvenih<br />
domovih. Ko dobite napotnico, bi se podali<br />
k zdravstvenemu pomočniku in ta bi<br />
Glede na to, da se je<br />
problem nabiral<br />
30 let, je treba razumeti<br />
tudi, da tega problema<br />
ni mogoče razrešiti na<br />
hitro po principu deus<br />
ex machina ali presekati<br />
z mečem. Nekateri<br />
problemi, danimo plače<br />
zdravnikov, so se dolgo<br />
pregrevali.<br />
za vas preveril, kje je možno dobiti kakšno<br />
storitev in bi on telefonaril po zdravstvenih<br />
ustanovah in preverjal možnosti, kdaj<br />
in kje je mogoče dobiti kakšno storitev. To<br />
je še posebej pomembno za starejše ljudi,<br />
ki se v trenutnem sistemu pogosto ne<br />
znajdejo. Anglija to že pozna. To bi pomagalo<br />
tudi zdravnikom, ki se jim ne bi bilo<br />
treba ukvarjati s tem delom.<br />
Drugi del pa je vzpostavitev mreže,<br />
ki bi delovala prek telefona. Delno to že<br />
počne mreža naših društev. Bi pa za to<br />
morali dobiti konkretna pooblastila in<br />
tehnično podpreti takšen sistem tako,<br />
kot delujeta 112 in 113. Nekdo se mora<br />
človeku javiti in mu dati povratno informacijo.<br />
Danes ljudje tega nimajo, je<br />
pa ključnega pomena.<br />
Kako se je minister za zdravje<br />
odzval na vaše predloge?<br />
Minister je pokazal veliko zanimanje.<br />
Poklical je tudi že nekatere druge deležnike,<br />
kot sta ZZZS in Zdravniška zbornica.<br />
Nad ministrovim odzivom smo bili<br />
prijetno presenečeni. Računam, da se<br />
bomo v prihodnje dogovarjali konkretno,<br />
predlog za predlogom. Ker nekatere<br />
lahko hitro uresničimo, za nekatere pa je<br />
potrebnega več časa. Vzpostavitev številke<br />
111 je tehnično zahteven projekt.<br />
Treba je zagotoviti, da se na drugi strani<br />
nekdo javi. V začetku bi to lahko bili naši<br />
prostovoljci. Podobno prakso recimo<br />
že ima Društvo diabetikov Ljubljana, ki<br />
je vezni člen med zdravnikom in pacientom.<br />
Pogosto drugi pacienti lažje kot<br />
zdravnik pacienta prepričajo, da se drži<br />
navodil, denimo v primeru diabetikov,<br />
da si začne dnevno meriti sladkor in podobno.<br />
Pacient pogosto bolj verjame drugemu<br />
pacientu kot zdravniku.<br />
Nekatere stvari pa se lahko začnejo izvajati<br />
takoj. Recimo zagotavljanje povratnih<br />
klicev, če telefonirate v zdravstveni<br />
dom. Ali pa recimo, da se vzpostavi pošiljanje<br />
SMS sporočil, s katerimi bi ljudi obveščali,<br />
kdaj imajo naročene termine. Za<br />
to ni potrebno velikih vlaganj, le poenotiti<br />
sisteme različnih deležnikov v zdravstvu.<br />
Nekateri to že delajo.<br />
Kar omenjate zahteva dodatne<br />
kadre. O kako velikem številu<br />
ljudi govorimo, da bodo dvigovali<br />
telefone, pošiljali opomnike in<br />
podobno, kar omenjate?<br />
Projekt še ni izdelan. Ampak če govo-
INTERVJU<br />
30<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Odprava koncesionarjev je velik korak nazaj v<br />
neracionalnost slabega dela. Ne vodi v izpolnitev<br />
želja pacientov, pač pa v manjšo dostopnost.<br />
rimo o enem medicinskem pomočniku<br />
na zdravstveni dom, bi jih potrebovali<br />
63, kolikor je zdravstvenih domov. Dovolj<br />
je, če je tam od osmih do štirih, torej<br />
en delavnik. Ni treba, da je ves čas<br />
tam, glavno, da ljudje vedo, da obstaja<br />
in se nanj potem obrnejo naslednji<br />
dan, če je treba. Društvena telefonska<br />
mreža bi morala delovati čez dan, verjetno<br />
ponoči ni tako potrebna. Za to<br />
mrežo je verjetno tudi potrebna približno<br />
takšna številka. Če bi bil ZZZS<br />
pripravljen plačati zdravstvenim pomočnikom<br />
po 15 evrov bruto na uro, to<br />
na enega znese 45.000 evrov na leto,<br />
za celotno mrežo pa približno dva milijona<br />
evrov in pol.<br />
Ampak tukaj govorimo o investiciji<br />
v stik z ljudmi, ki je nujno potrebna. To<br />
je ena prvih stvari, o kateri se pogovarjamo<br />
z ministrom. Žal zaenkrat ZZZS<br />
naš predlog podpira samo na načelni<br />
ravni, glede financiranja pa nas napotujejo<br />
k ministru za zdravje. Kar je sicer<br />
nekoliko nenavadno, ker je to po svoje<br />
tudi pomoč zavarovalnici, da pacienti<br />
lahko pridejo do storitev, za katere plačujejo<br />
prav tej zavarovalnici. V aparatu<br />
ZZZS je veliko nepripravljenosti poslušati,<br />
slišati, birokratske miselnosti.<br />
Predlagate spremembe<br />
tudi pri <strong>vode</strong>nju ZZZS?<br />
Sistem upravljanja ZZZS se mora spremeniti.<br />
Trideset let v skupščini zavoda<br />
sedi 45 ljudi, od tega 20 predstavnikov<br />
delodajalcev in 25 »kao« predstavnikov<br />
uporabnikov, kar so pretežno sindikati.<br />
To se nam zdi nevzdržno. Pacienti<br />
nimamo praktično nobenega vliva na<br />
ZZZS. Kolikor sem obveščen, namerava<br />
vlada predlagati spremembo zakona<br />
o zdravstvenem varstvu. Potrebujemo<br />
tak sistem, kjer bomo tudi pacienti imeli<br />
delež pri upravljanju zdravstvenih zavodov.<br />
In to ne tako kot danes, ko v svetih<br />
zavodov sedijo anonimni uslužbenci<br />
ZZZS, ampak predstavniki reprezentativnih<br />
organizacij, za katerimi bodo organizacije<br />
tudi stale, oni pa bodo vezni<br />
člen med zavodi in bolniki.<br />
Tako bi nastala možnost za prepotrebno<br />
komunikacijo. Ne pa danes, ko<br />
v svetu UKC Ljubljana kot predstavnik<br />
uporabnikov sedi dr. Samo Fakin. To je<br />
za nas sprevrženo. Ampak že desetletja<br />
sistem tako teče in pacienti nanj nismo<br />
imeli nobenega pravega vpliva.<br />
Menite, da bi se v primeru<br />
spremembe upravljanja ZZZS in<br />
zdravstvenih zavodov spremenil<br />
odnos do pacientov?<br />
Seveda bi se spremenil, ker bi prek članov<br />
v svetih pritiskali v smeri naših predlogov,<br />
naši člani pa bi pričakovali tudi<br />
povratne informacije. Danes tega ni.<br />
Včasih se kot zveza sestanemo z ZZZS<br />
na zelo napornih pogovorih. Vam povem<br />
samo zadnji primer. Ta teden smo<br />
imeli sestanek glede obnovitvene rehabilitacije<br />
paraplegikov, psoriatikov in<br />
drugih. Zaradi pravnih zapletov v povezavi<br />
z odločbo Ustavnega sodišča bi<br />
več tisoč uporabnikov ostalo brez obnovitvene<br />
rehabilitacije v zdraviliščih, ki<br />
jim sicer pripada. Sprašujemo se, kako<br />
je sploh mogoče, da je do česa takega<br />
prišlo. In potem so se naša društva pogovarjala<br />
pri državni sekretarki, kako<br />
rešiti to, kar se sicer sploh ne bi smelo<br />
zgoditi. Pa se je. Enostavno se storitev,<br />
ki sicer leta in leta teče, letos ne bo izvajala.<br />
To je primer neustreznega odnosa.<br />
Zato je treba zagotoviti drugačen sistem<br />
upravljanja, kot smo ga imeli do sedaj.<br />
To je eden glavnih razlogov, da je<br />
stanje zdravstvenega sistema v Sloveniji<br />
takšno kot je.<br />
Kakšna je torej rešitev,<br />
ustreznejše upravljanje?<br />
Skupščino upravnega odbora ZZZS<br />
in svete javnih zdravstvenih domov<br />
predlagamo, da bi tretjino v njih imel<br />
ustanovitelj, tretjino pacienti in tretjino<br />
zaposleni. To je naš predlog, ali ga<br />
bo vlada sprejela, pa ne vem. Ko se bodo<br />
pripravljale spremembe zdravstvenega<br />
sistema, bo naš predlog na mizi. Ni pa to<br />
edini problem. Tudi vodstva zdravstvenih<br />
institucij so pogosto v položaju, ko<br />
ne morejo ničesar narediti, ker je sistem<br />
s strani ZZZS tako postavljen. Denimo<br />
glede cen zdravstvenih storitev, ki jih<br />
postavlja ZZZS. To je planska delitev<br />
denarja. Cene, ki jih določajo, pogosto<br />
nimajo nobene zveze z realnimi stroški.<br />
In potem silijo izvajalce v opravljanje<br />
storitev pod realnimi stroški. Spet<br />
druge storitve so pa preplačane.<br />
ZZZS bi morali odvzeti pravico določanja<br />
cen ter vzpostaviti neodvisno<br />
telo pri vladi, ki bo to počelo. V Avstraliji<br />
neodvisno telo strokovnjakov<br />
na bazi analize stroškov določi cene<br />
zdravstvenih storitev. To ni solata, o<br />
ceni katere bi se pogajali kot na tržnici.<br />
Izbereš štiri referenčne bolnice, analiziramo<br />
organizacijo dela, stroške in<br />
določimo ceno. In to bi moralo biti javno<br />
dostopno. Tega v Sloveniji nimamo,<br />
zato pa ima ZZZS neverjetno moč, ki<br />
ni ustrezno kontrolirana, ker je hkrati<br />
plačnik in tisti, ki določa cene. Potem<br />
se pa vsi zgovarjajo drug na drugega.<br />
ZZZS danes plansko razpolaga<br />
z denarjem, ki ga ima, in določa<br />
števila posameznih posegov.<br />
Če bi deloval kot zavarovalnica,<br />
kot sicer od njega pričakujemo<br />
pacienti, bi to pomenilo, da pacient,<br />
ko nekaj potrebuje, poišče<br />
izvajalca, ZZZS pa to plača.<br />
Kar pa bi verjetno povečalo<br />
število opravljenih storitev.<br />
Vsekakor.<br />
Koliko dodatnih finančnih<br />
sredstev bi torej potreboval<br />
ZZZS, da bi lahko izvedli<br />
vse potrebne storitve?<br />
Verjetno ni sistema na tem svetu, ki bi<br />
lahko plačal dobesedno vse, ker imamo<br />
danes zelo drage storitve na področju<br />
redkih bolezni. Samo v Sloveniji je
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
INTERVJU<br />
31<br />
Potrebujemo tak<br />
sistem, kjer bomo<br />
tudi pacienti imeli<br />
delež pri upravljanju<br />
zdravstvenih zavodov.<br />
In to ne tako kot danes,<br />
ko v svetih zavodov<br />
sedijo anonimni<br />
uslužbenci ZZZS.<br />
bolnikov z redkimi boleznimi 170.000.<br />
Sistema, ki bi brez omejitev pokril vse,<br />
ni. Zato bi nujno potrebovali razdelitev<br />
storitev na košarico A in B. In storitve,<br />
ki bi bila v košarici A, so tiste, ki bi jih<br />
moral v vsakem primeru plačati ZZZS.<br />
Pri košarici B pa se lahko pogovarjamo<br />
o participaciji bolnika. Nekaj podobnega<br />
smo že imeli, pa potem nadomestili z dopolnilnim<br />
zdravstvenim zavarovanjem.<br />
Danes denimo pri prevozih z rešilcem nič<br />
ne doplačate. Tudi pri zdravilih na zelen<br />
recept. Včasih je bilo to potrebno.<br />
V grobem je tako, da bo imel ZZZS<br />
letos štiri milijarde evrov in pol prilivov.<br />
Še 450 milijonov zdravstvene zavarovalnice.<br />
Še dodatne pol milijarde<br />
evrov pa zdravstvenim zavodom, tudi<br />
javnim, doplačamo državljani iz lastnega<br />
žepa. Govorimo torej o petih milijardah<br />
evrov in pol. To je velik denar. Na<br />
področjih, ki so življenjsko ogrožajoča,<br />
denimo pri srčnih operacijah, ki jih sam<br />
dobro poznam, številčnih omejitev s<br />
strani ZZZS sploh ne bi smelo biti. Pa<br />
so. Pri menjavi aortne zaklopke je lahko<br />
vprašanje preživetja, če operacija ni<br />
opravljena v nekaj mesecih. Pa imamo<br />
številčno omejeno število teh operacij<br />
in do septembra je kvota že izpolnjena.<br />
In se posegi ne delajo. Govorimo o posegih,<br />
vrednih 30.000 evrov. Ali pa 11.300<br />
evrov, če govorimo o operaciji na odprtem<br />
srcu. Ko gre za življenjsko ogrožajoča<br />
stanja, smo močno proti kvantitativnim<br />
omejitvam.<br />
Omenjate tudi transparentnost.<br />
Nujno bi morali narediti dostopne podatke<br />
o številu in uspešnosti posegov<br />
posameznega specialista. Potem bi bolniki<br />
imeli dejansko pravico do svobodne<br />
izbire zdravnika, ki danes obstaja<br />
samo na načelni ravni. V Sloveniji se<br />
teh informacij ne objavlja. Pa je to mednarodni<br />
standard – koliko operacij in<br />
kakšna uspešnost oz. preživetje po 24<br />
urah, po enem mesecu in po enem letu.<br />
To predvideva tudi nacionalna<br />
strategija kakovosti in varnosti, ki je<br />
trenutno v javni razpravi.<br />
Kako zagotoviti transparentnost<br />
in hkrati preprečiti linče<br />
zdravnikov, v primeru, ko se<br />
zgodi kakšna napaka, ali pa celo v<br />
primeru, da gre za neko redko bolezensko<br />
stanje, ki bi ga zdravnik<br />
težko pravilno ocenil, še posebej v<br />
razmerah, kakršne imamo v Sloveniji,<br />
ko mora veliko zdravnikov<br />
pri svojem delu zelo hiteti?<br />
V naboru ukrepov predlagamo tudi<br />
uvedbo nekrivdne odškodninske odgovornosti<br />
za škodo povzročeno pacientom.<br />
Takšen sistem poznajo skandinavske<br />
države in Nova Zelandija. Tam<br />
imajo državni sklad, kamor prijavite<br />
takšne dogodke, brez odvetnikov in<br />
naslovnic časopisov. Oni zberejo dokumentacijo<br />
in opravijo preiskavo in vas v<br />
štirih do šestih mesecih obvestijo, kjer<br />
vam pošteno povedo, kaj se je zgodilo.<br />
To vam pove nekdo, ki je nevtralen in<br />
ni bil vpleten v dogodek, ker je v človeški<br />
naravi, da težko priznamo lastne<br />
napake. V Sloveniji tega pojasnila in<br />
morebitnega opravičila običajno ni.<br />
V takšen sklad bolnišnice vplačujejo<br />
običajno 0,3 % celotne bruto letne<br />
realizacije, ljudje pa se potem običajno<br />
poravnajo direktno s skladom, bolnice<br />
običajno sploh niso neposredno vključene.<br />
Tožbe so potem redke. Tukaj govorimo<br />
o nekrivdni odškodninski odgovornosti.<br />
Torej govorimo o škodi, ki<br />
je nastala zaradi napak in bi lahko bila<br />
preprečljiva. Anglija je v novem zakonu<br />
o zdravstvenem varstvu uvedla v ta namen<br />
agencijo, ki ima preiskovalna pooblastila,<br />
podobno kot v primerih letalskih<br />
nesreč. Poleg sklada in preiskave<br />
pa je pomembna tudi dekriminalizacija<br />
napak v zdravstvu. Če danes želiš kaj<br />
doseči, moraš prej dokazati, da je šlo<br />
za kaznivo dejanje iz malomarnosti.<br />
V vsakem poklicu lahko pride do napak,<br />
tudi v zdravstvu. Zato pa je treba<br />
takšne napake dekriminalizirati.<br />
Lahko bi se zgledovali po cestnem<br />
prometu. Tam imamo zakon, agencijo<br />
za varnost, policijo, ki bdi nad prekrški<br />
in potem, če naredimo prekršek, dobimo<br />
kazenske točke in šele po določenem<br />
številu točk izgubimo dovoljenje.<br />
In v prometu smo uspeli zmanjšati število<br />
smrtnih žrtev s preko 300 na 85<br />
na leto. Zdravstveni sistem je povsem<br />
drugače postavljen. Pa tudi tam prihaja<br />
do nepotrebnih smrti. Verjetno bi potreboval<br />
podobne cilje in mehanizme<br />
nadzora, kot jih pozna cestni promet.<br />
Za tiste, ki ga izgubijo, je velika<br />
redkost zadnje čase tudi izbran<br />
osebni zdravnik. Pred dnevi smo<br />
za Bežigradom spremljali prizore<br />
z vrstami, ki bolj spominjajo na<br />
kakšno komunistično državo …<br />
Še bolj na kak Bangladeš.<br />
Večina teh problemov ni od včeraj.<br />
Komu je v interesu, da se te stvari<br />
niso reševale že deset,<br />
dvajset let nazaj?<br />
Teh skupin je veliko. Številni zdravniki<br />
so zainteresirani , da je stanje takšno,<br />
kot je. Če namreč dopoldne v zdravstvenem<br />
domu nisi prišel na vrsto, si prišel<br />
popoldne v samoplačniško ambulanto.<br />
Samo Fakin je pred leti izjavil, da je tri<br />
milijarde razlogov za to stanje. Pa so<br />
ga vprašali, kako to mislite, tri milijarde.<br />
Tri milijarde je bilo takrat denarja<br />
V naboru ukrepov predlagamo tudi uvedbo<br />
nekrivdne odškodninske odgovornosti<br />
za škodo povzročeno pacientom.
INTERVJU<br />
32<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
v zdravstveni blagajni. In za vsakim<br />
evrom je kakšen nosilec storitve.<br />
Lep primer je množica različnih<br />
informacijskih sistemov, ki imajo interes,<br />
da ostane stanje tako, kot je. Ali pa<br />
primer ortodontije. Čakalna doba tam<br />
znaša štiri do šest let. To pa zato, ker je<br />
sekcija ortodontov leta in leta skrbela,<br />
da je bilo razpisanih malo specializacij<br />
ortodontije. Zaradi primanjkljaja<br />
ortodontov pa se je potem vzpostavila<br />
»črna borza«. Vse do leta 2017 je nad<br />
temi specializacijami bdela Zdravniška<br />
zbornica. Ti monopoli so potem ustvarjali<br />
deficite, ki se poznajo še danes.<br />
Potrebno je izkoristiti vire, ki jih<br />
imamo. V Slovenji imamo 5.000 aktivnih<br />
zdravnikov. Na 2 milijona prebivalcev<br />
to ni malo. Velik problem je v slabi<br />
organizaciji dela. Tudi specialistom<br />
bi po potrebi lahko dodali obveznost<br />
delovanja v primarni praksi, morda<br />
enkrat na teden štiri ure. Še posebej pa<br />
to velja za specializante. Ker sistem poteka<br />
tako, da je specializant na plačilni<br />
listi ustanove, denimo zdravstvenega<br />
doma, ki ga je poslal na specializacijo,<br />
kjer ne dela, dela pa v bolnici, kjer opravlja<br />
specializacijo. Zakaj ne bi kakšen<br />
dan v tednu delal v matični ustanovi?<br />
Vse to ima v rokah država, tako da<br />
ni dvoma, čigava je odgovornost, da to<br />
uredi. Nenazadnje, tudi študent s kadrovsko<br />
štipendijo ima poleti dolžnost<br />
delati v podjetju, ki ga plačuje.<br />
Razvit sistem javnega<br />
<strong>zdravstva</strong> pomeni,<br />
da je plačan iz javnega<br />
denarja, v njem<br />
pa konkurirajo vsi,<br />
ki imajo licenco, javne<br />
ustanove, zasebniki<br />
in koncesionarji.<br />
Dobro delujoči sistemi<br />
v Nemčiji, Avstriji,<br />
Franciji delujejo<br />
na tak način.<br />
Govorjenje o ukinjanju koncesionarjev ne vodi nikamor.<br />
Sem za javne za<strong>vode</strong>, ki bodo dobro <strong>vode</strong>ni in ki bodo plačani po opravljenem delu.<br />
Ko smo ta teden poslušali stavkajoče,<br />
smo slišali parole, kot so privatizacija<br />
<strong>zdravstva</strong>, profiti koncesionarjev,<br />
dvoživke in podobno.<br />
Kako gledate na to retoriko?<br />
S to retoriko se ne strinjam. Poznam<br />
razmere iz časa, ko se je ustanavljal Medicor.<br />
Takrat je bilo 1.700 čakajočih na<br />
operacijo na odprtem srcu, povprečna<br />
čakalna doba za koronografijo je bila<br />
14 mesecev, v enem letu pa je umrlo<br />
250–300 pacientov. Takrat smo imeli<br />
monopol UKC Ljubljana. Tam je delalo<br />
dvanajst kirurgov, ki so opravili 580<br />
operacij letno. Tuji strokovnjaki, ki so<br />
delali revizijo, so se čudili, kako je to<br />
mogoče, glede na to, da bi vsak kirurg<br />
moral opraviti 150–200 operacij letno.<br />
To delo bi lahko opravili trije, vseh dvanajst<br />
pa je imelo enako plačo. V teh razmerah<br />
je nastal Medicor, ki je bil dolgo,<br />
dokler so opravljali to anketo, na prvem<br />
mestu po zadovoljstvu uporabnikov.<br />
Govorjenje o ukinjanju koncesionarjev<br />
ne vodi nikamor. Sem za javne<br />
za<strong>vode</strong>, ki bodo dobro <strong>vode</strong>ni, z jasnimi<br />
standardi in normativi, in ki bodo plačani<br />
po opravljenem delu, tako ustanova<br />
kot zaposleni. Kot pacientu pa mi je<br />
čisto vseeno, kdo opravi storitev, koncesionar,<br />
zasebnik ali javna ustanova.<br />
Ključno za pacienta je, da hitro pride<br />
do kakovostne storitve. Razvit sistem<br />
javnega <strong>zdravstva</strong> pomeni, da je plačan<br />
iz javnega denarja, v njem pa konkurirajo<br />
vsi, ki imajo licenco, javne ustanove,<br />
zasebniki in koncesionarji. Dobro<br />
delujoči sistemi v Nemčiji, Avstriji,<br />
Franciji delujejo na tak način. Seveda<br />
so potrebne tudi primerno velike javne<br />
ustanove, ki opravljajo tudi znanstveno<br />
in raziskovalno delo.<br />
Odprava koncesionarjev pa je velik<br />
korak nazaj v neracionalnost slabega<br />
dela. Ne vodi v izpolnitev želja pacientov,<br />
pač pa v manjšo dostopnost. Ker<br />
njihova odprava pomeni, da bi se morali<br />
znova zaposliti v javnih ustanovah<br />
– pa bi se? Tako bi bistveno zmanjšali<br />
dostopnost, pravzaprav bi se približali<br />
venezuelskemu ali kubanskemu sistemu.<br />
To je vojni komunizem. Kdo bo<br />
potem za to odgovarjal?<br />
Za primerjavo, v Franciji, če v dveh<br />
mesecih ne pridete do storitve, greste<br />
lahko kamorkoli in zavarovalnica<br />
vam mora povrniti račun. Tako določa<br />
njihov zakon. Naš žal ne. Tudi nobene<br />
pogodbe nimamo z ZZZS. Samo davčni<br />
odtegljaj. To je treba urediti. Vsekakor<br />
sem proti takšnim parolam, zato tudi<br />
nisem šel na stavko. So pa parole, ki smo<br />
jih tam slišali, lahko za marsikoga na<br />
prvi pogled zelo privlačne. Pri takšnih<br />
parolah je treba biti zelo previden.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
POŽAREPORT<br />
33<br />
Kako so na vladi pokopali Zemljariča<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POŽAREPORT<br />
Igor Omerza (72) je kasneje, ko se je vračal iz Trsta, celo javno<br />
potožil, da tržaškim Slovencem pravzaprav ni znal dobro pojasniti,<br />
zakaj v Sloveniji vlada takšno čaščenje Janeza Zemljariča<br />
in zakaj je prišlo do ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve,<br />
saj na patološko obnašanje vlade ni pametnega odgovora.<br />
Publicist Igor Omerza in dolgoletni<br />
zunanji minister ter nekoč<br />
tudi ljubljanski župan Dimitrij<br />
Rupel (76) sta minuli petek zvečer<br />
v Trstu, v tamkajšnjem Tržaškem<br />
knjižnem središču (Centro Triestino<br />
del libro), kjer je Omerza predstavljal<br />
dve svoji knjigi, »Kocbek, Pahor, Jančar<br />
in Udba« ter »Jovanka in Udba«,<br />
naletela na sicer pričakovano težavo,<br />
kako zbranim tržaškim Slovencem<br />
pojasniti, zakaj v Sloveniji vlada<br />
takšno čaščenje Janeza Zemljariča in<br />
zakaj je prišlo do ukinitve Muzeja slovenske<br />
osamosvojitve. Omerza je kasneje,<br />
ko se je vračal iz Trsta, tudi javno<br />
potožil, da »pravzaprav ni znal dobro<br />
odgovoriti, saj na patološko obnašanje<br />
vlade ni pametnega odgovora«.<br />
Za osvežitev spomina. Vlada Roberta<br />
Goloba (56) je odločitev o pokopu<br />
Janeza Zemljariča s častno četo Slovenske<br />
vojske (uradno: organizacija<br />
pogreba z vojaškimi častmi) sprejela na<br />
svoji 30. redni seji, tj. 5. januarja 2023,<br />
danes pa objavljamo neuradno informacijo,<br />
žal, a zagotovo razumljivo, brez<br />
navedbe vira, kako je bila ta odločitev<br />
dejansko sprejeta.<br />
Po zadnjih informacijah avtorja<br />
teh vrstic so prisotni, ko je prišla na<br />
vrsto ta točka dnevnega reda, gledali<br />
v tla, molčali in čakali, da jo samo potrdijo<br />
in gre zadeva mimo. Potem se<br />
je, tako viri, oglasil eden od prisotnih,<br />
vendar ne minister ali ministrica, češ<br />
da bi opravili vsaj razpravo, da bi vedeli,<br />
zakaj bodo pogreb z vojaškimi<br />
častmi potrdili. Vsi so še naprej ostali<br />
previdno tiho, nato pa si je vzel besedo<br />
predsednik vlade Golob ter izustil: »Ja,<br />
res bolje da ne.« Nato so znova vsi nojevsko<br />
pogledali v tla in glasovali za. <br />
Nebojša Tejić/STA
,<br />
,<br />
, 6<br />
,<br />
ANKETA<br />
34<br />
Komentar<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Najbolj priljubljen politik Logar;<br />
SDS-u se splača molčati<br />
Tudi po zadnji redni mesečni anketi – javnomnenjski poizvedbi<br />
Mediane za POP TV – je jasno, da podpora vladi, Gibanju Svoboda<br />
in Robertu Golobu upada, vendar je realno še vedno visoka.<br />
V<br />
januarski anketi od<br />
parlamentarnih strank<br />
pridobiva zgolj SDS, za<br />
dobre štiri odstotne<br />
točke pa se je povečal delež neopredeljenih.<br />
Po najboljši oceni v<br />
anketi Ninamedie prejšnji teden<br />
so tudi anketiranci Mediane med<br />
vsemi politiki najvišjo povprečno<br />
oceno podelili Anžetu Logarju.<br />
PODPORA<br />
STRANKAM IN VLADI<br />
Če bi bile volitve minulo nedeljo,<br />
bi po anketi Mediane za POP TV<br />
še vedno največ, 28,3 %, vprašanih<br />
volilo Svobodo, kar je 1,5 odsto-<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
UREDNIŠTVO<br />
Primerjava podpore strankam navolitvah 2022 inv<br />
zadnjih mesečnih anketah (Mediana POPTV, opredeljeni)<br />
34,5 %<br />
36,1 %<br />
38,3 %<br />
39,9 %<br />
37,4 %<br />
40,2 %<br />
36,7 %<br />
37,9 %<br />
volitve 2022<br />
jul 2022<br />
23,5 %<br />
24,4 %<br />
28,5 %<br />
23,1 %<br />
22,3 %<br />
24,0 %<br />
22,9 %<br />
27,2 %<br />
avg 2022<br />
sep 2022<br />
okt 2022<br />
nov 2022<br />
dec 2022<br />
6,9 %<br />
9,8 %<br />
6,7 %<br />
6,2 %<br />
9,6 %<br />
7,8 %<br />
10,4 %<br />
7,4 %<br />
6,7 %<br />
9,2 %<br />
6,1 %<br />
7,2 %<br />
9,2 %<br />
7,8 %<br />
8,4 %<br />
8,2 %<br />
4,4 %<br />
6,1 %<br />
6,5 %<br />
5,7 %<br />
6,5 %<br />
5,0 %<br />
6,0 %<br />
5,0 %<br />
1,0 1,0 %<br />
0,5 %<br />
3,1 %<br />
2,2 2,0 %<br />
2,9 %<br />
2,7 %<br />
3,7 %<br />
4,7 %<br />
4,4 %<br />
2,6 %<br />
3,8 %<br />
2,0 %<br />
1,6 %<br />
jan 2023<br />
3,3 %<br />
2,0 %<br />
1,6 %<br />
1,4 %<br />
2,4 %<br />
2,1 %<br />
2,5 %<br />
2<br />
Gibanje Svoboda SDS NSi SD Levica SLS Resni.ca Pirati
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 ANKETA<br />
Komentar<br />
35<br />
tne točke manj kot mesec pred tem.<br />
Sledijo SDS z 20,3 % podpore in<br />
Socialni demokrati s 6,1 %. Četrta<br />
je NSi s tremi odstotnimi točkami<br />
manj kot prejšnji mesec, kar pomeni<br />
5,5 %, Levico pa bi volilo 3,7 %<br />
vprašanih. Od ostalih strank bi še<br />
največ, 1,9 %, dobila Piratska stranka.<br />
Neopredeljenih je 15,3 % oziroma<br />
dobre štiri odstotne točke več kot<br />
prejšnji mesec.<br />
Trendi med opredeljenimi<br />
anketiranci ne kažejo bistvenih<br />
sprememb v razmerjih med strankami<br />
razen jasnega negativnega<br />
trenda Stevanovićeve Resni.ce.<br />
Delo vlade podpira 50,6 % vprašanih,<br />
kar je še slabe tri odsotne<br />
točke manj kot prejšnji mesec ter<br />
devet odstotnih točk manj kot novembra.<br />
Delež tistih, ki vlade ne<br />
podpirajo, je enak kot prejšnji mesec,<br />
35,5 %.<br />
NAJBOLJE<br />
OCENJENI POLITIKI<br />
Najbolje ocenjeni politik v državi<br />
je Anže Logar (3,22). Premagal je<br />
predsednico republike Natašo Pirc<br />
Musar (3,20) in ministra za zdravje<br />
Danijela Bešiča Loredana (3,16).<br />
Sledijo jim Robert Golob, Ljudmila<br />
Novak, Urška Klakočar Zupančič,<br />
Jernej Vrtovec, Matjaž Han, Tanja<br />
Fajon, Dominika Švarc Pipan, Luka<br />
Mesec, Jelka Godec in Matej Tonin.<br />
Miha Kordiš je 19., Janez Janša pa<br />
20. s povprečjem 2,31. <br />
Daniel Novakovič/STA<br />
Najbolje ocenjeni politik v državi je Anže Logar (3,22).<br />
Premagal je predsednico republike Natašo Pirc Musar (3,20).<br />
Komentar uredništva<br />
Umaknjen strelovod<br />
Januar bo v beležkah političnih analitikov<br />
ostal kot mesec, ko je s podporo<br />
Golobu in njegovi vladi potrjeno začelo<br />
iti navzdol. Veliko napora, predvsem pa<br />
politične spretnosti, ki je do sedaj niso<br />
izkazali, bo potrebno, da bi padanje podpore<br />
zajezili. Povolilna opojnost zmage<br />
nad Janšo je po sedmih mesecih trčila v<br />
realnost do sedaj izkazane neučinkovitosti<br />
nove oblasti.<br />
Edina sreča za Golobove je, da je<br />
njihova podpora objektivno gledano še<br />
vedno visoka – to velja tako za Gibanje<br />
Svoboda, ki je še vedno blizu 30 odstotkom,<br />
polovična podpora vladi pa v Sloveniji<br />
realno pomeni zelo dober rezultat.<br />
Po drugi strani pa se morda nakazuje<br />
prebujanje višje podpore SDS-u. Pri<br />
največji opozicijski stranki je opazno,<br />
da so se ob prvih znotrajkoalicijskih<br />
prepirih taktično potuhnili in se ne<br />
oglašajo kaj dosti. S tem so odstranili<br />
strelovod, ki je prej privlačil pozornost<br />
volivcev in medijev ter hkrati skrbel za<br />
poenotenje koalicije. Početje vladajočih<br />
je tako mnogo bolj na čistini, kar pa več<br />
kot očitno ne gre v njihovo prid.<br />
Čeprav je Logarjevo prvo mesto dejansko<br />
posledica Pahorjeve odstranitve<br />
z lestvic priljubljenosti politikov, je<br />
ime desnosredinskega politika na vrhu<br />
najbolje ocenjenih politikov meseca<br />
vendarle uspeh, sploh če vemo, da<br />
gre za člana stranke SDS, ki ima izven<br />
kroga svojih volivcev daleč največjo<br />
odbojnost med vsemi strankami. Vse<br />
to Logarju nedvomno vliva nov pogum<br />
za lasten politični projekt, obenem pa<br />
signalizira, da njegov moment še ni<br />
minil, temveč prej nasprotno. Tudi zato<br />
pri njemu prehoda od besed k dejanjem<br />
še ne moremo pričakovati.
PISMO IZ EGIPTA<br />
36<br />
Kolumna<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Kdo je kriv za inflacijo<br />
Kako v Egiptu razjeziti človeka? Recimo tako, da ga opomniš,<br />
koliko je stalo mleko januarja 2022. Še lažje je, če ga spomniš,<br />
kolikšna je bila cena kruha, jajc ali morda sira.<br />
ANDRAŽ ŠEST<br />
Pretirano spraševanje<br />
oblasti v Egiptu je<br />
zdravju škodljivo.<br />
Nikakor pa ni dobro opominjati<br />
Egipčanov, da so leto prej<br />
plačevali za mleko 14 funtov,<br />
medtem ko danes plačajo 30<br />
funtov. Govorimo o najcenejšem mleku,<br />
seveda. Takšno početje bi namreč<br />
vzpodbudilo precejšnjo nejevoljo in<br />
traktate, ki vam bodo vzeli vsaj uro<br />
vašega časa. Ko stopim na najbližjo tržnico<br />
El Tawfikiya, ki je pod mojim oknom,<br />
so cene ob vsakem nakupu višje.<br />
Ob srebanju kave, ki se je v enem letu<br />
s 35 funtov podražila na 120 funtov za<br />
četrtino kilograma, lahko dnevno poslušam<br />
prepiranja in tudi pretepe med<br />
kupci in prodajalci sadja, zelenjave ter<br />
jajc, peki in sirarji.<br />
KRIVA JE VOJNA<br />
Kaj je šlo narobe? Oblast je našla odličen<br />
izgovor in vsako višanje cen naprti<br />
ruskemu napadu na Ukrajino. »Toda<br />
cena ustekleničene <strong>vode</strong> se je zvišala<br />
s 35 na 60 funtov. Kako to?« vprašamo.<br />
»Ukrajina,« pravi oblast. »Toda vsa<br />
ustekleničena voda je načrpana v Egiptu<br />
...« »Ukrajina in cene energentov,«<br />
pravi oblast. »Toda Egipt ima lastne<br />
energente in presežek plina, ki ga izvaža.<br />
Zakaj torej podražitev?« vprašamo.<br />
»Ukrajina in uvoz materiala,« pravi ob-<br />
Ko stopim na najbližjo tržnico El Tawfikiya, ki je pod mojim oknom, so cene ob vsakem nakupu višje.<br />
Dnevno lahko poslušam prepiranja in tudi pretepe med kupci in prodajalci.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
PISMO IZ EGIPTA<br />
Kolumna<br />
37<br />
last. »Toda Egipt sam proizvaja material<br />
in surovine za material ...« »Ukrajina!«<br />
pravi oblast in da vedeti, naj<br />
nehamo spraševati. Naj omenim, da je<br />
pretirano spraševanje oblasti v Egiptu<br />
zdravju škodljivo.<br />
V Egiptu vlada vojska, ki je nesporni<br />
odločevalec o vsem, med drugim tudi o<br />
gospodarstvu. Vojska je po tistem, ko je<br />
premagala Muslimansko bratovščino,<br />
prevzela državo kot buldožer. Mubarak<br />
je delno dovolil civilno udejstvovanje<br />
tako v gospodarstvu kot v politiki ter<br />
omogočil širitev civilnega vpliva izven<br />
vojske. Današnja situacija dovoli<br />
zelo malo manevrskega prostora tistim<br />
prebivalcem Egipta, ki niso del vojaške<br />
elite. Vojska upravlja z vso pomembno<br />
industrijo, energijo, velikimi proizvodnimi<br />
obrati, vodo, prehrano, nepremičninami,<br />
gradnjo, transportom in<br />
turizmom. Prostora za ostale tukaj ni.<br />
Omenim lahko, da je v letu 2023 prešel<br />
v last vojske celo živalski vrt v Gizi.<br />
(NE)SVOBODNO<br />
PODJETNIŠTVO<br />
S soprogo sva nekoč iskala prostor za<br />
kavarno. Vse lepo in prav, dokler nisva<br />
ugotovila, da lahko najameva obstoječi<br />
kavarniški prostor, ki je v lasti državnih<br />
zavarovalnic. Državne zavarovalnice<br />
so v lasti vojske. Lahko najameva drug<br />
prostor, ki pa nima licence in nikoli ne<br />
bo dobil licence. Zakaj? Prostor brez licence<br />
bodo vedno lahko zaprli. Obisk<br />
inšpektorja, ki želi bakšiš. Obisk lokalnega<br />
policaja, ki želi plačilo, in obisk<br />
mnogih drugih, ki želijo enako. Ob neplačilu<br />
vedno zaprejo lokal, ker nima<br />
licence. Kot primer: kavarni ob šoli najinih<br />
otrok je policija zaplenila polovico<br />
stolov v opozorilo, ker niso pravočasno<br />
plačali. Tako deluje sistem. Tako se ohranja<br />
navidezna legalnost in polje sive<br />
cone, kjer te oblast vedno lahko onemogoči<br />
in vzame vse, kar si ustvaril.<br />
PRAZNE OBLJUBE<br />
Egipt je Mednarodnemu denarnemu<br />
skladu (IMF) že leta 2016 obljubil reformo<br />
in se zavezal, da bo vojska začela s<br />
postopnim umikom iz gospodarstva.<br />
Takrat so dobili zelo velikodušno posojilo<br />
in Egipt je šel v obratno smer. Vojska<br />
se je začela še bolj aktivno vpletati v gospodarstvo,<br />
omejevati uvoz, egipčanski<br />
funt je vezala na dolar in šla v tako<br />
obilne nakupe kot Imelda Marcos, ko je<br />
kupovala čevlje. (Imelda Marcos je bila<br />
Ne pozabimo, da je tretji<br />
svet kriznih situacij<br />
vajen, medtem ko<br />
zahodni svet iztiri<br />
že manjša težava.<br />
prva dama Filipinov v letih 1965–1986<br />
in je imela zbirko 3000 parov čevljev,<br />
op. ur.). Vojska je kupovala vojaške ladje,<br />
letala in orožje, graditi je začela monumentalno<br />
mesto New Cairo Capital,<br />
v katerega je vrgla milijarde in je danes<br />
mesto duhov. Na koncu, ko je zapravila<br />
vse in še več, uničila privatni sektor, ki<br />
je že četrto leto v kontrakciji, je prišla<br />
Ukrajina in devalvacija funta.<br />
IZNAJDLJIVI EGIPČANI<br />
Egipčani so sicer zelo iznajdljivi in se<br />
hitro znajdejo v kriznih situacijah. Ne<br />
pozabimo, da je tretji svet kriznih situacij<br />
vajen, medtem ko zahodni svet iztiri<br />
že manjša težava. Egipt je vajen vojn,<br />
revolucij, terorizma, podivjanih inflacij,<br />
podkupovanja, nemoči proti oblasti in<br />
pomanjkanja na policah. Na primer, s<br />
soprogo živiva ob eni pomembnejših<br />
ulic, kjer je tudi glavna egiptovska sodnija.<br />
V kriznih trenutkih, kot je recimo<br />
današnja rast cen in pomanjkanje, se<br />
oblast in prebivalstvo oba priklopita na<br />
nevednost in rešujeta situacijo nezavedno.<br />
Ulice so zdaj polne uličnih prodajalcev<br />
brez licence, ki bi jih še pred enim<br />
letom policija zaprla. Prodajajo robo, ki<br />
ni legalna, ampak jim jo omogoča oblast<br />
s kršenjem uvoznih pravil, medtem ko<br />
kupci kupijo nekoliko cenejše izdelke.<br />
Vsi zamižijo na obe očesi, medtem ko<br />
privatni sektor, torej proizvajalci, legalni<br />
uvozniki in najemniki lokalov, v obupu<br />
in nemoči opazujejo dogajanje.<br />
Oblast je sicer našla nekaj začasnih<br />
rešitev. Ukrajina je prinesla Egiptu povečan<br />
izvoz plina v Evropo. Pustimo<br />
zdaj ob strani, da egiptovsko prebivalstvo<br />
zaradi tega plačuje višje cene električne<br />
energije, saj EU financira razgradnjo<br />
plinskih elektrarn v imenu CO 2<br />
,<br />
medtem ko uvaža egiptovski plin v EU.<br />
Druga rešitev je odprodaja deležev dobrih<br />
podjetij Zalivu, torej bank, kemične<br />
in prehranske proizvodnje ter energije.<br />
Tako bodo milijarde dolarjev padle v<br />
žep vojski, nekaj pa bo šlo v proračun.<br />
To pomeni, da bo na voljo še nekaj denarja<br />
za kakšen gradbeni projekt mesta<br />
duhov in tako priložnost za dodaten<br />
zaslužek. Na koncu je, po skoraj letu dni<br />
pogajanj, IMF dal simboličen kredit s<br />
pogojem umika vojske iz gospodarstva.<br />
»Good luck with that!« kot bi se izrazili<br />
naši zavezniki preko luže.
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
38<br />
Kolumna<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Vozijo se z jahtami,<br />
nam pa bi zaračunali<br />
ogljični odtis za avtomobil<br />
ROK ČAKŠ<br />
Medtem ko se netrajnostno zelena Urška Klakočar Zupančič<br />
še vedno na vse pretege trudi upravičiti svoj prestižni let na Dunaj,<br />
ki je baje stal manj, kot bi plačala za pot z avtomobilom (!?), bruseljski<br />
birokrati vneto pripravljajo nove ukrepe za »trajnostno prihodnost<br />
planeta«. Po uvedbi emisijskih kuponov za industrijo z izpusti CO2,<br />
ki so v nerentabilnost potisnili TEŠ6, bi zdaj trgovanje z emisijskimi<br />
kuponi razširili še na cestni promet in ogrevanje stavb.<br />
To po domače pomeni, da boste<br />
predvidoma od leta 2027<br />
dodatno plačevali za ogljični<br />
odtis, ki ga izpuščata vaš dom<br />
in avtomobil. Seveda toliko več, če hiše<br />
nimate dovolj izolirane in se ogrevate<br />
na »okolju neprijazen vir«, vaš avtomobil<br />
pa vozi na bencin ali dizel.<br />
Politični dogovor, ki so ga v senci<br />
veselega decembra ob koordinaciji<br />
Evropske komisije po tihem sprejeli<br />
Evropski parlament in države članice<br />
EU, ob zgornjem vključuje še ustanovitev<br />
socialnega sklada za podnebje, da<br />
bi nekako ublažili jezo raje, ki ji evropska<br />
politična elita v imenu varovanja<br />
planeta nalaga vse večja bremena. Od<br />
državljanov Evropske unije se tako pričakuje,<br />
da bodo svoj šestodstotni svetovni<br />
delež toplogrednih plinov s prilagoditvijo<br />
življenja in odpovedovanjem<br />
»netrajnostnim dobrinam« še zmanjšali.<br />
V kontekst tega gre tudi zahteva<br />
po koncu prodaje avtomobilov z mo-
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Kolumna<br />
39<br />
torjem na notranje izgorevanje v EU<br />
do leta 2035 in sprememba direktive<br />
za energetsko učinkovitost stavb, ki jo<br />
prav zdaj forsira švedsko predsedstvo<br />
Svetu EU ter določa precej kratke roke,<br />
v katerih bi v EU morali energetsko neučinkovite<br />
javne, poslovne in tudi stanovanjske<br />
stavbe narediti zelene.<br />
Vse lepo in prav. Evropejci, obremenjeni<br />
s kolonialno krivdo, ki je tretji svet<br />
potegnila iz kamene dobe v industrijski<br />
razvoj in splošen napredek, želimo biti<br />
zgled pri opuščanju fosilnih goriv ter<br />
prehodu v novo, trajnostno dobo zemeljskega<br />
bivanja. Morda se nam nekoliko<br />
pragmatično mudi tudi zato, ker ne<br />
sedimo na neskončnih zalogah nafte in<br />
zemeljskega plina ter raje, kot da smo pri<br />
tem odvisni od Arabcev, Rusov, Kitajcev<br />
in Američanov, postanemo nosilci oziroma<br />
inovatorji na področju energetskih<br />
virov prihodnosti. Obenem upamo,<br />
da bomo tako vsaj malo zajezili usihanje<br />
vpliva med svetovnimi velesilami oziroma<br />
vsaj delno prikrili našo vse bolj<br />
očitno geopolitično nepomembnost in<br />
izključenost pri krojenju usode sveta.<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
A nekaj je utopični ideal o naši trajnostni<br />
prihodnosti, podobe iz realnega<br />
sveta, kjer »trajnostna« zeleno-rdeča<br />
nemška vlada ponovno zaganja termoelektrarne<br />
na fosilna goriva in zaradi<br />
širjenja rudnika premoga odstranjuje<br />
okoljevarstvene aktiviste z območja<br />
zapuščene vasi, pa nas vedno znova<br />
opominjajo, da smo prej kot desetletje,<br />
stoletje daleč od naših predstav o<br />
ogljično nevtralni zeleni Evropi.<br />
ZGLED ELIT<br />
Slednje sicer še ne pomeni, da si za<br />
trajnostni razvoj ni vredno prizadevati<br />
in se zanj truditi. A če Evropa pri tem<br />
želi biti zgled svetu, bosta zahodnoevropski<br />
višji ter srednji višji sloj morala<br />
najprej biti zgled množicam, običajnim<br />
ljudem, ki ne zaslužijo dovolj denarja<br />
za drage energetsko nevtralne hiše,<br />
električne avtomobile, sončne elektrarne<br />
in baterijske hranilnike.<br />
Če sta bili industrijska revolucija in<br />
pakt med kapital(izm)om ter znanostjo<br />
v razvijajoči se demokratični družbi<br />
glavno gonilo splošnega družbenega<br />
napredka in blaginje za množice srednjega<br />
sloja, trajnostna revolucija v<br />
tem smislu ne more in ne sme biti korak<br />
nazaj. Povedano drugače: poti nazaj v<br />
čas, ko bo življenje v blaginji spet zgolj<br />
ekskluziva bogatih družbenih elit, brez<br />
ljudskega revolta ne bo.<br />
Brezglavo drvenje v »trajnostno<br />
prihodnost«, kot si jo slikajo evropske<br />
elite, pa je ravno to: njihovega standarda<br />
in načina življenja pač ne načenjajo<br />
podražitve bivanja, avtomobilov, letalskih<br />
prevozov in drugih vrst mobilnosti.<br />
Še vedno si bodo lahko privoščili<br />
razkošne ogljično nevtralne vile in<br />
Poti nazaj v čas, ko bo<br />
življenje v blaginji spet<br />
zgolj ekskluziva bogatih<br />
družbenih elit, brez<br />
ljudskega revolta ne bo.<br />
Če Evropa pri tem želi<br />
biti zgled svetu, bosta<br />
zahodnoevropski višji<br />
ter srednji višji sloj<br />
najprej morala biti zgled<br />
običajnim ljudem, ki ne<br />
zaslužijo dovolj denarja<br />
za drage energetsko<br />
nevtralne hiše,<br />
električne avtomobile,<br />
sončne elektrarne ter<br />
baterijske hranilnike.<br />
luksuzna križarjenja, z letali potovali<br />
po vsem svetu in bosih nog pametovali<br />
na podnebnih konferencah, poleti pa<br />
v zavetju svojih jaht iz varne razdalje<br />
opazovali rajo, ki se svaljka na prenatrpanih<br />
jadranskih plažah tisti teden dni<br />
dopusta, ki si ga lahko privošči.<br />
Če vse te odpovedi zahtevajo od ljudi<br />
in jih izsiljujejo od zgoraj navzdol (iz<br />
bruseljskih pisarn namreč), morajo začeti<br />
pri sebi – recimo pri odpovedi jahtam<br />
ter letenju z zasebnimi letali. Ker,<br />
kot je nedavno na TV Slovenija povedal<br />
podjetnik, znanstvenik in inovator, dr.<br />
Aleš Štrancar, ljudje svoje avtomobile<br />
potrebujejo za pot od točke A do točke<br />
B, elita pa svoje jahte izključno za<br />
luksuz, zato so, če se iskreno gremo<br />
trajnostno mobilnost, prvi nepotrebni<br />
veliki onesnaževalci in najbolj očiten<br />
pogrešljiv material. Argument, da je<br />
zaradi manjšega števila jaht, zasebnih<br />
avionov in drugih luksuznih dobrin,<br />
njihov ogljični delež zanemarljiv, ne<br />
obstoji, če z obligacijami in podnebnimi<br />
davki klestijo življenjski standard<br />
evropskega človeka, ki ustvari zgolj<br />
šest odstotkov svetovnih izpustov.<br />
Zato je na mestu svarilo evropskim<br />
elitam: če s trajnostnim prehodom mislite<br />
resno in ga z vedno novimi obdavčitvami<br />
izsiljujete od ljudi, začnite pri sebi<br />
– pri vaši jahti in zasebnem letalu.
KOLUMNA<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
40<br />
Slovenci smo<br />
najboljši sosedje Hrvatov<br />
ANDREJA BARAT<br />
V<br />
teh dneh se naši dragi sosedje<br />
poslavljajo tudi od osamosvojitvene<br />
valute in prehajajo na<br />
evro. Poudarek na »dragi« je<br />
zato, ker so brezvestni trgovci ob prehodu<br />
na novo valuto na hrvaškem trgu<br />
navili cene do neba. Zato jih velikodušno<br />
sprejmemo mi, dobri sosedje, da pridejo<br />
po nakupih k nam, prihranijo kak<br />
Slovenci smo daleč najboljši sosed svojih sosedov Hrvatov.<br />
Drži pa, da se oni tega sploh ne zavedajo in da hodijo mimo nas<br />
z dvignjenim nosom. V teh dneh smo se z njimi še močneje povezali<br />
ter vstopili v skupno schengensko območje, saj se hišice,<br />
rampe in policisti na mejah končno poslavljajo.<br />
evro pri špeceriji in ga porabijo za bencin.<br />
Tudi mi veselo nosimo svoj denar k<br />
njim ob vsaki priložnosti.<br />
NAJPRIJETNEJŠI SOSED<br />
Vsekakor smo najbolj korekten in prijeten<br />
stanovalec v naselju. Vse leto pridno<br />
delamo in potem poleti denar nesemo<br />
sosedom. Nudimo delovna mesta<br />
za južne sosednje države in pridno hodimo<br />
delat v severne. Poslušamo glasbo<br />
sosedov. Hodimo k njim na dopust.<br />
Po nakupih. Na sejme. Na koncerte. V<br />
restavracije. Na izlete. Na športnih tekmovanjih,<br />
čim sami izpademo iz igre,<br />
začnemo strastno navijati zanje.<br />
Praviloma ne delamo problemov<br />
nikjer. Res je sicer, da imamo ne-<br />
Vsekakor smo najbolj korekten<br />
in prijeten stanovalec v naselju.<br />
Vse leto pridno delamo in potem poleti<br />
denar nesemo sosedom.<br />
Slovenske in hrvaške narodne noše na<br />
srečanju vernikov iz Slovenije, Hrvaške in<br />
Madžarske oktobra lani v Beltincih. Levo<br />
zadaj prekmurska narodna noša, spredaj<br />
ženske zagorske narodne noše, desno<br />
medžimurski narodni noši.<br />
Jože Potrpin/DOMOVINA
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
KOLUMNA<br />
41<br />
SHUTTERSTOCK<br />
kaj manjših sporov znotraj države, a<br />
to urejamo za zaprtimi vrati. Vedno<br />
najprej pometemo pred svojim pragom<br />
(čeprav pod predpražnik). Nikoli nismo<br />
napadalni do drugih narodov. V bistvu<br />
smo najhujši kolaps naredili znotraj<br />
lastnega naroda. Ne kregamo se. Če že<br />
pride do prepira, se raje po načelu pametnejšega<br />
umaknemo.<br />
POLIGLOTI<br />
IN SVETOVLJANI<br />
Maksimalno se potrudimo, da govorimo<br />
v jeziku soseda ne glede na to,<br />
ali smo mi na njegovem ozemlju ali<br />
on na našem, in ne glede na to, ali<br />
ga znamo ali ne. Če se je kdaj v rdeči<br />
preteklosti zgodilo kaj nekorektnega<br />
na gruntu kakšne sosede, krivda ni<br />
v polnosti naša, pač pa je šlo predvsem<br />
za negativen vpliv našega južnega<br />
bratranca, ki se je šolal daleč na<br />
vzhodu v šoli srpa in kladiva.<br />
Nikoli – do koder seže zgodovinski<br />
spomin – nismo začenjali vojn ali vodili<br />
osvajalskih pohodov. Če smo se že širili,<br />
smo se počasi, z rodnostjo, in nismo<br />
povzročali težav. Kot že omenjeno, smo<br />
bili dobri sosedje in kot take so nas tolerirali<br />
tudi narodi, med katere smo se<br />
širili. Vsekakor nam je naše pomanjkanje<br />
jeznoritosti, ki bi jo lahko južna soseda<br />
izvažala, mnogokrat v zgodovini<br />
prihranilo kakšno buško.<br />
RAZUMEVAJOČI NAROD<br />
Brez dvoma pa je Slovenija daleč, poudarjeno,<br />
daleč najboljša soseda Hrvatov.<br />
Na tem mestu ne bomo raziskovali,<br />
ali so za to dejstvo krive ostale hrvaške<br />
sosede ali Hrvati sami ali morda celo<br />
oboji, vsekakor pa smo njihova najboljša<br />
soseda mi. To bi verjetno, po kratkem<br />
razmisleku, priznala celo Hrvaška<br />
sama. Ta je sicer o sebi prepričana, da<br />
je najlepša, najpametnejša in pod posebnim<br />
Božjim varstvom. In videti je,<br />
da smo o tem do neke mere prepričani<br />
tudi Slovenci.<br />
Glede na to, da nismo ravno bojevniki,<br />
ker nič ne kaže, da bi se kralj<br />
Matjaž v kratkem prebudil, in ker niti<br />
Nikoli – do koder seže<br />
zgodovinski spomin –<br />
nismo začenjali vojn<br />
ali vodili osvajalskih<br />
pohodov. Če smo se že<br />
širili, smo se počasi,<br />
z rodnostjo, in nismo<br />
povzročali težav.<br />
polovice dogovorjenega ne plačujemo v<br />
Nato, bo morda najbolje, da se držimo<br />
te stare preverjene metode.<br />
SAMOVZGOJA<br />
Seveda pa nam status najboljših sosedov<br />
ni kar padel z neba. Zanj smo se trudili<br />
stoletja. Pomembna tematika slovenske<br />
literature in ljudskega izročila je<br />
urejanje medsosedskih odnosov. Značilen<br />
primer je Aškerčeva pesem Mejnik,<br />
ki Slovence kolektivno straši pred tem,<br />
da bi tudi samo za centimeter premaknili<br />
sosedov mejni kamen. Kazen je namreč<br />
strašna. Zato so lahko ljubi sosedje<br />
povsem mirni, tudi ko padajo meje …<br />
Slovenci imamo močno notranje varovalo,<br />
ki nam nalaga grozljivo breme, če<br />
bi neupravičeno posegli na tuje.<br />
Kako bi si pravzaprav sploh katerikoli<br />
narod lahko želel boljšega soseda,<br />
kot smo Slovenci. Še naša himna govori<br />
o dobrih odnosih s sosedi, medtem<br />
ko so himne sosednjih držav večinoma<br />
usmerjene k poveličevanju lastnih<br />
držav in zaničevanju sovražnikov. Potrebno<br />
je sicer priznati, da je tudi hrvaška<br />
himna lepa in miroljubna. O italijanski,<br />
ki je pravzaprav vojna napoved,<br />
ne bomo izgubljali besed, avstrijska je,<br />
recimo, še kar simpatična, madžarska<br />
pa je proglasila Boga za svojega vojskovodjo.<br />
Toliko o sosedah, širša analiza<br />
narodnostnih karakterjev na podlagi<br />
državnih himn pa kdaj drugič.
CERKEV <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
42<br />
Komentar<br />
Gibanje fokolarov:<br />
ognjišče ali pogorišče<br />
ANDREJA BARAT<br />
Pred dnevi je Angelika Hribar (79) v intervjuju opisala svojo izkušnjo<br />
z Gibanjem fokolarov, ki ni bila pozitivna. Prejeli smo veliko odzivov,<br />
tako kritičnih kot pohvalnih, vsekakor pa je intervju precej<br />
razburkal predvsem slovensko katoliško javnost.<br />
Zakaj je intervju zmotil slovenske<br />
fokolare, je za naš medij pojasnila<br />
fokolarina Marjana Debevec:<br />
»Intervju nas ni zmotil,<br />
ker gospa Angelika ne bi smela povedati<br />
svoje izkušnje, ampak, ker je v njem celotno<br />
Gibanje fokolarov, ki je resnično<br />
storilo veliko dobrega in je vedno sledilo<br />
edinosti s Cerkvijo, prikazano povsem<br />
v negativni luči in mestoma označeno<br />
celo kot sekta.« V današnjem članku<br />
predstavljamo Gibanje fokolarov ter priložnosti<br />
in krize, s katerimi se srečuje.<br />
Ko je ustanoviteljica Gibanja fokolarov,<br />
Chiara Lubich, leta 2008 umrla, je<br />
bila ena najvplivnejših žensk v sodobni<br />
Katoliški cerkvi. Z njenim vplivom se<br />
lahko kosa morda še mati Tereza. Chiaro<br />
in njeno gibanje so vseskozi podpirali<br />
papeži, zelo tesno je sodelovala s sv.<br />
Janezom Pavlom II. Med drugo svetovno<br />
vojno je v rodni Italiji ustanovila gibanje,<br />
ki ima več kot 2 milijona pripadnikov<br />
v 1<strong>82</strong> državah (število vernikov<br />
povezanih z Gibanjem sicer ocenjujejo<br />
na 5 milijonov). Gibanje se uradno imenuje<br />
Marijino delo, a je običajno znano<br />
po italijanskem imenu Focolare, kar pomeni<br />
»ognjišče«. Kmalu se je razširilo po<br />
Italiji, Evropi in nazadnje po vsem svetu.<br />
ŽENSKA VODITELJICA<br />
Gibanje po statutu vedno vodi ženska.<br />
90 odstotkov fokolarov je katoličanov,<br />
10 odstotkov pa predstavljajo pripadniki<br />
drugih veroizpovedi in tudi neverujoči.<br />
Pomemben del duhovnosti fokolarov<br />
je namreč tudi ekumenizem in dialog<br />
z neverujočimi. Veliko delo opravljajo<br />
tudi na področju humanitarnosti. Če bi<br />
želeli zelo na kratko povzeti srčiko duhovnosti<br />
fokolarov, bi jo verjetno morali<br />
iskati v izpolnjevanju Jezusove molitve<br />
za edinost: »Da bi bili vsi eno.« (Jn 17,21)<br />
radio.ognjisce.si<br />
Če bi želeli zelo<br />
na kratko povzeti<br />
srčiko duhovnosti<br />
fokolarov,<br />
bi jo verjetno<br />
morali iskati<br />
v izpolnjevanju<br />
Jezusove molitve<br />
za edinost:<br />
»Da bi bili<br />
vsi eno.«<br />
Čudovito pa jo prikaže tudi prizor v filmu<br />
Chiara Lubich: Love Conquers Over<br />
All, ko ena od deklet iz prve Chiarine<br />
skupine v zanosu reče: »Živela bom svoje<br />
običajno življenje – le poskušala bom<br />
živeti to, kar nas je naučil Kristus.« Člani<br />
gibanja delujejo v okoljih, kjer živijo,<br />
in se trudijo, da bi družbo prekvasili z<br />
evangeljskimi vrednotami.<br />
Na spletni strani Gibanja fokolarov<br />
lahko preberemo, da so v središču<br />
gibanja majhne skupnosti moških in<br />
žensk, ki svoje življenje posvetijo Bogu<br />
z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine<br />
ter živijo v ločenih gospodinjstvih,<br />
imenovanih »focolares«, kar<br />
izhaja iz italijanske besede za ognjišče.<br />
Člani teh skupnosti so tudi poročeni,<br />
ki ostajajo v svoji družini in zvesti svoji<br />
zakonski zavezi. Tudi oni se enako radikalno<br />
odločijo za evangelij in darujejo<br />
svoja življenja za edinost v svetu.<br />
Marjana Debevec (na sliki spodaj),<br />
ki je v gibanju praktično odraščala, je za<br />
naš medij povedala, da so njene izkušnje<br />
predvsem pozitivne. »Jaz sem v tem gibanju<br />
odraščala. Tudi sama sem morala<br />
preiti neke človeške okvirje, posamezne
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
CERKEV<br />
Komentar<br />
43<br />
avtoritarnosti nekaterih voditeljev, ki<br />
so bile pred tridesetimi, štiridesetimi<br />
leti gotovo drugačne, kot so danes. Vendar<br />
pa je to gibanje prostor, v katerem se<br />
dogaja toliko dobrega. Še v času trdega<br />
komunizma je k nam prineslo možnost,<br />
da laiki in družine dejavno živijo svojo<br />
vero. Danes v njem številne družine,<br />
posamezniki in skupine najdejo moč, da<br />
gredo naprej v duhu evangelija, tudi skozi<br />
preizkušnje in razne izzive sodobnega<br />
načina življenja. Iz duhovnosti so med<br />
drugim črpali vietnamski kardinal Van<br />
Thuan, pa tudi bl. Chiara Luce Badano in<br />
mnogi drugi, ki so v postopkih razglasitve<br />
za blažene,« je povedala Debevčeva.<br />
OBTOŽBE O ZLORABAH<br />
Nedvomno je gibanje naredilo in dela<br />
veliko dobrega. Ne glede na to pa se v<br />
povezavi z njim pojavljajo tudi obtožbe<br />
o duhovnih, čustvenih, spolnih, fizičnih,<br />
finančnih … zlorabah. Prav tako<br />
se pojavljajo sumi vprašljivega misticizma,<br />
zlorabe donacij, izkoriščanja in<br />
cenzure. V zadnjih letih je izšlo kar nekaj<br />
knjig, ki govorijo o temnejših plateh<br />
gibanja. Zadnja je Božanska sekta,<br />
pred tem Bog, fokolari in jaz. Ljudje, ki<br />
so se čutili zlorabljeni in izkoriščeni<br />
s strani Gibanja ali njegovih posameznikov,<br />
so ustanovili OrEF, mednarodno<br />
organizacijo za zbiranje izkušenj<br />
tistih, ki so zapustili Gibanje. Njihov<br />
logotip je precej zgovoren.<br />
Hude zlorabe mladoletnikov so se v<br />
preteklosti s strani Jean-Michela Merlina,<br />
ki je bil visoko v vodstvu Gibanja,<br />
dogajala v Franciji. Za komentar<br />
smo prosili predstavnike slovenskih<br />
fokolarov, ki so nam poslali obširno<br />
razlago, kako se danes soočajo z zlorabami.<br />
Odgovorna za Gibanje fokolarov<br />
Gibanju fokolarov<br />
se velikokrat očita<br />
tako imenovana<br />
chiarocentričnost ali<br />
prevelika osredotočenost<br />
na lik ustanoviteljice.<br />
Hude zlorabe<br />
mladoletnikov so se<br />
v preteklosti s strani<br />
Jean-Michela Merlina,<br />
ki je bil visoko<br />
v vodstvu Gibanja,<br />
dogajala v Franciji.<br />
v Sloveniji, Marjeta Bobnar in Silvester<br />
Gaberšček (71), sta v svoji izjavi zapisala,<br />
da spoštujejo izkušnjo gospe Hribarjeve<br />
in da želijo širši javnosti povedati o poti,<br />
»po kateri hodi Gibanje z odločnostjo in<br />
ponižnostjo, da bi odpravilo napake, ki<br />
so bile nedvomno storjene na področju<br />
zlorab, ki so zdaj priznane na osrednji in<br />
lokalni ravni.«<br />
Gibanje fokolarov naj bi tako že<br />
pred leti »začelo izvajati vrsto ukrepov<br />
in dejanj, katerih cilj je uvesti<br />
potrebne spremembe, da se nobena<br />
oseba, noben član ne bo nikoli več počutil<br />
omejenega ali prikrajšanega za<br />
svoje dostojanstvo, osebno svobodo in<br />
edinstvenost.« Tako pravi izjava gospe<br />
Marjete Bobnar in gospoda Silvestra<br />
Gaberščka, ki sta odgovorna za Gibanje<br />
fokolarov v Sloveniji.<br />
Tudi nemška tiskovna predstavnica<br />
Gibanja fokolarov, Andrea Rösch,<br />
je za Katholisch.de povedala, da obtožbe<br />
o sektaškem delovanju in kultu<br />
osebnosti danes več niso upravičene, v<br />
preteklosti pa so deloma bile. Nemški<br />
fokolari priznavajo, da so bila v vodstvu<br />
neravnovesja in da so nekateri odgovornost<br />
zamenjali z oblastjo. Tudi zato so<br />
se v zadnjem desetletju ustvarile nove<br />
vodstvene strukture, ki mest ne zasedajo<br />
več za stalno, ampak le za pet let.<br />
KANONIZACIJA<br />
Postopek za kanonizacijo Chiare Lubich<br />
se je začel leta 2015. Cerkev pred<br />
razglasitvijo nekoga za svetnika nadvse<br />
podrobno razišče vse, tudi morebitne<br />
temne strani osebe, ki je v postopku.<br />
Postopek »santo subito« ali »svetnik takoj«<br />
se je v zadnjih primerih izkazal za<br />
prenagljenega in morda danes v luči novih<br />
razkritij in spoznanj spravlja Cerkev<br />
celo v zadrego. Zato bo v prihodnje gotovo<br />
previdnejša. Gibanju fokolarov se<br />
velikokrat očita tako imenovana »chiarocentričnost«<br />
ali prevelika osredotočenost<br />
na lik ustanoviteljice. Od zunaj<br />
je težko soditi o tem, je pa zgovorno dejstvo,<br />
da na spletu v povezavi z Gibanjem<br />
fokolarov težko najdemo sliko, na kateri<br />
ni Chiare. Pričakovati je, da se bodo v<br />
samem postopku beatifikacije pokazali<br />
osebnost in ravnanja ustanoviteljice,<br />
kot so dejansko bila, in bodo te informacije,<br />
kakršnekoli že bodo, pomembne<br />
tudi za člane gibanja, ki bodo le tega oblikovali<br />
v prihodnosti.<br />
Marjana Debevec meni, da ne obstaja<br />
kult osebnosti ustanoviteljice. »Chiara<br />
je bila nosilka in prejemnica karizme,<br />
ki pa mora sedaj po njeni smrti preiti z<br />
njene osebnosti na skupnost in živeti ter<br />
se razvijati dalje. Verjamem, da se to že<br />
dogaja. Čutim, da je vsak od nas v gibanju<br />
prejel karizmo edinosti, ki jo sedaj<br />
lahko živi v svojem okolju.« Velja pa tudi<br />
poudariti, da je trenutno v postopku kanonizacije<br />
sedemnajst članov Gibanja<br />
fokolarov. Pomanjkanja duhovnih sadov<br />
jim tako ni mogoče pripisati. <br />
Komentar uredništva<br />
Posamezni primeri ali<br />
sistemski problem?<br />
Nevarno in nezdravo je, da bi neko<br />
gibanje, ustanovo ali celo človeka imeli<br />
za popolnega in brez napak. Pri kritikah<br />
s strani bivših fokolarov ni videti, da bi<br />
šlo za zlonamerne ljudi, ki bi želeli škoditi<br />
gibanju ali Cerkvi. Ključno vprašanje<br />
je, ali gre pri zlorabah za posamezne<br />
primere, ki se jim pri takšnih masah ljudi<br />
verjetno ni mogoče povsem izogniti, ali<br />
pa gre za sistemski problem in za način<br />
<strong>vode</strong>nja, razmišljanja in delovanja znotraj<br />
organizacije, ki zlorabe omogoča.<br />
Vodstvo pravi, da drži prvo, žrtve<br />
pa, da drugo. Gotovo bo čas pokazal<br />
svoje, na Gibanju pa je, da z vso resnostjo<br />
in tenkočutnostjo obravnava<br />
pritožbe in bolečino, ki jo je kdorkoli<br />
kadarkoli doživel pod njihovim okriljem.<br />
Videti je, da si za to danes prizadevajo.<br />
Bog daj, da bi fokolari to zmogli<br />
in bi bila njihova ognjišča še naprej<br />
prostor, kjer mnogi dobri ljudje živijo<br />
pristno krščanstvo in ga širijo v svet.
CERKEV<br />
44<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Tretje pričevanje zoper Rupnika<br />
URBAN ŠIFRAR<br />
Zdi se, da je ob smrti in pogrebu papeža Benedikta (in kardinala Pella)<br />
ter drugih dejavnikih nastopilo kratko zatišje – vsaj dokler ni časnik<br />
Domani objavil pričevanja še tretje nekdanje lojolke in domnevne žrtve<br />
Rupnikovega nadlegovanja. Zgodba se tudi sicer odvija naprej: svojo izjavo<br />
je objavilo vodstvo slovenskih jezuitov, oglasilo se je več vidnih duhovnikov,<br />
v medijih pa se začenja razprava o ravnanju z Rupnikovo zapuščino.<br />
Več kot mesec je že minil od<br />
prvih obtožb zoper svetovno<br />
znanega jezuita in umetnika<br />
p. Marka Ivana Rupnika. Po<br />
prvih objavah v obrobnih italijanskih<br />
medijih in nekaj, kot se je kasneje izkazalo,<br />
sprenevedanja njegovih predstojnikov<br />
sta bila objavljena pogovora z<br />
dvema domnevnima žrtvama, javnost<br />
pa je dobila tudi potrditev, da je bil Rupnik<br />
zaradi prestopka leta 2019 izobčen.<br />
Da je bilo zaradi pritožb duhovniško<br />
delo p. Rupnika omejeno, je bilo prvo<br />
potrjeno dejstvo, ki ga je javnost izvedela<br />
iz medijev v začetku decembra.<br />
Sledilo je priznanje vrhovnega predstojnika<br />
jezuitov, p. Sose, da je bil Rupnik<br />
leta 2019 samodejno izobčen, ker<br />
je zlorabil zakrament spovedi, tako da<br />
je podelil odvezo ženski, s katero<br />
je imel spolne odnose. Objavljeni<br />
sta bili pismi dveh nekdanjih<br />
članic skupnosti Loyola, ki jo je<br />
Rupnik pomagal ustanoviti in v<br />
kateri so se dogajale zlorabe, ki<br />
so bile preiskovane, a je Dikasterij<br />
za doktrino vere presodil, da<br />
so zastarale. Italijanski časnik<br />
Domani je objavil odmevna intervjuja<br />
z avtoricama pisem,<br />
posebej ob prvem se je cerkvena<br />
javnost zgrozila nad izpričanimi<br />
bogoskrunskimi spolnimi<br />
ekscesi patra, ki naj bi, po besedah<br />
žrtev, svoje spolne potrebe<br />
povezoval in utemeljeval s svojo<br />
teološko mislijo in umetnostjo.<br />
Z obsodbo zlorab se je v izjavi<br />
oglasila Slovenska škofovska<br />
konferenca, pred kratkim, na<br />
Gospodovo razglašenje, pa so<br />
podobno storili tudi slovenski<br />
jezuiti. Zapisali so, da verjamejo<br />
v iskrenost redovnic in drugih<br />
žrtev čustvenih, spolnih in<br />
duhovnih zlorab njihovega sobrata,<br />
ter priznali, da očitno kot provinca<br />
v preteklosti žrtvam niso znali prisluhniti<br />
in ustrezno ukrepati, zato jih<br />
prosijo odpuščanja.<br />
Afera meče slabo luč na številne<br />
vpletene, od nekdanjega ljubljanskega<br />
nadškofa Šuštarja, kardinala Rodeta in<br />
Rupnikovega duhovnega očeta p. Tomaša<br />
Špidlika do vodstva jezuitskega<br />
reda in celo papeža Frančiška. Mnogi<br />
namreč opozarjajo, da bi izobčenje p.<br />
Rupnika, ki je očitno Frančiškov dober<br />
znanec – skupaj z njim je denimo daroval<br />
mašo v kapeli Redemptoris Mater,<br />
pred letom dni pa ga je papež celo sprejel<br />
na zasebni avdienci –, lahko sprostila<br />
le papeževa avtoriteta.<br />
Slovenski škofje so pozvali k ločevanju<br />
med Rupnikovimi slabimi dejanji ter<br />
njegovimi umetniškimi deli, nekateri<br />
domači in tuji komentatorji pa so<br />
drugačnega mnenja.<br />
NOVO PRIČEVANJE<br />
Po že omenjenih dveh intervjujih z<br />
(nekdanjima) redovnicama se je italijanski<br />
časnik Domani oglasil še tretjič:<br />
spregovorila je 54-letna nekdanja<br />
lojolka, ki je Rupnika spoznala na<br />
njegovi razstavi v Gorici. Z manipulacijo<br />
jo je prisilil, da se je pridružila<br />
novoustanovljeni skupnosti. Roberta<br />
(izmišljeno ime) poroča o Rupnikovem<br />
brezsramnem in odkritem spornem<br />
odnosu do žensk, ki so ga ostali<br />
sprejemali kot nekaj normalnega. Med<br />
drugim pravi, da ji je nekoč, ko je bila<br />
še novinka, položil roke na zadnjico in<br />
komentiral njeno obliko. Spomni se<br />
tudi ene od njegovih lekcij o »pomenu<br />
barve ženskega spodnjega perila« in<br />
spodbude k nošenju rahlo<br />
prosojnih bluz. Vse skupaj je<br />
bilo utemeljeno z avro duhovnosti<br />
in umetnosti.<br />
Hujšega Rupnikovega poskusa<br />
nadlegovanja je bila<br />
Roberta deležna enkrat. Kot<br />
pravi, so jo, ker se ni mogla<br />
prilagoditi skupnosti, poslali<br />
na »zdravljenje« v Rim, kjer<br />
je Rupnik z njo izvajal nekakšno<br />
terapijo. Na enem od teh<br />
srečanj jo je, kot trdi, skušal<br />
poljubiti na usta, rekoč, da<br />
gre za »ozdravljajoč poljub<br />
Gospoda«. Zavrnila ga je in<br />
se vrnila v Slovenijo, kjer je<br />
bila v skupnosti naprej slabo<br />
obravnavana ter je trpela psihološke<br />
in duhovne zlorabe.<br />
Sestre so živele v »ozračju terorja«.<br />
Po desetih letih je bolna<br />
in ranjena zbežala iz skupnosti<br />
k domači družini. Po<br />
dolgi poti okrevanja je danes<br />
poročena in hodi v službo.<br />
Tino Mamić/DOMOVINA
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
CERKEV<br />
45<br />
Roberta je za Domani povedala še,<br />
da je po prihodu domov obiskala odgovornega<br />
za verske skupnosti v svojem<br />
mestu, da bi mu povedala o dogajanju,<br />
a je ta ni poslušal.<br />
GLASOVI<br />
V SLOVENSKIH MEDIJIH<br />
V zvezi z dogodki se je oglasilo tudi več<br />
vidnih slovenskih duhovnikov in laikov.<br />
Moralni teolog Ivan Štuhec je denimo<br />
izrazil prepričanje, da od potrditev<br />
škofa Libanorija ni več mogoče<br />
špekulirati, kaj je glede zlorab res in kaj<br />
ne, ter da gre po njegovem mnenju za<br />
enega najhujših primerov v Cerkvi, tudi<br />
zaradi Rupnikovega izjemnega vpliva<br />
na papeže, ki mu ga ni uspelo pridobiti<br />
le pri Benediktu XVI. Dodal je, da<br />
občuduje lojolke, ki so desetletja molčale,<br />
ker niso želele škodovati Cerkvi,<br />
čeprav so med celjenjem svojih ran morale<br />
gledati, »kako njihov povzročitelj<br />
riše Kristusove rane in z njimi osvaja<br />
največja svetišča na svetu.« »Še dobro,<br />
da se nobeni ni zmešalo,« je zapisal.<br />
Spregovoril je tudi jezuit p. Jože Roblek,<br />
ki naj bi, kot so zapisali pri Svet24,<br />
spadal v krog z Rupnikom povezanih<br />
duhovnikov. Izrazil je občudovanje, ki<br />
ga je čutil do sobratovih umetniških in<br />
teoloških darov ter do njegove sposobnosti<br />
navduševanja, in dodal, da z dogajanjem<br />
med lojolkami in Rupnikom<br />
ni bil seznanjen. »Pustimo času čas. Ne<br />
nasedajmo hitrim sodbam. Kdor je brez<br />
greha, naj prvi vrže kamen na Rupnika!«<br />
še pravi Roblek.<br />
Manj prizanesljivi so bili na papeški<br />
univerzi Gregoriana, kjer je p. Rupnik<br />
do leta 2020 poučeval, do letos<br />
pa deloval kot mentor. Zaradi obtožb je<br />
univerza z njim prekinila sodelovanje.<br />
Odpovedala se mu je tudi francoska<br />
župnija Versailles, v kateri bi moral Rupnik<br />
opremiti notranjost nove cerkve, a<br />
se to po razkritjih ne bo zgodilo.<br />
IZDRETI OKO<br />
Vprašanje ostaja, kakšen pogled zavzeti<br />
do obstoječih Rupnikovih umetniških<br />
del ter do njegove teološke misli. Če so<br />
slovenski škofje pozvali k ločevanju<br />
med njegovimi slabimi dejanji ter umetniškimi<br />
deli, pa so nekateri domači in<br />
tuji komentatorji drugačnega mnenja.<br />
»Pustimo času čas.<br />
Ne nasedajmo hitrim<br />
sodbam. Kdor je brez<br />
greha, naj prvi vrže<br />
kamen na Rupnika!«<br />
pravi njegov sobrat,<br />
p. Jože Roblek.<br />
Ameriška sakralna umetnika Andrew<br />
in Gwyneth Thompson-Briggs za<br />
NCR denimo pišeta o dvomu, da bi Rupnikova<br />
umetnost, glede na njegovo življenje<br />
in spornost njegovega učenja, na<br />
nek način ne oznanjala lažnega evangelija,<br />
saj se je – kot je umetnost dojemal<br />
tudi sam – skoznjo izražal in ni bil le<br />
»srednjeveški rokodelec, ki bi natančno<br />
izpolnjeval navodila stolnega kapitlja«.<br />
Poznavalca naštejeta nekaj elementov<br />
njegove umetnosti, ki bi lahko vzbudili<br />
dvom – od ponavljajočega se motiva<br />
»skupnega očesa« do popolnoma<br />
temnih oči njegovih likov, v katerih je, v<br />
nasprotju s tradicijo, vsa luč odsotna. Če<br />
se torej ugotovi, da so obtožbe resnične<br />
in da Rupnikova umetnost »oznanja<br />
lažni evangelij«, je edini pravi odgovor<br />
v skladu s svetopisemskim naročilom o<br />
tem, kaj storiti z očesom, ki te pohujšuje.<br />
Ali pa s pisanjem drugega vatikanskega<br />
koncila, ki naroča, naj škofje iz svetišč<br />
odstranijo dela, ki nasprotujejo veri,<br />
morali in krščanski pobožnosti, pravita<br />
umetnika Gwyneth-Briggs.<br />
Podobnega mnenja je žrtev spolne<br />
zlorabe s strani klerika Gina Barthel<br />
iz Minnesote. Odstranitev umetnosti<br />
»bi bilo čudovito pričevanje za vso Cerkev<br />
in bi imelo globok vpliv na tiste, ki<br />
so doživeli zlorabo«, je dejala za The<br />
Pillar. Več tujih upravljavcev svetišč<br />
z Rupnikovo umetnostjo je dejalo, da<br />
premišljujejo o tem, kaj bodo storili,<br />
zaenkrat pa posebnih odločitev še ni.<br />
Nekaj obravnave tega vprašanja<br />
je bilo tudi v slovenskih medijih. Ivan<br />
Štuhec je v že omenjenem zapisu denimo<br />
izrazil mnenje, da to niti ni bistveno<br />
vprašanje, saj iz zgodovine umetnosti<br />
vemo, da najpopularnejše v določenem<br />
času kasneje ni imelo trajne vrednosti.<br />
Ivo Kerže pa piše, da bi po njegovem,<br />
če se je Rupnik res pokesal, moral sam<br />
predlagati odstranitev sporne umetnosti,<br />
»če že ne kaj radikalnejšega«.<br />
Na patrovo teologijo pa sta na portalu<br />
Časnik.si kritično pogledala dr. Janez<br />
Juhant in Ivo Kerže. Slednji je opozoril<br />
predvsem na elemente protestantizma<br />
in modernizma v njegovi misli. <br />
Komentar<br />
Zakaj pišemo<br />
o zlorabah<br />
Mnogi so se o zlorabah znotraj<br />
Cerkve že naveličali brati. Mnogi katoličani<br />
v zlorabe sploh ne verjamejo. In<br />
uperjajo prst v »polnoletne« redovnice.<br />
In v Domovino, ker to razkriva. Pozabljajo<br />
pa, da so pristojni za zlorabe vedeli<br />
že pred desetletji, a niso ukrepali. Še<br />
več. Niso se potrudili niti toliko, da bi<br />
preprečili nove, prihodnje zlorabe. Ko<br />
govorimo o Rupniku, to velja tako za<br />
nekdanje ljubljanske nadškofe kot za<br />
njegove jezuitske predstojnike. Oglasili<br />
in zganili so se šele, ko so o zlorabah začeli<br />
pisati italijanski mediji in ko je neki<br />
primorski duhovnik iz Rima članke poslal<br />
slovenskim dominantnim medijem.<br />
Ravno nevarnost ponovitve je<br />
tista, zaradi katere ni samo moralna<br />
dolžnost novinarja, marveč tudi javni<br />
interes, zaradi katerega je novinarstvo<br />
nastalo, o zlorabah pisati. Glede Chiare<br />
Lubich, ki je ustanovila Marijino delo ali<br />
Gibanje fokolarov, pa smo dobili nekaj<br />
kritik bralcev, da pišemo samo slabo in<br />
nič dobrega.<br />
A v novinarstvu veljajo pravila, kaj<br />
je novica in kaj ne. Ko medij razkrije<br />
afero aktualne vlade, nihče od njega<br />
ne zahteva, da bi moral v istem članku<br />
našteti tudi vse, kar je vlada storila<br />
dobrega. Objavi se samo novica o aferi.<br />
Če je Angelika Hribar kritizirala<br />
delo v Gibanju fokolarov, to ne pomeni,<br />
da je v gibanju vse narobe. Da je gibanje<br />
veliko dobrega naredilo v Cerkvi na<br />
Slovenskem, smo poudarili tudi v uvodniku<br />
tiste Domovine.<br />
Napadi v smislu, da <strong>Domovina</strong><br />
piše o fokolarih samo slabo, zato niso<br />
na mestu in so v samem nasprotju z<br />
novinarskimi standardi.<br />
Tino Mamić
CASNIK.SI<br />
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
46 Komentar<br />
Dileme o Rupnikovih mozaikih<br />
IVAN ŠTUHEC,<br />
CASNIK.SI<br />
Vprašanja, ki se odpirajo ob primeru patra Marka Rupnika (68),<br />
ne zadevajo samo njega, ampak umetniško ustvarjanje in življenje<br />
umetnikov nasploh. Rupnikov primer je seveda toliko bolj izstopajoč,<br />
ker gre za redovnika in umetnika hkrati.<br />
Vemo, da se je v pravoslavju<br />
prakticirala ikonografska<br />
umetnost tako, da se je menih<br />
postil, samozatajeval in molil,<br />
preden je sploh začel upodabljati svete<br />
ikone, svete slike ali osebe. Od tod tudi<br />
globoko spoštovanje vernikov do ikon.<br />
V pravoslavnih cerkvah se te podobe<br />
poljublja, ker predstavljajo nekaj<br />
skoraj tako svetega, kakor je v Katoliški<br />
cerkvi hostija. Pravoslavne Cerkve<br />
imajo ikonostas, ki loči tisti del svetišča,<br />
v katerem duhovniki posvetijo kruh<br />
in vino, od tistega, v katerem se nahajajo<br />
verniki. Ta poslikana stena loči<br />
sveto od pred-svetega in profanega.<br />
Rupnikova ikonografija se navdihuje<br />
pri pravoslavni tradiciji ikone in zgodnjekrščanski<br />
tradiciji mozaika.<br />
Največ njegovih del se nahaja v<br />
prezbiteriju – tistem delu cerkve, v katerem<br />
stoji oltar. Naredil je tudi veliko<br />
tabernakljev – prostorov, v katerih se<br />
hrani najsvetejše – posvečene hostije.<br />
To, kar vemo iz njegovega življenja, še<br />
posebej, da je svoji žrtvi dal odvezo,<br />
predstavlja eno od najhujših oblik desakralizacije<br />
svetega. Vsak, ki to ve in<br />
bo stopil v svetišče z njegovim mozaikom,<br />
v katerem bi naj molil, bo imel s<br />
tem težave.<br />
VRHUNSKA UMETNOST<br />
Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova<br />
vrhunska umetnost loči od njegove<br />
osebe. Uradna Cerkev, v tem primeru<br />
je to Kongregacija za redovnike ali nauk<br />
vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla. Pozivi<br />
posameznikov v Cerkvi so njihovi<br />
subjektivni pogledi. Problem je seveda<br />
izjemno velik, ker so Rupnikovi mozaiki<br />
v vseh največjih evropskih svetiščih<br />
(Lurd, Fatima, Pater Pij v Pietrelcini ...).<br />
Nekateri mozaiki so v profanih okoljih,<br />
drugi v svetiščih. Tisti, ki so v profanih<br />
okoljih, ne predstavljajo kakršnega koli<br />
predmeta čaščenja, so estetski element,<br />
nič več kot to. Jih pogledaš, greš mimo<br />
ali se ustaviš, kot v vsaki galeriji. Problem<br />
so tisti, ki naj bi ti pomagali pri<br />
odnosu z Bogom, ki tako rekoč v celoti<br />
določajo svetost prostora.<br />
Za razumevanje kontrasta vzemimo<br />
za primer slikarja, ki je naslikal<br />
akt. Morda je z modelom imel intimen<br />
odnos, kar ni tako redko. Slika je sicer<br />
erotična, ni pa seksistična ali porno-<br />
Župnija Grosuplje
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
CASNIK.SI<br />
Komentar<br />
47<br />
grafska. Odvisno od pogleda opazovalca.<br />
A v tem primeru avtorju slike nihče<br />
ne pripisuje ali od njega ne pričakuje<br />
visoke moralne drže. Mislim, da sem s<br />
tem odgovoril na vprašanje, kdaj lahko<br />
in kdaj ne moremo ločiti umetnosti od<br />
osebne integritete umetnika.<br />
Ilustrirajmo z Michelangelovo Sikstinsko<br />
kapelo. Brez dvoma gre za izjemno<br />
umetniško delo, ki pa ima izjemno<br />
sporno upodobitev Kristusa kot gladiatorja<br />
poslednje sodbe, kar je v nasprotju<br />
z evangeljsko podobo Kristusa odrešenika.<br />
Ves svet občuduje Sikstinsko kapelo,<br />
ki je predvsem muzejski in galerijski<br />
prostor, ne pa prostor za molitev in<br />
bogoslužje. No, če je tam konklave, ni<br />
nič narobe, da je nad glavami kardinalov<br />
poslednja sodba! Tudi o Michelangelovem<br />
moralnem življenju se marsikaj<br />
piše, pa ga zato kot umetnika nihče ne<br />
zavrača. S tem, da Michelangelo ni bil<br />
ne redovnik ne duhovnik in niti ni imel<br />
ambicije, da bi svojo umetnost teološko<br />
in duhovno utemeljeval.<br />
Za razumevanje<br />
kontrasta vzemimo za<br />
primer slikarja, ki je<br />
naslikal akt. Morda je z<br />
modelom imel intimen<br />
odnos, kar ni tako redko.<br />
Slika je sicer erotična,<br />
ni pa seksistična ali<br />
pornografska. Odvisno<br />
od pogleda opazovalca.<br />
A v tem primeru avtorju<br />
slike nihče ne pripisuje<br />
ali od njega ne pričakuje<br />
visoke moralne drže.<br />
V Rupnikovem primeru moramo<br />
dodati še en nezanemarljiv vidik. V<br />
Centru Aletti je ustanovil delavnico<br />
mozaikov. V t. i. njegove mozaike<br />
je vtkano delo vseh sodelavcev, ki so<br />
v dobri veri sledili tej mozaični šoli.<br />
Konceptualno je odločal on, delalo pa<br />
je več ljudi, ki so tudi umetniki, a jih<br />
ne poznamo. To bo predstavljalo dodaten<br />
problem pri presoji, kaj storiti z<br />
mozaiki. In še en vidik.<br />
Vedno je zelo problematično in<br />
nehvaležno, če kateregakoli umetnika<br />
za časa njegovega življenja preveč<br />
poveličujemo. Resničen, izviren in<br />
božji navdih preživi čas in prostor, v<br />
katerem je umetnik živel. Vsako preuranjeno<br />
poveličevanje in nagrajevanje<br />
se prej ali slej pokaže kot problematično.<br />
Med Prešernovimi nagrajenci<br />
boste tozadevnih primerov našli kar<br />
nekaj. Podobno kot med tistimi, ki dobijo<br />
državna odlikovanja ali so pokopani<br />
z državniškimi častmi. <br />
Ob avtorjih<br />
Časnika<br />
še izbrane<br />
dnevne vsebine<br />
slovenskih<br />
medijev!<br />
www.casnik.si
DRUŽBA<br />
48<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Ločitev Cerkve od države<br />
na Češkem in Slovenskem<br />
VID SOSIČ<br />
Oče moderne, demokratične Češke, pokojni Vaclav Havel,<br />
je v predgovoru k slovenskemu prevodu svojega eseja Živeti v resnici<br />
zapisal, da je vez med Čehi in Slovenci, ob spregledu češkega bratstva<br />
s Slovaki, najtesnejša vez med dvema slovanskima narodoma.<br />
Resnično delimo pretežni del<br />
kulture, zgodovine in zgodovinske<br />
usode, od pomena reformacije<br />
za razvoj jezika in<br />
identitete, boja za samostojnost znotraj<br />
Habsburške monarhije, pa tudi zatiranja<br />
naroda, ki smo ga bili deležni<br />
v času komunističnega totalitarizma,<br />
in osvoboditve, ki je sledila. Državi sta<br />
zelo primerljivi tudi ekonomsko. Morda<br />
nekoliko pretirano, a ravno zaradi podobnih<br />
zgodovinskih razmer ni daleč<br />
od resnice, da sta državi v točkah, kjer<br />
se razhajata, alternativna realnost ena<br />
drugi. Kjer je ena bolj uspešna, lahko,<br />
tako kot tekom dolge zgodovine odnosov<br />
med narodoma, druga najde navdih,<br />
da uspeh doseže tudi sama. Eden<br />
od zgledov, ki ga daje Češka Sloveniji, je<br />
gotovo odnos do Cerkve ter poslušnost<br />
za politične ideje, ki ne izhajajo iz leve<br />
totalitarne dediščine.<br />
Nova slovenska predsednica Nataša<br />
Pirc Musar (54), ki je bojda kandidirala<br />
na »liberalni« podlagi, je v svoji<br />
kampanji politične točke za zmago<br />
pridobila tudi s tem, da se je opredelila<br />
v prid obdavčitvi Cerkve v delih, kjer<br />
še ni obdavčena, kar bi med drugim<br />
močno poslabšalo osebne prihodke<br />
župnikov, ki morda celo v večini primerov<br />
ne dosegajo vsote minimalne<br />
plače. Kandidati, ki pri nas direktno<br />
zagovarjajo krščanske vrednote, kot<br />
je bil na lanskih volitvah Janez Cigler<br />
Kralj (44), pa so že vnaprej obsojeni na<br />
velik neuspeh. Pirc Musar je bila kljub<br />
agresivnemu odnosu do cerkve izvoljena,<br />
četudi sta pri nas dobri dve tretjini<br />
prebivalstva še vedno opredeljeni<br />
za katoličane, versko neopredeljeni<br />
(ateisti, agnostiki itd.) pa predstavljajo<br />
približno petino. Vpliv medijev in<br />
politična kultura se v zadnjih treh de-<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Medtem ko se pri nas delitev na levo in desno<br />
v glavah mnogih, tudi mlajših, še vedno<br />
razume kot delitev med desnimi klerikalci in<br />
levimi komunisti, pa so na Češkem, tudi zaradi<br />
zavzete in končno uspešne lustracije ter<br />
po izkušnji tršega, sovjetskega komunizma,<br />
že ob nastopu demokracije postavili temelje,<br />
ki so bili iskreno demokratični. Na fotografiji<br />
je cerkev Jožefa Plečnika v Pragi.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 DRUŽBA<br />
49<br />
setletjih pač nista dovolj oddaljili od<br />
mentalitete nestrpnega socializma.<br />
ATEISTIČNA ČEŠKA<br />
Na Češkem, kjer je verska sestava ravno<br />
obratna in tudi za standarde sekulariziranega<br />
Zahoda radikalno razkristjanjena,<br />
kjer se največ petina prebivalstva<br />
opredeljuje s katerokoli religijo, pa<br />
so kljub temu našli pot, ki je resnično<br />
liberalna, in ne zgolj nominalno kot<br />
pri nas. Kandidat za predsednika mora<br />
nagovoriti širok krog volivcev, četudi<br />
so, kot je primer čeških katoličanov, v<br />
manjšini. Andrej Babiš (68), bivši premier,<br />
ki je na predsedniških volitvah<br />
v boju za zmago v drugem krogu, je za<br />
včeraj napovedal obisk v cerkvi Naše<br />
Gospe zmage v Pragi. Gre za staro romarsko<br />
cerkev, eno najbolj znanih v<br />
državi, kjer stoji znameniti kip Malega<br />
Jezusa iz Prage.<br />
Da gre za tajkuna kot tudi bivšega<br />
sodelavca komunistične tajne službe,<br />
trenutno v sodnih postopkih (največjega<br />
je tik pred volitvami sicer dobil), ki<br />
želi z nastopom na predsedniški položaj<br />
doseči imuniteto, smo že razložili v<br />
članku na portalu <strong>Domovina</strong> pred nekaj<br />
meseci. Tako sam na tokratnih volitvah<br />
kot pred tem na parlamentarnih<br />
volitvah je zavzel večinski delež levega<br />
volilnega telesa in socialdemokratsko<br />
stranko ter komunistično stranko lani<br />
celo izrinil iz parlamenta, četudi sam<br />
ne igra na karto zgolj levih floskul in je<br />
manj lev od naših »liberalcev«.<br />
In vendar, ker v anketah kaže bistveno<br />
bolje bivšemu generalu in načelniku<br />
vojaškega odbora Nata Petru<br />
Pavlu, ki je eden od treh kandidatov,<br />
ki so vstopili v predsedniško bitko na<br />
desnosredinski platformi, se je Babiš<br />
iz obupa odločil za piarovsko potezo,<br />
da pridobi pozornost katoličanov in se<br />
zavzame za njihov glas. Karmeličanke,<br />
ki so skrbnice cerkve, so v času, za katerega<br />
je napovedal obisk, cerkev zaprle<br />
v izogib zlorabi v politične namene.<br />
Babiš je nato na socialnih omrežjih<br />
sporočil, da gre tja rad redno in »prosi<br />
za odpuščanje grehov gospoda Boga«.<br />
ZRELEJŠA DEMOKRACIJA<br />
Ta primer pokaže družbo, ki je demokratično<br />
dosti zrelejša, čeprav enako<br />
stara kot slovenska, kjer je kandidat<br />
primoran kampanjo voditi inkluzivno,<br />
in ne izključevalno, kar pri nas ne velja,<br />
še zlasti za odnos do verujočih. Glede<br />
na izkušnje vseh preteklih volitev v<br />
Sloveniji bi Pirc Musarjeva z obiskom<br />
na Brezjah kvečjemu Anžetu Logarju<br />
(46) omogočila možnost za zmago, saj<br />
se naklonjenost cerkvi pri volivcih ne<br />
obrestuje, pač pa uspeh žanje proticerkvena<br />
retorika.<br />
Medtem ko se pri nas delitev na levo<br />
in desno v glavah mnogih, tudi mlajših,<br />
še vedno razume kot delitev med<br />
desnimi klerikalci in levimi komunisti,<br />
pa so na Češkem, tudi zaradi zavzete in<br />
končno uspešne lustracije ter po izkušnji<br />
tršega, sovjetskega komunizma, že<br />
ob nastopu demokracije postavili temelje,<br />
ki so bili iskreno demokratični.<br />
Čeprav so bili takrat že zdavnaj izgubili<br />
vsesplošno pobožnost, pa je češki<br />
narod, ki si je za prvega predsednika<br />
izbral proti-komunističnega disidenta,<br />
in ne šefa partije, prepoznal tudi katolištvo<br />
kot integralni del svoje družbe<br />
in identitete. Tako sta poleg božiča in<br />
velike noči kar dva specifična katoliška<br />
praznika prepoznana kot državna, namreč<br />
god sv. Cirila in Metoda, apostola<br />
Čeških dežel, ter sv. Vaclava, ki je narodni<br />
zavetnik. Dneva sta obeležena tudi<br />
javno, politični vrh se ju spomni.<br />
Priznana je tudi cerkvena poroka,<br />
tako da vernikom ni potrebno potrjevati<br />
še civilne posebej. Slednje povezujejo<br />
z nesvobodnim režimom, iz<br />
katerega so izšli. Tudi na kulturnem<br />
področju imajo Čehi ne glede na versko<br />
(ne)pripadnost spoštljiv odnos do tradicije,<br />
za kar je eden najboljših primerov<br />
božično obdarovanje, kjer prav<br />
vsem otrokom namesto Božička darila<br />
še vedno prinaša Jezušček, prav tako<br />
v navezavi na božič pa skupaj s celo<br />
Evropo izvzemši Slovenijo praznujejo<br />
advent, in ne veseli december.<br />
Višja demokratičnost se prepozna<br />
tudi v čeških vladah, ki so dokaj enakomerno<br />
izmenično leve in desne. Versko<br />
neopredeljeni, torej velika večina naroda,<br />
ki bi po slovenski logiki morali<br />
voliti levico, se za volitve odločajo bolj<br />
individualno in manj blokovsko, avtomatično.<br />
Trenutna konservativna vlada,<br />
ki vključuje tudi nekatere nekonservativne<br />
stranke, vodi pa jo katoličan<br />
Petr Fiala (58), je nastopila po tem, ko<br />
so volivci Babišu, ki je lani zaključeval<br />
mandat kot nekakšen »novi obraz«, zaradi<br />
raznih škandalov odrekli podporo,<br />
s tem pa tudi novim obrazom, ki so na<br />
Češkem delovali zgolj enkrat. <br />
Komentar uredništva<br />
Česa se lahko nauči<br />
Slovenija?<br />
V zaključku je treba poudariti, da<br />
Češka ni v celoti zgodba v uspehu, da<br />
ni najboljši zgled demokracije na vseh<br />
področjih in da je po nekaterih kriterijih<br />
oz. meritvah celo bolj korumpirana<br />
kot Slovenija. Da je Babiš lahko postal<br />
bogat tajkun in za štiri leta tudi predsednik<br />
vlade, razodeva tudi mnoge hibe<br />
te srednjeevropske države. Tudi zelo<br />
dober rezultat, kljub neuspehu na lanskih<br />
parlamentarnih volitvah in aktualnih<br />
predsedniških volitvah, kaže na del<br />
prebivalstva, ki voli manj demokratično<br />
izbiro in ga korupcija ne moti.<br />
Zaradi inkluzivnega odnosa do<br />
Cerkve tudi ne more slediti zaključek, da<br />
gre za nekakšno zgledno krščansko državo.<br />
Češka je, zgolj kot primer, v samem<br />
svetovnem vrhu po konzumaciji drog,<br />
pa tudi produkciji pornografskih vsebin.<br />
Tudi pravica do nedeljskega počitka je<br />
manj omogočena kot pri nas, najbolj<br />
krščanski kandidat na trenutnih volitvah<br />
Pavel Fischer (57) pa je prejel manj kot desetino<br />
glasov, četudi dvakratnik deleža,<br />
ki ga je pri nas dobil Cigler Kralj.<br />
Vendar pa se od Čehov Slovenija<br />
lahko nauči, kaj pomeni demokratizacija<br />
in prelom s totalitarizmom.<br />
Izmenjujoče se vlade po principu<br />
liberalne demokracije so v nemajhni<br />
meri zaslužne za to, da nas je Češka<br />
ekonomsko ujela, potem ko je bila<br />
ob padcu komunizma daleč za našo<br />
domovino. Pokaže tudi, kako je družba<br />
in politika do Cerkve lahko tudi strpna,<br />
da nepripadnost Cerkvi ne pomeni avtomatično<br />
sovražnega ali odklonilnega<br />
odnosa do nje, saj je strpnost pomembna<br />
za demokracijo. Tudi na Češkem sta<br />
Cerkev in država ločeni, kar pri nas radi<br />
poudarjajo že ob najmanjšem oglašanju<br />
Cerkve v javnosti ali njene omembe<br />
v politiki. Češka je dosegla resnično<br />
ločitev Cerkve, in ne izključitev iz države,<br />
česar bi se lahko naučila slovenska<br />
levica, ko le ne bi vrednot črpala iz<br />
nestrpne preteklosti.
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
50<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Priporočila<br />
ALENKA<br />
PUHAR<br />
EDVARD KOCBEK:<br />
ZBRANE PESMI<br />
Ob smrti znamenitega<br />
tovariša, ki so mu namenili<br />
najvišje časti in jim<br />
ni bilo nerodno sklicevati<br />
se na Edvarda Kocbeka;<br />
ob novem dokazu, da<br />
so ga vse življenje budno<br />
spremljali, pa vseeno<br />
o njem nič ne vedo; ob<br />
okornem naznanilu, da<br />
še pri branju njegovega<br />
partizanskega dnevnika<br />
niso prišli dlje od naslova<br />
… Ob tem in še marsičem<br />
se mi zdi umestno priporočiti<br />
branje Kocbekovih<br />
pesmi. Začnimo s<br />
pesmijo O svobodi uma,<br />
kjer izpove:<br />
Nočem več lepih stavkov,<br />
ostaja mi ena sama beseda,<br />
ko padem na ležišče, vzkliknem: ne,<br />
in ko sanjam, zakričim<br />
nenadoma: ne,<br />
in ko se prebudim, rečem znova: ne.<br />
To je moj način kljubovanja,<br />
dela me zdravega in odpornega.<br />
Kadar sem že utrujen,<br />
še vedno zmorem besedo: ne,<br />
in kadar vsi ponavljajo: da,<br />
se zakrohotam z besedico: ne.<br />
S to besedo obvladam položaj,<br />
to je moj način pritrjevanja,<br />
dela me bistrega in krutega.<br />
Soroden sem koreninam in klicam,<br />
brezobzirnim viharjem in sapam,<br />
trakovi računalnikov se trgajo<br />
ob moji kratki besedi: ne.<br />
Račun se vsakikrat začne znova,<br />
kadar pravijo, da sem kriv,<br />
sem sam iz sebe nedolžen.<br />
Zakon o svobodi človekovega uma<br />
je enak tihi brambi urbarijev,<br />
klovnu je zapoved prepoved,<br />
nočem biti blaznež ali pošast,<br />
postajam hripav sredi strojev,<br />
iz gore v goro devet odmevov: ne,<br />
pri sosedu se slišijo kot: da.<br />
LUKA LISJAK<br />
GABRIJELČIČ<br />
JOSIP VIDMAR, KULTURNI<br />
PROBLEM SLOVENSTVA<br />
Ljubljana, Cankarjeva založba, 1995<br />
Na začetku tridesetih let se je politično ozračje v<br />
Kraljevini Jugoslaviji zelo zaostrilo. Leto 1932 je<br />
bilo zaznamovano z nezadovoljstvom nad diktaturo<br />
kralja Aleksandra, ki so jo tri leta pred tem mnogi<br />
pozdravili z olajšanjem in v njej videli priložnost<br />
za umiritev političnih strasti in prepotrebne reforme.<br />
A ko je svetovna gospodarska kriza dosegla<br />
Jugoslavijo, so se tudi nacionalni, identitetni, razredni<br />
in politični spori v Jugoslaviji zaostrili. Prav<br />
v kriznem letu 1932 je Josip Vidmar objavil svoj<br />
verjetno najboljši tekst: esej Kulturni problem slovenstva.<br />
V njem je odločno zavrnil jugoslovanski<br />
unitarizem in zagovarjal samoniklost slovenske<br />
identitete, v odprti polemiki proti prevladujočim<br />
nazorom v tedanji »napredni« slovenski javnosti.<br />
Vidmarjeva knjižica je klasik. Še danes nas prevzame<br />
jasnost Vidmarjeve argumentacije, njegova<br />
kritičnost, zavzetost in vedrina. Delo je leta 1995<br />
ponatisnila Cankarjeva založba, z izvrstno spremno<br />
besedo Aleša Debeljaka, ki nosi pomenljiv<br />
naslov »Konec slovenstva? Ne hvala!«. V njem se je<br />
pokojni kulturni kritik kritično spoprijel s tezami<br />
o koncu naroda in se odločno zavzel za ohranjanje<br />
kritično ovrednotene nacionalne identitete.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
DUHOVNOST<br />
51<br />
Rojstvo Mateja in Luka<br />
800 let jaslic<br />
Evangeliji so začeli nastajati s pripovedovanjem osrednjega oznanila<br />
o Jezusovi smrti in vstajenju, in to v vzvratni smeri – od »konca« proti<br />
začetku Jezusovega delovanja. Osrednjemu oznanilu so sčasoma začeli<br />
pridajati tudi poročila o Jezusovem učenju in čudežnem ozdravljanju,<br />
ANDRAŽ ARKO kar so slednjič tudi zapisali. Prvi je to naredil evangelist Marko, ki je<br />
zaobjel Jezusovo življenje od začetka javnega delovanja s krstom v<br />
Jordanu pa vse do praznega groba in veselega oznanila: »Bil je obujen. Ni ga tukaj.«<br />
A o njegovem rojstvu in otroštvu niti besede. Enako tudi evangelist Janez.<br />
RAZVOJ KRISTOLOGIJE<br />
Prvo oznanilo je bilo torej osredotočeno<br />
na Jezusovo smrt in vstajenje,<br />
kar pomeni, da so se Jezusove Božje<br />
narave dejansko začeli zavedati šele<br />
po dogodku vstajenja, kar je razvidno<br />
tudi iz najstarejšega evangelija. V njem<br />
namreč Marko poudarja, da je bil Jezus<br />
Božji Sin in Mesija že za časa svojega<br />
življenja, ampak to ni bilo javno znano,<br />
zato je razumljivo, da so kristjani začeli<br />
govoriti, da je Jezus Mesija in Božji Sin<br />
šele po njegovi smrti in vstajenju.<br />
Andrea del Verrocchio, Leonardo da Vinci: Kristusov krst.<br />
Sčasoma se je to zavedanje tako<br />
razširilo in usidralo, da je evangelist<br />
Matej, ki je svoj evangelij pisal nekje v<br />
70. letih prvega stoletja, torej deset ali<br />
dvajset let za Markom, v svoje pisanje<br />
vključil tudi ta razvoj kristologije (zavedanja<br />
o Jezusovi Božji naravi). Tako<br />
na primer pri čudežu, ko Jezus hodi po<br />
vodi, Marko ne pove ničesar o Jezusovi<br />
Božji naravi, ko zapiše: »Nato je (Jezus)<br />
stopil k njim v čoln in veter je ponehal;<br />
bili so vsi iz sebe, medtem ko Matej pri<br />
istem dogodku že jasno pove, da je Jezus<br />
Božji Sin: »Oni pa,<br />
ki so bili v čolnu, so se mu<br />
poklonili do tal in rekli:<br />
›Resnično si Božji Sin.‹«<br />
WIKIPEDIA<br />
OD JORDANA<br />
K SPOČETJU<br />
Kako se je razvijala kristologija<br />
– dojemanje in razumevanje<br />
Jezusove Božje narave<br />
–, še jasneje vidimo iz tega,<br />
da Marko prične svoj evangelij<br />
s krstom v Jordanu, ko<br />
Bog Oče ob posredovanju<br />
Svetega Duha razglasi, da<br />
je Jezus njegov ljubljeni Sin.<br />
Evangelista Matej in Luka<br />
pa naredita premik od krsta<br />
v Jordanu na začetek Jezusovega<br />
življenja. Tako pri<br />
Mateju angel sporoči Jožefu:<br />
»Jožef, Davidov sin, ne boj<br />
se vzeti k sebi Marije, svoje<br />
žene; kar je spočela, je namreč<br />
od Svetega Duha.« Pri<br />
Luku pa angel oznani Mariji:<br />
»Glej, spočela boš in rodila<br />
Če torej Marko Božje<br />
oznanilo, da je Jezus<br />
Božji Sin, umesti pri<br />
krstu v Jordanu, Matej<br />
in Luka to umestita ob<br />
njegovem spočetju.<br />
sina, in daj mu ime Jezus. … Sveti Duh<br />
bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo<br />
obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo<br />
rojeno, imenovalo Božji Sin.«<br />
Če torej Marko Božje oznanilo, da<br />
je Jezus Božji Sin, umesti pri krstu v<br />
Jordanu, Matej in Luka to umestita ob<br />
njegovem spočetju. Tako sámo Jezusovo<br />
spočetje postane kristološki moment,<br />
ob katerem je ljudem razodeto, da<br />
je Jezus Božji Sin, zato tudi takoj pride<br />
do češčenja: pri Mateju pridejo modri z<br />
Vzhoda, pri Luku pa pastirji. Hkrati pa<br />
se zgodi tudi preganjanje – kar je tudi<br />
povezano s koncem evangelija. Ker je<br />
Jezus Božji Sin, je preganjan. Tako se<br />
pri Mateju na Jezusa spravi psihopatski<br />
Herod, ki naroči poboj betlehemskih<br />
dečkov, pri Luku pa v templju starček<br />
Simeon napove, da bo Jezus znamenje,<br />
ki se mu bo nasprotovalo. S tem prenosom<br />
kristologije z Jordana na spočetje<br />
pa so pripovedi o Jezusovem rojstvu<br />
pri Mateju in Luku postale resnično<br />
»rojstvo« obeh evangelijev.
KULTURA ŽIVLJENJA<br />
52<br />
Kolumna<br />
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2022<br />
Neodgovorni starši,<br />
ki kljub težavam sprejmejo otroka<br />
Vsakič, ko na portalu objavimo kakšno nevsakdanjo starševsko zgodbo<br />
(npr. o najstniški mami ali družini, ki je sprejela hudo prizadetega<br />
otroka), me presenetijo komentarji na družbenih omrežjih.<br />
EVA MARKOVIČ<br />
Klemen Ban/DOMOVINA<br />
Poleg izrazov spoštovanja in podpore<br />
se vedno najdejo ljudje, ki se<br />
besno razpišejo o neodgovornosti.<br />
Starši so neodgovorni, ker so<br />
sprejeli otroka, ker so premladi in ker še<br />
niso na svojem. Ker ima otrok prirojene<br />
težave in ker stvari niso čisto po pravilih.<br />
Res ne razumem, kako lahko kdorkoli<br />
pogleda sliko dojenčka – resničnega<br />
dojenčka, ne fotografije s Shutterstocka!<br />
– in reče, da se ta otrok ne bi smel roditi.<br />
Njegovi starši so resnične osebe z imenom<br />
in priimkom, ki živijo tukaj med<br />
nami, v Sloveniji. V življenju so doživeli<br />
preizkušnje, vendar po svojih najboljših<br />
močeh plavajo, se trudijo delati dobro in<br />
ohranjajo veselje. Ali ni to razlog za globok<br />
poklon?<br />
KDO IZPOLNJUJE POGOJE<br />
Slovenci zelo radi govorimo o odgovornosti. Kar pomeni, da<br />
imajo po splošnem prepričanju otroka lahko le tisti, ki so<br />
dovolj stari (torej med 25 in 35 let, ostalo je bodisi premalo<br />
bodisi preveč), so zaključili fakulteto, imajo redno zaposlitev<br />
(kar velja za oba starša) in dobre dohodke, imajo popolnega<br />
partnerja, imajo rešeno stanovanjsko vprašanje (z obveznima<br />
dvema ločenima otroškima sobama), nimajo doma že<br />
dveh ali več otrok, so otroka načrtovali, pri otroku ni nobenega<br />
suma na kakršno koli razvojno nepravilnost,<br />
imajo vnaprej pripravljen budžet za nujne starševske<br />
izdatke, kot je nakup iPhona, plačilo<br />
inštruktorja za angleščino in zasebnega<br />
učitelja klavirja. Otroci hitro zrastejo<br />
in v življenju jih ne moremo prikrajšati<br />
za vse te nujne dobrine.<br />
Če v življenju sprejmemo<br />
stvari, ki se nam zgodijo<br />
nenačrtovano, to ni znak<br />
neodgovornosti, ampak<br />
poguma. Na svet ne<br />
moremo gledati kot na<br />
kljukanje seznama, sicer<br />
bi bilo starševstvo že v<br />
osnovi neodgovorno.<br />
NEPREDVIDLJIVO<br />
ŽIVLJENJE<br />
Ob izpolnjevanju vseh teh<br />
zahtev ni čudno, da imamo<br />
otroke vse pozneje in<br />
da smo z načrtovanjem<br />
družine vse bolj obremenjeni.<br />
Marsikomu na<br />
koncu dobesedno zmanjka časa, da bi<br />
postal starš. Ironično je, da življenje kljub<br />
vsemu načrtovanju ostaja nepredvidljivo.<br />
Tudi če obkljukamo ves seznam, se<br />
nam lahko zgodi, da izgubimo službo,<br />
se razidemo s partnerjem, se soočimo s<br />
hudo boleznijo ali izgubo v družini. Ena<br />
sama stvar, ki življenje obrne na glavo. Če<br />
v življenju sprejmemo stvari, ki se nam<br />
zgodijo nenačrtovano, to ni znak neodgovornosti,<br />
ampak poguma. Na svet ne<br />
moremo gledati kot na kljukanje seznama,<br />
sicer bi bilo starševstvo že v osnovi<br />
neodgovorno. Zato, ker je nepredvidljivo,<br />
najsi ga načrtujemo še tako skrbno.<br />
POMOČ<br />
Naša odgovornost se ne pokaže z<br />
odločitvijo, da v »nepopolnih« okoliščinah<br />
sprejmemo otroka, ampak<br />
z našim ravnanjem po tem. Z našim trudom, zavzetostjo,<br />
ljubeznijo, pa tudi s tem, da v situaciji, ki nas presega, prosimo<br />
za pomoč. Bogu hvala, da nam lahko na pomoč priskoči<br />
širša družina, prijatelji, center za socialno delo in nevladne<br />
organizacije. Ravno zato jih imamo, da pomagajo vsem, ki v<br />
določenem trenutku potrebujejo podporo!<br />
Skrajno bizarno je starše obdolžiti neodgovornosti samo<br />
zato, ker v določenem trenutku potrebujejo podporo, pa naj<br />
bo ta materialna, fizična, psihološka ali moralna. Gre za sindrom<br />
skrajno individualistične družbe, v kateri je najvišja<br />
vrednota, da vse zmoremo sami. Klic na pomoč je znak šibkosti<br />
in znamenje, da otroka sploh ne bi smeli imeti. V resnici<br />
je odgovoren vsak starš, ki po najboljših močeh skrbi<br />
za svojega otroka in se trudi za njegovo dobro. Pa čeprav ga<br />
družba morda dojema kot premladega, prestarega, premalo<br />
premožnega, neporočenega, brez lastnega stanovanja in kar<br />
je še takšnih »neprimernih« stvari. Kjer sta volja in ljubezen<br />
do otroka, tam je pot.<br />
Zato, dragi starši, ki niste čisto »po reglcih«, kapo dol<br />
za vaš trud, ljubezen do otrok in vero, da se da s skupnimi<br />
močmi stvari postaviti na pravo mesto. Namesto<br />
pridiganja o odgovornosti pa vas rajši vprašam: »Na<br />
kakšen način vam lahko priskočim na pomoč?«
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2022 MLADOSTNIK<br />
Kolumna<br />
53<br />
Otrok je naredil<br />
izpit za avto, kaj pa zdaj<br />
JON KANJIR<br />
Eden izmed vidnejših znakov samostojnosti mladih je vozniški izpit.<br />
Še preden smo z vrstniki dočakali polnoletnost, so mnogi že sanjali<br />
o izpitu, avtomobilu in celo načrtovali izlete,<br />
na katere bi se lahko odpravili sami.<br />
Te želje nisem začutil niti približno<br />
tako kmalu kot večina<br />
mojih prijateljev. Kljub temu<br />
pa je ta želja skupaj s spodbudami<br />
prijateljev prišla. Odločitev je<br />
padla, gremo novemu izzivu naproti. S<br />
prijateljico se dogovoriva, da se podava<br />
na to pot skupaj.<br />
STRESNA POT<br />
Pot do izpita je dokaj dolgotrajna, draga<br />
in nemalokrat tudi čustveno naporna.<br />
To ni le učenje iz zvezka, ampak je učenje<br />
v nepredvidljivih, včasih celo nevarnih<br />
situacijah. Stresu botruje še<br />
dejstvo, da družina, prijatelji in družba<br />
od mladega človeka pričakujejo ali celo<br />
zahtevajo, da izpit opravi čim hitreje,<br />
da bo med prvimi, ki so naredili izpit<br />
in seveda, da ne bo predrago! Izpit je<br />
opravljen! Iskrene čestitke! Kaj pa sedaj?<br />
VOZITI SAM<br />
Iz prve roke povem, da bi se v tistem<br />
trenutku novopečeni voznik najraje<br />
sedel v avto in odpeljal vsaj z Goričkega<br />
v Piran, če ne celo dlje. Izjemno olajšanje,<br />
sreča, navdušenje in hvaležnost.<br />
Večmesečni trud je obrodil dragoceni<br />
sad vozniškega izpita. Skozi to naporno<br />
pot se vsak posameznik veliko nauči<br />
Prosimo, zaupajte<br />
nam, svojim otrokom.<br />
Mladi se zavedamo,<br />
da ta pot tudi za vas<br />
ni lahka, vendar vam<br />
tega včasih ne znamo<br />
najbolje izraziti.<br />
tako o vožnji, cestno-prometnih pravilih<br />
kot tudi o kulturi obnašanja in o<br />
samem sebi. Vemo, da promet postaja<br />
čedalje bolj zapleten mehanizem, ki ga<br />
ni lahko usvojiti. Morda je prav to razlog,<br />
da so kriteriji za uspešno opravljen<br />
izpit tako zelo zahtevni.<br />
Mnogi smo bili na točki, ko smo že<br />
skoraj obupani ugotavljali, da zahteve<br />
skorajšnje popolnosti nimajo smisla, a<br />
sedaj opažam, da smo se motili. Tako<br />
sem začel razmišljati po nedavnem pogovoru<br />
z mamo nekaj let mlajše prijateljice.<br />
Ta prijateljica je sedaj na poti do<br />
izpita, menda ji gre dobro, mama pa mi<br />
je rekla, da še ne ve, kako bo, ko bo naredila<br />
izpit. Vprašal sem<br />
jo, kaj želi povedati s<br />
tem, in mi je razložila,<br />
da je sicer vesela, ker<br />
hčerka dela izpit, vendar<br />
še ne ve, če ji bodo<br />
potem dovolili sami<br />
voziti, saj ji ne zaupajo.<br />
Menda je še premlada<br />
in neizkušena. To me je<br />
malo šokiralo, obenem<br />
pa sem začutil mamin<br />
SHUTTERSTOCK<br />
strah in ga skušal razumeti. Ta strah je<br />
pokazatelj ljubezni in občutka odgovornosti<br />
za otroka. Po drugi strani pa vem,<br />
da smo vozniki začetniki prevozili precej<br />
kilometrov skupaj z inštruktorjem<br />
in znamo voziti. Razumem pomisleke,<br />
da še nimamo toliko izkušenj kot ostali,<br />
vendar kako si jih bomo nabrali, če ne<br />
bomo imeli priložnosti voziti?<br />
Hvaležen sem za to, da sta moja starša<br />
že od začetka izjemno spodbudna in<br />
razumevajoča. Verjamem, da tudi njima<br />
ni bilo lahko, da je tudi njiju skrbelo,<br />
ampak sta kljub temu ostala pozitivno<br />
naravnana. Sedaj opažam, da sem v vožnji<br />
postal samozavesten do te mere, da<br />
se ne ustrašim, četudi so slabi pogoji na<br />
cesti, ampak ohranim zavedanje, da je<br />
potrebno biti še toliko bolj previden. Če<br />
se osredotočamo na nesreče, ki se lahko<br />
zgodijo, ne bo nič bolje, tudi če imamo<br />
izpit že več deset let.<br />
DRAGI STARŠI<br />
Prosimo, zaupajte nam, svojim otrokom.<br />
Mladi se zavedamo, da ta pot tudi<br />
za vas ni lahka, vendar vam tega včasih<br />
ne znamo najbolje izraziti. Prosimo,<br />
stojte nam ob strani pri odločitvah,<br />
vzponih in padcih. Ne glede na širok ali<br />
ozek družbeni krog vas potrebujemo,<br />
pa če to priznamo ali ne.<br />
Prosimo, da nam pomagate tudi<br />
pri vožnji, vendar ne z žuganjem s<br />
prsti in prerekanjem, kaj smo storili<br />
narobe. Bodimo iskreni, vsaj kar se<br />
cestno-prometnih pravil tiče, smo<br />
mi slišali novejša dognanja … Pa to<br />
ne pomeni, da tolerirajte vsako našo<br />
napako ali neumnost, daleč od tega.<br />
Svojo ljubezen in skrb lahko pokažete<br />
z zdravo mero skrbnosti, sočutja in<br />
zaupanja. Brez zaupanja se ne bomo<br />
mogli sami ničesar naučiti.
SVETOVALNICA<br />
54<br />
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Moj fant se ne želi poročiti<br />
Ženska tridesetih let, s službo in partnerjem, s katerim sva skupaj pet let in se dobro razumeva, sem se pred kratkim<br />
dobila na kavi s prijateljico, ki mi je naznanila, da se bo letos poročila. Pokazala sem veselje, čeprav me je globoko v meni zaskelelo,<br />
saj bi se tudi jaz rada poročila, moj partner pa mi vsakič, ko to omenim, pove, da še ni pravi čas.<br />
Enkrat je problem njegova negotova služba, drugič njegova bolna mama, tretjič pa, da za poroko nimava dovolj denarja.<br />
Vedno me prepriča, da je bolje še malo počakati. Jaz pa ne vem, na kaj ali na koga je treba počakati. Saj je poroka lahko tudi majhna,<br />
v ožjem krogu. Po glavi mi hodi vse mogoče: ali ni povsem prepričan, da želi biti z mano, ali ima strahove pred zavezo?<br />
Bralka<br />
MIHA RUTAR<br />
Sami ste si zastavili dobro vprašanje,<br />
ko ste vprašali, na kaj ali<br />
na koga je treba počakati. Kaj je<br />
pravzaprav (dovolj) dober razlog<br />
za poroko oz. odlog poroke? Nobeden<br />
od preteklih razlogov za odlaganje poroke,<br />
ki jih navajate, ni relevanten: to,<br />
da je služba negotova, da je mama bolna<br />
oz. da ni dovolj denarja, so kvečjemu<br />
razlogi, kako speljati ohcet in vse rituale.<br />
A poroka ne temelji na ohceti – ta<br />
je samo zabava po poroki. Prav tako so<br />
tudi vsi običaji (npr. fantovščina/dekliščina,<br />
šranga) in vse, kar je povezano<br />
z dogodkom (npr. obleka, okrasitev,<br />
Poroka ne temelji<br />
na ohceti – ta je samo<br />
zabava po poroki.<br />
Jedro poroke je,<br />
da se mož in žena<br />
v svobodi in polnosti<br />
sprejemata<br />
in obljubita, da bosta<br />
drug drugemu zvesta<br />
v sreči in nesreči,<br />
v bolezni in zdravju,<br />
da se bosta ljubila<br />
in spoštovala<br />
vse dni življenja.<br />
glasba, fotografiranje, hrana), namenjeni<br />
predvsem temu, da na zunaj izrazijo<br />
pomembnost zakonske obljube, ki<br />
je pravzaprav bistvo vsega tega.<br />
Jedro poroke je, da se mož in žena<br />
v svobodi in polnosti sprejemata in obljubita,<br />
da bosta drug drugemu zvesta v<br />
sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da<br />
se bosta ljubila in spoštovala vse dni življenja.<br />
To obljubita drug drugemu, ostali<br />
pa so priča temu. Če ste verni in razmišljate<br />
o cerkveni poroki: tudi duhovnik je<br />
samo priča poroki, zakrament si podelita<br />
vidva. Poročna obljuba gre v globino<br />
odnosa. Če na hitro razmislimo, kaj pomeni<br />
ta obljuba: pomeni, da sprejemam<br />
drugega takega, kot je: z vsemi (telesnimi,<br />
duševnimi in duhovnimi) pomanjkljivostmi<br />
in močmi, z vsemi kapricami,<br />
preteklostjo, z izobrazbo, statusom v<br />
družbi, finančno sposobnostjo, z vsemi<br />
odnosi, ki jih goji s sorodniki in prijatelji.<br />
Da lahko to izrečem v svobodi,<br />
moram dobro poznati sebe. Sedaj so<br />
redkejše situacije, ko me družina ali<br />
družbeni status »sili« v poroko z drugim.<br />
Pogosteje pa si sami nalagamo to<br />
prisilo, ker je npr. na poti otrok, ker<br />
imava toliko skupnih projektov, kreditov,<br />
prijateljev ali pa ker nekako čutim,<br />
da brez njega (ali nje) ne zmorem živeti<br />
ali pa ker sem že toliko let investiral(a)<br />
v odnos, da pač nima smisla zaključiti<br />
te zgodbe. In seveda sama obljuba<br />
zvestobe v vseh okoliščinah. Zvestoba<br />
ne le v smislu spolnega (ne)varanja,<br />
ampak predvsem v čustvenem smislu.<br />
To pomeni, da sem lahko pred tabo tak,<br />
kot sem. Brez mask, brez skrivnosti. Da<br />
zmorem deliti svoj notranji svet in tvegati,<br />
da ga boš zavrnil(a), se mu posmehoval(a).<br />
In če me sprejmeš takega oz.<br />
tako, kot sem, je to največje darilo in<br />
tudi največji vir moči v odnosu. Je tisti<br />
delček izgubljenega raja, ko sta Adam<br />
in Eva »bila naga, a ju ni bilo sram«.<br />
LJUBEZEN IN<br />
SPOŠTOVANJE<br />
Zadnji del obljube pa sta ljubezen in spoštovanje,<br />
ki pomenita, da obljubljam, da<br />
SHUTTERSTOCK
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
SVETOVALNICA<br />
55<br />
bom zate najboljša verzija sebe. To pomeni,<br />
da sem pripravljen ob tebi rasti,<br />
hoditi s tabo pot življenja, razreševati<br />
konflikte, se prilagajati. Da sem pripravljen<br />
narediti svoj del v odnosu. Vse to, do<br />
konca svojih dni. Pomeni, da sva od zdaj<br />
naprej midva na tem čolnu sredi oceana<br />
življenja in da je vsak problem čolna<br />
nekaj, kar morava skupaj reševati. Da nimam<br />
zraven še rešilnega gumenjaka, na<br />
katerega se ob težavah zavihtim in jo popiham.<br />
Morda je ta del še najbolj srhljiv v<br />
sedanjem času, kjer smo vedno oprezni<br />
za boljšo priložnostjo in smo fleksibilni<br />
na delovnem trgu, pri nakupovanju itd.<br />
A v resnici, če prisluhnemo hrepenenju,<br />
ki je v nas, želimo nekoga, ki nas pozna<br />
in ki ga mi poznamo in za katerega vemo,<br />
da bo tam za nas, ne glede na vse.<br />
V tem smislu je zelo razumljivo, da je<br />
vašega partnerja strah koraka. Ta stiska<br />
kaže, da se zaveda pomena tega dogodka.<br />
V primeru, da se<br />
bo partner še naprej<br />
izmikal, iskal izgovore<br />
in »bežal« v druge teme,<br />
pa je pomembno,<br />
da si tudi sami<br />
ovrednotite, ali ste<br />
še pripravljeni slediti<br />
moškemu, ki vas ne jemlje<br />
resno in ki vam ne zmore<br />
biti sogovornik v ključnih<br />
temah odnosa.<br />
In ta stiska lahko naredi, da iz »vajinega<br />
zrelega odnosa« stisne sok, ki potem sčasoma<br />
postane vino, tj. nekaj žlahtnega, tj.<br />
zakon. Če pa bosta predolgo pustila to zorenje,<br />
bo odnos zgnil ali pa ga bodo skljuvale<br />
ptice (če se poigramo z metaforo).<br />
Po petih letih zveze v odrasli, zreli<br />
dobi si najbrž lahko odgovorita na vprašanje,<br />
ali sva za skupaj. Gotovo sta se že<br />
skregala, pa tudi bila skupaj dlje časa in<br />
v preizkušnji (npr. na potovanju, skupaj<br />
živela v stresu vsakdana), najbrž sta<br />
tudi že kak skupen projekt izpeljala. Vse<br />
to so lahko izkušnje, ki pomagajo odgovoriti<br />
na vprašanje, kako midva funkcionirava<br />
in ali bova lahko skupaj. Čisto<br />
dokončno pa ni mogoče odgovoriti na to<br />
vprašanje, saj prihodnost prinese svoje<br />
neznanke. A tudi o tem se lahko pogovarjata<br />
in skupaj razmišljata, kako bi se<br />
odzvala v različnih okoliščinah.
SVETOVALNICA | ZDRAVJE<br />
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
56<br />
Komentar<br />
Gre za obljubo zvestobe<br />
v vseh okoliščinah.<br />
Zvestobe ne le v smislu<br />
spolnega varanja, ampak<br />
predvsem v čustvenem<br />
smislu. To pomeni,<br />
da sem lahko tak pred<br />
tabo, kot sem. Brez mask,<br />
brez skrivnosti.<br />
PRIPRAVE NA ZAKON<br />
Temu so namenjene tudi priprave na<br />
zakon. Svetujem vam, da povabite partnerja<br />
v katero od njih. Saj se ni treba<br />
poročiti takoj po njej, a preko temeljite<br />
priprave na zakon bosta sistematično<br />
šla čez teme, ki so pomembne v zakonu,<br />
in si pomagala s tem ovrednotiti vajin<br />
sedanji odnos. Svetujem vama, da izbereta<br />
kakšno poglobljeno pripravo na zakon<br />
(npr. e-pripravo Zavoda Iskreni ali<br />
katero od celoletnih šol za predzakonce),<br />
saj bosta lahko lažje izpeljala proces<br />
in se bolj povezala. Vsekakor je iz vašega<br />
zapisa videti, da ste si vi že prišli na jasno<br />
glede odgovora, ali se želite poročiti.<br />
Vztrajajte s temi vprašanji tudi pri<br />
partnerju. Vprašanja naj se ne tičejo<br />
samo dogodka poroke, ampak predvsem<br />
vseh vidikov obljube, ki sem jih<br />
prej omenjal in ki so pravzaprav gradniki<br />
vsakega globokega in trdnega odnosa.<br />
Koliko bo vas razumel v vašem<br />
hrepenenju in se odzval na vaše legitimne<br />
prošnje, je tudi pokazatelj trdnosti<br />
in globine vajinega odnosa.<br />
V primeru, da se bo partner še naprej<br />
izmikal, iskal izgovore in »bežal« v druge<br />
teme, pa je pomembno, da si tudi sami<br />
ovrednotite, ali ste še pripravljeni slediti<br />
moškemu, ki vas ne jemlje resno in ki<br />
vam ne zmore biti sogovornik v ključnih<br />
temah odnosa. Vam želim, da bi zmogli<br />
z vsem pogumom in tudi tenkočutnostjo<br />
najprej razmisliti o teh vprašanjih,<br />
nato pa se pogovoriti tudi s partnerjem.<br />
Verjamem, da je vse to lepa priložnost za<br />
poglobitev vajinega odnosa.<br />
Miha Rutar, oče, psiholog<br />
ter zakonski in družinski terapevt. <br />
Kako lahko<br />
kontracepcija škodi<br />
zdravju in spolnosti<br />
MAJA VOVK<br />
Ko se ženska odloči za uporabo hormonske<br />
kontracepcije, se v njeni glavi običajno<br />
odvija eden od scenarijev: lahko bom imela<br />
spolne odnose brez strahu, da bi zanosila,<br />
znebila se bom nadležnih težav, kot so<br />
neprijetni izcedki, akne, močne, boleče<br />
menstruacije, o kakšnih neprijetnih učinkih<br />
pa ne razmišlja. Morda o povečanju teže ali<br />
vplivu na kaj drugega, kar lahko opazi na<br />
svojem telesu, ne ve pa, da lahko uporaba<br />
tabletk celo uniči njeno ljubezensko življenje.<br />
Ja, prav zares. Sintetični hormoni<br />
v tabletkah motijo tvorbo njenih<br />
lastnih hormonov in rušijo hormonsko<br />
ravnovesje v telesu. In ker naši<br />
hormoni ne vplivajo samo na telesne<br />
procese, ampak tudi na to, kako dojemamo<br />
druge in kako drugi dojemajo<br />
nas, je logično, da vplivajo tudi na vse<br />
naše odnose. In hitro se lahko zgodi,<br />
da se bo neuravnotežena hormonska<br />
tehtnica zaradi stalnega motenja sintetičnih<br />
hormonov preveč nagnila na<br />
eno stran in nas oddaljila od partnerja,<br />
namesto da bi naju zbližala.<br />
TABLETKA<br />
UNIČI LJUBEZEN<br />
Privlačil vas bo napačen moški. Ko so<br />
naši hormoni uravnoteženi, gre naše<br />
telo telesno vsak mesec oziroma vsak<br />
cikel na lov za dobrim partnerjem. To<br />
se zgodi ob ovulaciji. Estrogen, ki je okrog<br />
ovulacije na višku, povzroči, da so<br />
ženski privlačni moški, katerih obrazi,<br />
glasovi in vedenje kažejo na prisotnost<br />
velike ravni hormona testosterona.<br />
Ženskam so tako bolj privlačni moški<br />
s simetričnim obrazom in telesom ter<br />
globokim glasom. Ženske po naravi<br />
bolj privlači vonj moškega, ki je genetsko<br />
različen od nje. Na tak način narava<br />
poveča možnosti za zdravega otroka,<br />
Ironično je, da ženske<br />
začnejo jemati<br />
kontracepcijo, da bi lahko<br />
uživale v spolnosti,<br />
zgodi pa se, da izgubijo<br />
željo do nje.<br />
zmanjša možnost spontanega splava in<br />
se elegantno izogne morebitnemu incestu.<br />
Pripomore pa tudi k bolj zadovoljujoči<br />
spolnosti in srečnejšim odnosom.<br />
Ženske, ki so na hormonski kontracepciji,<br />
pa bolj privlači vonj moških, ki<br />
dišijo podobno kot one same, torej tistih<br />
moških, ki so ji genetsko podobni. To naj<br />
bi bilo zato, ker tabletka žensko postavi<br />
v stanje navidezne nosečnosti, nosečnice<br />
pa so po naravi nagnjene k skrbi in<br />
negi sorodnikov, ki dišijo tako kot one.<br />
Na ta način si ženske ne izbirajo več partnerjev,<br />
ki bi bili zanje najprimernejši.<br />
Postanete manj privlačni za moške.<br />
Feromoni, ki jih sprošča naše telo,<br />
delujejo kot ljubezenski napoj, zato<br />
postanemo bolj privlačne za moške.
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 ZDRAVJE<br />
Komentar<br />
57<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Hormoni nam pomagajo<br />
komunicirati s svetom.<br />
SEZNAM VIROV<br />
NAJDETE NA<br />
ISKRENI.NET<br />
Tako pripomorejo, da se moški začne<br />
zanimati za žensko, ki ga sicer samo<br />
po svojem videzu in glasu ne bi privlačila.<br />
Zaradi feromonov ženska tvori<br />
poseben vonj, ki privlači moške. Ko<br />
moški vdihne feromone, se v njegovem<br />
telesu tudi poveča količina testosterona.<br />
Ženska ne tvori feromonov vsak<br />
dan enako, ampak se njihova tvorba<br />
spreminja tekom ciklusa. Največ se jih<br />
tvori v najbolj plodnih dneh, to je okrog<br />
ovulacije. Vendar raziskave kažejo, da<br />
kontracepcija ustavi tvorjenje feromonov,<br />
kar lahko negativno vpliva na vaše<br />
ljubezensko in spolno življenje.<br />
DRUGI MOŠKI<br />
Vaš izbranec vam ne bo več privlačen.<br />
Če ste bili na kontracepciji, ko<br />
sta se spoznala in začela z zvezo, se<br />
lahko zgodi, da vam partner ne bo<br />
več privlačen, ko boste prenehali z jemanjem<br />
tabletk. Nekaterim ženskam<br />
postanejo bolj privlačni drugi moški.<br />
V mnogih primerih se zgodi tudi to,<br />
da se razmerje konča, kar je še posebej<br />
tragično, če pomislimo, da se je to<br />
zgodilo zaradi kontracepcije. Lahko<br />
Raziskave so pokazale<br />
povezavo med jemanjem<br />
tabletk in spolno<br />
disfunkcijo, kar vključuje<br />
manj spolnosti, manj<br />
vzburjenja, manj užitka<br />
in manj orgazmov ter<br />
težave z vlažnostjo<br />
nožnice in bolečine<br />
med spolnim odnosom.<br />
zavrejo vašo spolno željo. Ženska naj<br />
bi imela največjo željo po spolnosti<br />
okrog ovulacije, vendar pa tabletka<br />
prepreči ovulacijo. Poleg tega sintetični<br />
hormoni v kontracepciji izčrpavajo<br />
zaloge vašega testosterona, ki je poleg<br />
ravnovesja hormonov ključen za vašo<br />
željo po spolnosti in spolni užitek.<br />
Raziskave so pokazale povezavo<br />
med jemanjem tabletk in spolno disfunkcijo,<br />
kar vključuje manj spolnosti,<br />
manj vzburjenja, manj užitka in manj<br />
orgazmov ter težave z vlažnostjo nožnice<br />
in bolečine med spolnim odnosom.<br />
Ironično je, da ženske začnejo<br />
jemati kontracepcijo, da bi lahko uživale<br />
v spolnosti, zgodi pa se, da izgubijo<br />
željo do nje. Lahko vplivajo na vaše<br />
razpoloženje. Tabletke povezujejo tako<br />
z depresijo kot s tesnobo ter poslabšanjem<br />
PMS-ja. Ženske tako zaradi slabega<br />
počutja in nihanja razpoloženja ne<br />
čutijo želje po spolnosti. V naravnem<br />
ciklusu ženska tekom ciklusa izkusi<br />
celo paleto občutkov, in če je v stiku z<br />
njimi, lahko to okrepi njen odnos. Če pa<br />
se neprestano počuti enako in še to ne<br />
preveč dobro, ni ravno najbolj obetavno<br />
za odnos in ljubezensko življenje.<br />
Odločitev za kontracepcijo je tako<br />
več kot le odločitev o tem, ali želite zanositi<br />
ali ne. Zato je pomembno, da pri<br />
izbiri primerne oblike načrtovanja spočetij<br />
dobro poznate tako svoje telo kot<br />
vpliv različnih metod nanj. Naj oboje deluje<br />
za vas in v dobro vaših odnosov.
KNJIGA<br />
58<br />
Kolumna<br />
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Kakšno moč imajo mame,<br />
ki skupaj molijo<br />
EVA MARKOVIČ<br />
Večina kristjanov o molitvi ne govori kaj dosti.<br />
Gre za nekaj osebnega in intimnega,<br />
zato človek težko deli z drugim<br />
svoje duhovno veselje, težave, sušo, sadove.<br />
Vprašajmo se, kdaj smo se s prijateljem<br />
nazadnje pogovarjali<br />
o svoji molitvi: večina bo ob<br />
tem vprašanju skomignila z<br />
rameni, češ, res se ne spomnim, razen,<br />
kdor sodeluje v programu Fiat90 ali<br />
Exodus90, kjer je pogovorov o duhovnem<br />
življenju deležen v izobilju.<br />
Toda Claire de Féligonde, avtorica<br />
uspešnice Mama moli, mama petih<br />
otrok in navdušena molilka, spodbuja<br />
ravno k temu. »Prijateljici zaupamo<br />
cel kup drugih reči, ne pripovedujemo<br />
pa ji o tistem, kar nam omogoča dihanje?«<br />
nas sprašuje. Kristjani nujno potrebujemo<br />
mrežo, ki nas spodbuja, ko<br />
omagujemo, ki moli za nas, kadar sami<br />
ne zmoremo, ki se veseli z nami, ko se<br />
čutimo povezane z Bogom. Ustvarjeni<br />
smo za občestvo!<br />
Čudenje nad<br />
Božjim stvarstvom,<br />
vsakdanjimi malenkostmi<br />
in drobnimi blagoslovi<br />
družinskega življenja<br />
so tisto, kar v nas vžiga<br />
še večjo hvaležnost.<br />
Bolj ko se zavedamo<br />
svoje hvaležnosti,<br />
več priložnosti za<br />
zahvaljevanje vidimo.<br />
ki ju želimo postaviti za temelj svojega<br />
življenja. Dan je povsem drugačen,<br />
če ga že navsezgodaj izročimo Bogu!<br />
Kadar ne zmoremo daljše molitve, je<br />
zjutraj lahko dovolj že pet minut ali<br />
samo nekaj sekund, v katerih se zbrano<br />
pokrižamo. Na tak način Jezusa povabimo<br />
v vse, kar bomo tisti dan počele.<br />
Kakšna razlika!<br />
MOLITEV ZA VSAKDAN<br />
Helena Rozman je izpostavila, da<br />
molitev vpleta v vse, kar počne čez<br />
dan. Ko se tušira, prosi Boga, naj z<br />
nje izmije grehe. Ko se liči, ga prosi<br />
za čist pogled, ušesa, ki bodo znala<br />
poslušati, in usta, ki govorijo lepe<br />
stvari. Ob peki tort moli za mladoporočence,<br />
ki so jim namenjene, čeprav<br />
jih sploh ne pozna. Darja Ovsenik se<br />
4<br />
MNOŽICA ŽENSKIH SRC<br />
To seveda velja tudi za mame. Ravno<br />
to – skupna molitev ter medsebojna<br />
spodbuda v duhovnem življenju – je<br />
bil namen večera za mame, ki ga je ob<br />
izidu knjige Mama moli organizirala<br />
Založba Emanuel. Dvorana glasbene<br />
šole na Rakovniku je pokala po šivih,<br />
okrasitev z rožami, svečami in belimi<br />
prti pa je izdajala, da gre za dogodek s<br />
pravo žensko dušo.<br />
Mame smo večer začele s slavljenjem,<br />
ki je izžarevalo žensko energijo<br />
in povezanost v molitvi. Sledil je pogovorni<br />
večer, na katerem se je Marjana<br />
Debevec z Radia Ognjišče o molitvi<br />
pogovarjala z Agato Hren, Darjo Ovsenik,<br />
Heleno Rozman, Natašo Rupena in<br />
mano (kot prevajalko knjige). Ugotovile<br />
smo, da si v družinskem ritmu ni enostavno<br />
vzeti časa za molitev, vendar sta<br />
ravno molitev in odnos z Bogom tista,<br />
1
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 KNJIGA<br />
Kolumna<br />
59<br />
je ustavila ob zahvaljevanju. Čudenje<br />
nad Božjim stvarstvom, vsakdanjimi<br />
malenkostmi in drobnimi blagoslovi<br />
družinskega življenja so tisto, kar v<br />
nas vžiga še večjo hvaležnost. Bolj ko<br />
se zavedamo svoje hvaležnosti, več<br />
priložnosti za zahvaljevanje vidimo.<br />
Agata Hren je podelila zgodbo o<br />
tem, kako je svoje otroke v zahtevnih<br />
in nevarnih situacijah začela izročati<br />
Bogu in Mariji. »Kadar vidim, da me<br />
stvari presegajo in nimam kontrole<br />
nad situacijo, rečem Mariji: To je tvoj<br />
otrok, ti poskrbi, da bo z njim vse v<br />
redu.« Zaradi takšne drže lažje ostaja<br />
mirna in v zaupanju. Ravno tako vsak<br />
dan moli za svetost svojih otrok. Nataša<br />
Rupena pa je svoj odnos z Jezusom<br />
opisala kot veliko ljubezensko zgodbo.<br />
Od preizkušnje popolne izgorelosti,<br />
ko več mesecev ni bila sposobna niti<br />
najkrajše molitve, razen izgovarjanja<br />
Jezusovega imena, je dozorela v obdobje,<br />
ko je molitev vsak njen vdih.<br />
Okrogli mizi je sledil najdaljši in<br />
najslajši del – druženje ob čaju in domačih<br />
dobrotah. Če se na kupu zbere<br />
takšno število mam, se večer res ne<br />
konča zgodaj! Ob odhodu je marsikatera<br />
med njimi vprašala: »Kdaj bo<br />
naslednjič kaj podobnega? Mame potrebujemo<br />
takšne večere …« <br />
3<br />
Fotografija:<br />
Simon Nardin/Založba Emanuel<br />
1 Na okrogli mizi o molitvi<br />
so sodelovale (z leve): Helena Rozman,<br />
Darja Ovsenik, Agata Hren,<br />
Eva Markovič, Nataša Rupena<br />
in Marjana Debevec kot povezovalka.<br />
2 Torto z napisom Mama moli<br />
je izdelala Helena Rozman.<br />
3 Okrogli mizi je sledil najdaljši<br />
in najslajši del – druženje ob čaju<br />
in domačih dobrotah.<br />
4 »Kdaj bo naslednjič kaj podobnega?<br />
Mame potrebujemo takšne večere …«<br />
2<br />
4
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
60<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Maslene rezine<br />
s svežim sirom in jagodičjem<br />
Se tudi vam zgodi, da si včasih zaželite sveže sladice<br />
in je nimate doma? V hladilniku pa imate sveže sadje,<br />
sirni namaz in smetano? Če ste na obe vprašanji<br />
odgovorili pritrdilno, potem je današnji recept namenjen prav vam.<br />
SELMA BIZJAK<br />
Ne potrebujete nikakršnega slaščičarskega znanja,<br />
samo nekaj minut prostega časa in že lahko pripravite<br />
slastno sladico, s katero boste prepričali<br />
marsikaterega ljubitelja sladkih jedi.<br />
Sladico lahko pripravite kot posladek po obroku, sladek<br />
zajtrk ali kot romantično sladico za večerjo. Ker je njena<br />
priprava tako enostavna in ker je sladica nadvse okusna, njeno<br />
pripravo priporočam tudi moškim bralcem Domovine; do<br />
praznika zaljubljenih, dneva žena in gregorjevega je še dovolj<br />
časa, da osvojite pripravo in za enega od naštetih praznikov<br />
presenetite svojo ljubljeno. Z malo domišljije pri sestavljanju<br />
sladice boste ustvarili pravo slaščičarsko umetnino.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
61<br />
MASLENE REZINE<br />
S SVEŽIM SIROM<br />
IN JAGODIČJEM<br />
Za 2 osebi potrebujemo:<br />
• 6 rezin toasta,<br />
• tricentimetrsko rezino masla,<br />
• 250 g mascarponeja,<br />
• 2 zavitka sladkorja<br />
z okusom pomaranče,<br />
• 10–12 svežih jagod,<br />
• skodelico svežih borovnic,<br />
• sladkor v prahu,<br />
• agavin sirup,<br />
• stepeno smetano<br />
PRIPRAVA:<br />
1. Najprej pripravimo<br />
kremni namaz.<br />
2. Z električnimi metlicami<br />
obdelamo mascarpone.<br />
3. Dodamo sladkor z okusom<br />
pomaranče in po želji<br />
še malce sladkorja v prahu.<br />
4. Stepamo toliko časa, da postane<br />
kremni namaz rahel.<br />
5. Postavimo ga v hladilnik.<br />
6. Očistimo in operemo sveže<br />
jagode in borovnice ter jih<br />
na papirnati brisački osušimo.<br />
7. Jagode narežemo<br />
na majhne kocke.<br />
8. Dve jagodi prihranimo celi<br />
za dekoracijo krožnika.<br />
9. Smetano stepemo ali uporabimo<br />
smetano v spreju.<br />
10. V večji ponvi razpustimo maslo.<br />
Pazimo, da ne porjavi,<br />
ker bo imelo grenak okus.<br />
11. Na raztopljenem maslu<br />
z obeh strani zlato-rjavo<br />
opečemo rezine toasta.<br />
12. Pripravimo dva večja servirna<br />
krožnika in nanju položimo<br />
po tri rezine opečenega kruha.<br />
13. Na vsako rezino dodamo željeno<br />
količino kremnega namaza.<br />
14. Porazdelimo sveže sadje.<br />
15. Posujemo s sladkorjem v prahu<br />
in prelijemo z agavinim sirupom.<br />
16. Nazadnje dodamo še smetano.<br />
17. Postrežemo takoj.<br />
Prijetno sladkanje!<br />
Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane<br />
Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si<br />
REŠITVE str. 62-63:<br />
Rešitev dopolnjevanke: ZAPLODEK, AGRIKOLA, PRONO-<br />
MEN, LINGVIST, OKOVANKA, DOMINION, ELESKORT,<br />
KANTANTO<br />
Rešitev anagrama: DAVČNA UPRAVA.<br />
Rešitev križanke (vodoravno): psevdonim, receptura,<br />
Elon, oder, NŠ, občina, oči, Reza, Verne, ego, Maksim,<br />
mrk, GO, klet, AT, sleparija, nimfa, velesila, plen, Ate,<br />
plinar, Kant, Rak, Aka, MU, oda, Olt, radost, pouk, Gorki,<br />
akt, biser, OO, Negastrn, Vinska Gora, Adi, Iko, DL, joker,<br />
zrak, alarm, dama. Glavno geslo: Iz naroda za narod.
RAZVEDRILO<br />
62<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
ANAGRAM<br />
DVA RAČUNAVA, P(A) ...<br />
... nikakor ne moreva ugotoviti, kakšne pozdravčke<br />
bo letos poslala ... Kdo? Iz vseh črk gornjih besed (razen zadnje<br />
črke A) sestavite odgovor in ga vpišite v spodnja polja.<br />
V pomoč: menda tej pošiljateljici nikoli ne zmanjka sponzorjev.<br />
MAGIČNI KVADRAT<br />
ZAPLODEK PRONOMEN OKOVANKA<br />
KANTANTO ELESKORT DOMINION<br />
AGRIKOLA<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno<br />
in navpično, tako da se bodo med seboj ujemale. Ko boste<br />
vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je končna rešitev.<br />
V polju, kjer se ta beseda križa sama s seboj, le še dodajte<br />
pravo črko. V liku ni nobenega črnega polja!<br />
vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Pri spovedi:<br />
Ko se ti zaprejo ena<br />
vrata, se vedno<br />
odprejo kaka druga.<br />
Da, vem. Tudi jaz<br />
sem imel stoenko.<br />
Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 KRIŽANKA<br />
63<br />
WIKIPEDIA<br />
SLOV.<br />
SLIKAR<br />
(*26. 1.<br />
1883)<br />
GOLJU-<br />
FIJA,<br />
VARANJE<br />
ZELO<br />
MOČNA,<br />
VPLIVNA<br />
DRŽAVA<br />
STARO-<br />
GRŠKA<br />
BOGINJA<br />
NESREČE<br />
REKA V<br />
RAKOVEM<br />
ŠKOC-<br />
JANU<br />
REKA V<br />
ROMUNIJI,<br />
PRITOK<br />
DONAVE<br />
RUSKI<br />
PISATELJ<br />
(MAKSIM)<br />
VZHODNO-<br />
SLOVAN-<br />
SKI BOG<br />
DOMOVINA SKUŠNJA<br />
NASELJE<br />
JV. OD<br />
VELENJA<br />
PEVEC<br />
SMOLAR<br />
DŽOKER<br />
ZVOČNI<br />
ZNAK ZA<br />
NEVAR-<br />
NOST<br />
AVION<br />
VEJA<br />
ELEKTRO-<br />
TEHNIKE<br />
GAŠPER<br />
OKORN<br />
PAUL<br />
ELUARD<br />
12<br />
DELAVEC<br />
V PROIZ-<br />
VODNJI<br />
PLINA<br />
ONDINA<br />
OTTA<br />
MALIK<br />
1<br />
PRISTA-<br />
NIŠČE NA<br />
SEVERU<br />
IZRAELA<br />
VESELJE,<br />
SREČA<br />
ČRNA<br />
PTICA<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
IZMIŠLJE-<br />
NO IME<br />
PISATE-<br />
LJEV<br />
PRIPRAVA<br />
ZDRAVILA<br />
PO<br />
RECEPTU<br />
AMERIŠKI<br />
POSLOV-<br />
NEŽ MUSK<br />
NACE<br />
ŠUMI<br />
OČKA<br />
FRANC.<br />
PISATELJ<br />
(JULES)<br />
UBIJALKA<br />
5<br />
UMETNIŠ-<br />
KA SLIKA<br />
GOLEGA<br />
TELESA<br />
SLOV.<br />
NOGO-<br />
METAŠ<br />
(ANDRAŽ)<br />
ALMA<br />
KARLIN<br />
BALETNIK<br />
OTRIN<br />
EDVARD<br />
RUSJAN<br />
ZMES<br />
PLINOV,<br />
KI JO<br />
DIHAMO<br />
ŠAHOV-<br />
10<br />
SKA<br />
FIGURA,<br />
KRALJICA<br />
RENO-<br />
VACIJA<br />
14<br />
HOMER-<br />
JEV EP<br />
ROJSTNA ITALIJAN.<br />
VAS PISATELJ<br />
SLIKARJA (UMBERTO,<br />
NA SLIKI IME ROŽE)<br />
SPODNJI<br />
DEL HIŠE<br />
VRATAR<br />
OBLAK<br />
MAURICE<br />
UTRILLO<br />
LOKALNA<br />
SKUPNOST<br />
DRŽAVA V<br />
Z. EVROPI<br />
SLIKAR<br />
PILON<br />
TEREZIJA<br />
(KRAJŠE)<br />
REKA<br />
V EGIPTU<br />
8<br />
VILA<br />
V GRŠKI<br />
MITO-<br />
LOGIJI<br />
GLAVNO<br />
MESTO<br />
NIZO-<br />
ZEMSKE<br />
VAS<br />
JV. POD<br />
GORO<br />
RODICO<br />
DUŠA<br />
POČKAJ<br />
PODIJ<br />
MESTO NA<br />
SEVERU<br />
NEMČIJE<br />
11<br />
ULOV<br />
4<br />
NEMŠKI<br />
FILOZOF<br />
(IMMA-<br />
NUEL)<br />
HVALNICA<br />
ODPRTINA<br />
V STENI<br />
DEJAV-<br />
7<br />
NOST<br />
V ŠOLI<br />
VAS S. OD<br />
MORAVČ<br />
BORŠT,<br />
GAJ<br />
3<br />
DOMINIK<br />
LIVAKOVIĆ<br />
RADIJ<br />
PERLA<br />
PREBI-<br />
VALKA<br />
GALIJE<br />
BARIJ<br />
NASELJE<br />
JUŽNO<br />
OD BREZIJ<br />
6<br />
JAZ<br />
NEBESNI<br />
POJAV<br />
NATIPKAN<br />
TEKST<br />
2<br />
NATU-<br />
RIZEM<br />
ANTON<br />
TROST<br />
NASPROT.<br />
STAROSTI<br />
SLOV.<br />
FLAV-<br />
TISTKA<br />
13<br />
KRAJŠA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
MARIJA<br />
OSMINA<br />
KROGA<br />
15 DVATISO-<br />
ČAK NAD<br />
DREŽNICO<br />
GLAVNO GESLO<br />
1 2 3 4 5<br />
9 6 7 8 9 10<br />
11 12 13 14 15
SLIKOVITO<br />
64<br />
Satira<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
Snežni plug – Alex Colville<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
(Ko se pogovarjata<br />
Dare z Darsa in Mare z Marsa … )<br />
DARE: Mare! Ej, Mare!!<br />
MARE: Kaj je?<br />
DARE: Mare, a ti vidiš to?!<br />
MARE: Ja, kaj, Dare?<br />
DARE: Sneg.<br />
MARE: Sneg, ja. Kdo bi si mislil?<br />
DARE: A ne?<br />
MARE: Kakšno presenečenje!<br />
DARE: Saj to! Neverjetno!<br />
MARE: Totalno presenečenje!<br />
DARE: Res, kdo bi si mislil?<br />
MARE: Čeprav … je bil pa napovedan.<br />
DARE: A sneg?<br />
MARE: Ja.<br />
DARE: Kdo ga je napovedal?<br />
MARE: Ja, oni na televiziji.<br />
DARE: Kaj, a ti to še gledaš?<br />
MARE: Seveda gledam, kaj pa čem?<br />
DARE: No, ja, saj jaz tudi. Ampak<br />
verjamem jim pa čisto nič. Nič več.<br />
MARE: Pa na radiu so tudi rekli, da<br />
bo snežilo.<br />
DARE: Radio, televizija … Zaradi<br />
mene lahko tudi časopis. Vse je ista figa:<br />
Ne verjamem čisto nič več. Nobenemu.<br />
Vsak samo svojo stranko zagovarja.<br />
MARE: Ampak, saj niso bili od<br />
stranke. Vremenarji so bili.<br />
DARE: A misliš, da oni pa niso svoja<br />
stranka?<br />
WIKIART<br />
Podpis: Alex Colville, Snežni plug (1967), Kanadska narodna galerija, Ottawa, Kanada.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 POLITIČNA POEZIJA<br />
Humor<br />
65<br />
MARE: A da so?<br />
DARE: Seveda so. In nategujejo nas<br />
še bolj kot oni iz parlamenta.<br />
MARE: Ne?<br />
DARE: Ja. Se spomniš lani avgusta<br />
na moj rojstni dan, ko sem imel piknik.<br />
So rekli, da bo sončno, pa je lilo, kot da<br />
je sodni dan.<br />
MARE: Ja, se spomnim. Res nas je<br />
namočilo.<br />
DARE: No, mene nobeden več ne bo<br />
namočil. Jaz nobenemu čisto nič več ne<br />
verjamem.<br />
MARE: Ampak sneg pa običajno točno<br />
napovedo. Do dneva in centimetra.<br />
DARE: Imaš prav. Ampak sem res<br />
presenečen, da jim uspe.<br />
MARE: Ja, tudi jaz sem presenečen.<br />
Sneg! A si sploh lahko misliš?!<br />
DARE: Ne, res. Kdo bi rekel?!<br />
MARE: Samo … ljudje bodo pa spet<br />
čisto razbesnjeni.<br />
DARE: Zakaj?<br />
MARE: Ker nas je sneg presenetil.<br />
DARE: Pa saj nas vsako leto preseneti.<br />
MARE: Res je.<br />
DARE: Ne vem, zakaj so ljudje vsako<br />
leto znova presenečeni, da nas sneg<br />
preseneti.<br />
MARE: Prav imaš.<br />
DARE: Lahko bi se že navadili.<br />
MARE: Tako je.<br />
DARE: Prav butasto je, no.<br />
MARE: Ti, a bova midva vseeno<br />
pognala?<br />
DARE: Kaj pa?<br />
MARE: Ja, plug.<br />
DARE: Zakaj pa?<br />
MARE: Da spluživa ceste in pločnike.<br />
DARE: A si ti zmešan?! Da bom moral<br />
potem plug očistit' in posušit'?! A<br />
sploh veš, kako zelo mokrota poškoduje<br />
takole mašino. O, ne, ne … Tale plug<br />
bo vozil samo na suhe in sončne dni: od<br />
maja do oktobra!<br />
MARE: Kaj pa sneg?<br />
DARE: Bo že skopnel.<br />
MARE: Kaj bodo pa ljudje rekli, ko<br />
ne bo spluženo?<br />
DARE: Ja, kaj? Malo bodo<br />
presenečeni.<br />
<br />
NATASHA ROLEX<br />
STROKOVNA VPRAŠANJA<br />
Se zazrla v rolex je na roki,<br />
Pa to ni še vse, takoj zastavi<br />
čas, dejala, vse prehitro teče, si vprašanje, kje naj registrira<br />
kakor hitro misel to izreče,<br />
si rolls-royce, kako ga garažira,<br />
že se mora posvetiti stroki.<br />
kam najbolje ga na varno spravi.<br />
Tokrat to zastavlja si vprašanje, In še kup vprašanj roji po glavi,<br />
ki seveda strogo je strokovno, kakor tisto, koliko na dači<br />
kakšno je za funkcijo vrhovno ruski se popije ob jedači,<br />
najprikladnejše imenovanje.<br />
kdo pokrije stroške tam v naravi.<br />
Naj samo se doktor imenuje, Na problem okoljski budno pazi<br />
ali naj pove, da gre za pravo, ta, ki kup stvari jo zaposluje,<br />
naj mar zraven še doda državo, vsak dan sproti se o tem sprašuje,<br />
s tem strokovno se obremenjuje. mar zadostni viri so v oazi.<br />
Rolajo vprašanja se nenehno,<br />
kot kazalci rolexa vrtijo,<br />
te skrbi življenje ji krojijo,<br />
v glavo se prikradejo pritlehno.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si
TAZADNJA<br />
66<br />
Humor<br />
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />
V Ljubljani sani namesto avtobusov<br />
Pa smo ga le dočakali! Prvi sneg, ki se je obdržal. Z njim nam je vedno ponujena<br />
priložnost, da si lahko ure in ure ogledujemo pokrajino, medtem ko stojimo<br />
na primorski avtocesti. Nanj pa so bili letos izjemoma manj pripravljeni pri Ljubljanskem<br />
potniškem prometu (LPP), zato bodo do nadaljnjega avtobuse nadomestili s sanmi.<br />
SVIT PODGORNIK<br />
nemogoče je<br />
pričakovati, da boste na<br />
cesti manj kot eno uro,<br />
»Preprosto<br />
čeprav greste samo do<br />
svoje sosede. Zato je tudi nesmiselno<br />
pričakovati, da bodo avtobusi vozili po<br />
voznem redu. Ker je letos leto reform,<br />
smo se odločili, da bomo potnikom ponudili<br />
enkratno potovanje. Obljubljamo<br />
jim, da ne bodo niti za sekundo stali<br />
na cesti – morda bodo stali v kakšnem<br />
snežnem zametu ali pa v gozdu, ampak<br />
na cesti gotovo ne,« nam je zaupal S.<br />
Nežak, pobudnik programa »Ko sneži,<br />
na sani«. LPP bo s sanmi vozil po alternativnih<br />
poteh: »Kontaktirali smo Oddelek<br />
za zgodovino na Filozofski fakulteti<br />
ter Inštitut za kartografijo in našli<br />
smo že več sto let opuščene kolovoze.<br />
Na njih ni prav nobene gneče, prav tako<br />
se ni še nihče pritoževal, ker jih DARS<br />
ni splužil. Na takih poteh bodo sani<br />
vozile nemoteno, problem bodo morda<br />
povzročali le volkovi.«<br />
Nad novostjo, sanmi v mestnem in medkrajevnem prometu, so navdušeni vsi, razen Sinidkata avtoprevoznikov.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
Sani bodo konji vlekli tako na<br />
medkrajevnih povezavah kot tudi v<br />
mestnem prometu, pri čemer bodo v<br />
Ljubljani trase večinoma potekale preko<br />
Rožnika in Golovca. Za vlečno silo so<br />
se obrnili na privatne konjušnike, vendar<br />
pa so morali poseči tudi po drugih<br />
živalih. »Lipica nam ni hotela odstopiti<br />
svojih žrebcev, ker naj bi bili predragoceni,<br />
zato smo morali poleg konjev<br />
najeti tudi osle, ovne in mule. Jelenov,<br />
ki so bili glavna želja, je žal v Sloveniji<br />
premalo,« pove pobudnik programa.<br />
Program uživa veliko podporo. Potniki,<br />
ki so večinoma dijaki in šolarji,<br />
bodo tako spoznavali svojo domovino,<br />
naučili se bodo uporabnih veščin, kot sta<br />
potiskanje in oskrba sani, za otroke pa<br />
bo to tako ali tako čarobna izkušnja. Nad<br />
idejo so navdušeni učitelji, ki bodo pouk<br />
lahko mirno začenjali dve uri kasneje,<br />
zgodovinarji pa so navdušeni nad dejstvom,<br />
da bo njihovo znanje enkrat tudi<br />
uporabljeno v praksi. Okoljevarstveniki<br />
so program označili za vizionarski, podprle<br />
pa so ga tudi Slovenske železnice, ki<br />
si v času uporabe sani v LPP obetajo podvojene<br />
ali celo potrojene zaslužke. Največ<br />
neodobravanja je pri Sindikatu avtoprevoznikov:<br />
»Predstavljajte si, kako bo<br />
voziti zadnji avtobus proti Šentvidu pri<br />
Stični skozi dolenjske gozdove ob 22.30.<br />
Obstajajo tudi cenejše vabe za medvede,<br />
kot smo avtoprevozniki!« pravi Stane<br />
Malo, voznik linije 68. Vodje programa so<br />
v odzivu zapisali, da obžalujejo kolateralno<br />
škodo, ki bo morda nastala.<br />
Nad programom nismo navdušeni<br />
pri Tazadnji, saj kljub dobri<br />
obloženosti z blazinami, lesene letvice<br />
ne bodo nikoli tako udobne kot<br />
sedeži na avtobusih. Predsednica<br />
Državnega zbora pa je nad idejo navdušena,<br />
saj je vožnjo s kočijo že priporočila<br />
celo za pot na Dunaj.
ŽE 3.<br />
PONATIS!<br />
MAJA VOVK<br />
Čudovita princesa<br />
ZA DEKLICE MED 8. IN 12. LETOM<br />
Vse, kar mora najstnica vedeti o svojem<br />
spreminjajočem se telesu in novih občutkih,<br />
da bo svoje odraščanje sprejemala z veseljem<br />
in hvaležnostjo.<br />
Knjiga je napisana v preprostem jeziku<br />
in opremljena s čudovitimi ilustracijami<br />
Evgenije Jarc, da si deklice lažje<br />
predstavljajo, katere spremembe jih čakajo.<br />
CENA<br />
15.90 €<br />
14,31 €<br />
Na voljo<br />
tudi v darilni<br />
embalaži.<br />
ZAGOTOVITE<br />
SI SVOJ IZVOD<br />
T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />
www.iskreni.net/trgovina/product/cudovita-princesa
BITI OČE<br />
NI PREPROSTO!<br />
Skupina za očete je namenjena izmenjavi izkušenj<br />
»dobrih praks« očetovanja in odgovarjanju na izzive,<br />
s katerimi se sodobni očetje srečujejo.<br />
S pomočjo konkretnih situacij so očetje spodbujeni<br />
k iskanju globljega stika s svojim otrokom in trdnejšega<br />
sodelovanja z otrokovo mamo.<br />
Srečanja potekajo prek spleta ob sredah od 20.30 do 22.30.<br />
Prvo srečanje (od skupno osmih) je 15. februarja 2023!<br />
UDELEŽENEC ANŽE O SKUPINI:<br />
Skupina me je obogatila za “tisto dragoceno<br />
sekundo”, ki je velikokrat pomembna,<br />
da iz reaktivnega preidem v kontroliran odziv<br />
(kar sicer še vedno ne uspe pogosto, se pa izboljšuje).<br />
SKUPINA ZA OČETE<br />
100 € za 8 srečanj<br />
Prek spleta<br />
15. 2. do 5. 4. 2023<br />
med 20.30 in 22.30<br />
VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVA:<br />
T: 064 135 136 | E: info@iskreni.net | https://www.iskreni.net/programi/skupina-za-ocete/