Domovina 80: Reševanje slovenskega zdravstva (Predogled)

Chiarino
delo:
zlorabe
Zakaj je
pomembno,
da starši pojejo
Najboljše
karikature
leta 2022
Poštnina plačana pri pošti
1351 Brezovica pri Ljubljani
Reševanje
slovenskega zdravstva
80
3,60 €
12. 1. 2023

CLAIRE DE FÉLIGONDE
Mama moli
Ker si to zasluži! In ker molitev potrebuje vsa njena družina.
KUPITE V
TRGOVINI
ISKRENI
22,90 €
Ideje za neobičajno, živo in konkretno molitev ter kako se lahko
nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem.
Odlično darilo za mamo, sestro, prijateljico ali pa moževo darilo ženi.
T: 064 135 136 E: info@iskreni.net www.iskreni.net/trgovina/product/mama-moli

80 | 12. JANUAR 2023
MOJA BESEDA
3
Zlomljeno zdravstvo in vladno leporečje
Piše: TINO MAMIĆ,
odgovorni urednik
tednika Domovina
Če se ladja zaleti v ledeno goro, je težava
zelo velika in večinoma skrita. Ledena
gora namreč ni od včeraj. Njena gmota
je pretežno pod vodo, očem nevidna.
Slovenski zdravstveni sistem je trčil v ledeno
goro. 130.000 ljudi je ostalo brez osebnega
zdravnika, čakanje na urgenci, oddelku nujne
medicinske pomoči, pa traja ure in ure. Primorske
novice poročajo o bolniku, ki je na hodniku
urgence čakal 68 ur. Skorajda tri dni.
Aktualna vlada se obnaša kot mornar na jamboru
Titanika, ki glasno, a povsem prepozno, zakriči,
da se ladja bliža ledeni gori. Vladna ekipa, ki se
ukvarja predvsem sama s sabo, tej nalogi preprosto
ni kos. Nekaj podobnega je bilo v času, ko je odstopil
premier Marjan Šarec. Imeli smo neznansko
srečo, da je ob začetku epidemije oblast prevzela
operativno sposobna vlada Janeza Janše.
Zdravstveni minister je naredil načrt, da se
bo zdravstvena reforma začela prihodnje leto.
Leta 2024. Koliko ljudi bo do tedaj po nepotrebnem
umrlo, ne vemo. Koliko medicinskih sester
in zdravnikov bo do tedaj zapustilo državno
zdravstvo, ravno tako ne.
Zdravstvo bo vlada reševala
na najcenejši način.
S koncesionarji. Le-ti namreč,
podobno kot v zasebnemu
šolstvu, sami vložijo
denar v prostore in opremo,
država jim povrne samo
stroške programov.
Levičarski politiki sicer
že desetletja nasprotujejo
koncesionarjem in vsaki
konkurenci državnega zdravstva.
V praksi tako koncesijo vsakega zasebnega
zobozdravnika, ki preneha s prakso, država podeli
lokalnemu zdravstvenemu domu. To pomeni,
da bomo v kakih 25 letih izgubili vse zasebne
zobozdravnike. Vse. Pri zasebnih zdravnikih družinske
medicine sicer ukinjanje ne gre tako gladko,
saj jih kronično primanjkuje.
Zasebni zdravniki s koncesijo so del končne
rešitve, saj bi korupcijo v zdravstvu, zaradi katere
gre veliko denarja v žepe prodajalcev zdravstvene
opreme, najbolj omejila ravno – konkurenca.
Kdor nasprotuje zasebnemu zdravstvu in
zasebnemu šolstvu, ki sta javna, nasprotuje slovenski
ustavi. Le-ta namreč kot osnovo delovanja
države postavlja svobodni trg in demokracijo.
Monopol nad šolstvom in zdravstvom je zato v
svojem bistvu neustaven in nedemokratičen.
Brezplačno šolstvo je nedvomno dobrina.
Kdor nasprotuje javnemu
zasebnemu zdravstvu
in šolstvu, nasprotuje
slovenski ustavi.
Dokler se ne sprevrže v metanje
denarja skozi okno. Država
zastonj izobražuje zdravnike in
medicinske sestre, ki si potem zaradi
nevzdržnih razmer v državnem
zdravstvu iščejo službe v farmacevtskih
družbah, pri dobaviteljih medicinske opreme in v
tujini. Obenem pa slovenske bolnišnice uvažajo
mlade zdravnike iz drugih držav, nevešče slovenščine,
v veliki meri tudi slabše izobražene. Vse težje
je namreč, tudi na Balkanu, dobiti zdravnike, ki
bi bili sploh pripravljeni priti v Slovenijo.
Zdravstvo se je zlomilo zaradi težav, ki so jih
pretežno levičarske vlade z veliko večino v parlamentu
pustile vnemar zadnjih 30 let. Še večji
problem od zdravstva pa je sama vlada. Le-ta zdravstva
ni sposobna rešiti – saj bo prej sama prenehala
obstajati, mogoče bo celo razpadla. Tako kot
vse njene predhodnice, ima tudi instantna stranka
Svoboda omejen rok trajanja: 48 mesecev.
Ledeni gori je podoben tudi problem zlorab
v Rimokatoliški cerkvi. Kar se je desetletja
kopičilo, se ne more razrešiti v nekaj dneh.
Ugledna gospa, ki je v Slovenijo
prinesla svetovno
katoliško Gibanje fokolarov
(imenovano tudi Marijino
delo, ognjiščarji ali fokolarini)
odkriva zlorabe Chiare
Lubich, ki so bile desetletja
skrbno skrite pred očmi
javnosti. Za ustanoviteljico
sedemmilijonske skupnosti
fokolarov Chiaro Lubich
(1920–2008) velja podobno
kot za Marka Rupnika: je
prevelika, da bi padla, saj je v postopku razglasitve
za blaženo. Mimogrede, Chiara Lubich naj
bi po trditvah nekaterih italijanskih medijev
nosila nekoč slovenski priimek Ljubič, kar pa ni
najbolj verjetno, saj se je njen praded na Južno
Tirolsko v Trident (Trento) priselil z Ogrske in
je bil potemtakem prejkone hrvaški priimek
Ljubić. Je pa Lubicheva zelo povezana s Slovenci.
Ne samo zaradi tukajšnje velike skupnosti
gibanja z izjemnimi sadovi, marveč tudi zaradi
najvišjega slovenskega cerkvenega odlikovanja,
ki ji ga je podelila škofovska konferenca.
Velike in skrite probleme je treba reševati
odkrito in transparentno.
Samo
besede in želje
niso dovolj. Štejejo
le dejanja.

Poštnina plačana pri pošti
1351 Brezovica pri Ljubljani
VSEBINA
80 | 12. JANUAR 2023
4
Moja beseda
Odprto pismo novinarjem
Chiarino
delo:
zlorabe
Zakaj je
pomembno,
da starši pojejo
Najboljše
karikature
leta 2022
3 Tino Mamić:
Zlomljeno zdravstvo in vladno leporečje
33 Aleš Štrancar: Mediji naj bi bili ena
od vej oblasti, a v Sloveniji ste se svoji
oblasti že zdavnaj odrekli
80
3,60 €
12. 1. 2023
Reševanje
slovenskega zdravstva
TEDNIK DOMOVINA
ŠT. 80, LETNIK 3, 12. januar 2023
ISSN številka: 2784-4838
Cena posameznega izvoda: 3,60 evra
Uredništvo:
CESTA V LOG 11,
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI
E: tednik@domovina.je
T: 059 020 000
Odgovorni urednik tednika:
TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)
Izvršni urednik tednika:
KLEMEN BAN
Odgovorni urednik portala Domovina.je:
ROK ČAKŠ
Odgovorna urednica portala Iskreni.net:
ANDREJA BARAT
Uredniški odbor:
ALEKS BIRSA JOGAN,
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR
Tehnično in foto uredništvo:
TOMO STRLE
Prelom in tisk:
CITRUS D.O.O.
Naklada: 7700 izvodov
Foto naslovnice:
BORIS OBLAK
Naročnine:
E: narocnine@domovina.je
T: 059 020 001
Izdaja:
DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI
E: tednik@domovina.je
Direktor:
IGOR VOVK
www.domovina.je
@Domovina_je
@domovinaJE
Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.
6 Med(ijski) sosedi
8 Pregled tedna
10 Čivkarija
Požareport — komentar
20 Bojan Požar:
UKZ dokazljivo laže,
govori neumnosti in ponižuje
davkoplačevalce, mediji pa nič
Cerkev — smrt papeža
— komentar
22 Jan Dominik Bogataj:
Z Benediktom XVI. se končuje
evropska krščanska kultura
24 Tino Mamić:
Nemški papež, ki ni pil vina
Cerkev — smrt papeža
— kolumna
26 Andreja Barat:
Papež je imel mačka
Izbor naj karikature
11 Izbiramo karikaturo leta 2022
Ankete
34 Podpora vladi in Svobodi se lomi
Svobodno gospodarstvo
36 Pia Kos: O zdravi prehrani
nam bodo svetovali - vegani
38 Pia Kos: Živinoreja na udaru
Svobodno gospodarstvo
— komentar
40 Slovenija enormno
povečala uvoz iz Rusije
Komentar
44 Zemljaričev pogreb
je posmeh žrtvam Udbe
Duhovnost
50 Andraž Arko: Razblinjanje
romantične predstave o božiču
Kolumna
51 Peter Merše: Vroča tema z Igorjem
Omerzo: zapuščina Janeza Zemljariča
Intervju
28 Vida Petrovčič: Grožnje o odstranitvi
nekaterih novinarjev so totalen blef

80 | 12. JANUAR 2023
VSEBINA
5
Tema tedna
12 Kaj je narobe z zahtevami
kolesarjev, ki sklicujejo
stavko v imenu pacientov
14 Rok Čakš: „Stavka
pacientov“: 10 kolesarjev,
dve televiziji in premier
15 Pia Kos: Slaba novica
za Kebra in Jenulla: pri
reformi zdravstva se bomo
zgledovali po Finski
18 Federico V. Potočnik:
Na drugi strani urgence:
zakaj se je sistem zlomil
Nebojša Tejić/STA
52 Priporočila
Družina in odnosi
53 Mojca Belcl Magdič:
Tomaž Mikuš: Ločitev je travma,
ker je to smrt življenjskih sanj
Kolumna
54 Andreja Barat: Novoletne
zaobljube – samo za kristjane
56 Mojca Belcl Magdič:
Kako me je triletnik
naučil peči piškote
Sladko-slane brbončice
60 Selma Bizjak:
Brezmesno kosilo v četrt ure
62 Razvedrilo
Slikovito — humor
64 Gregor Čušin:
Dunaj – Thomas Hart Benton
Politična poezija — humor
65 Lukec Nesec: Med Zvezde
Tazadnja — humor
66 Svit Podgornik: Naslednji kandidati
RTV bodo izbrani z igro biljarda
Svobodno gospodarstvo
42 Jani Lovšin: Pečečnik in Klakočar
Zupančičeva sta se „skregala“
Intervju
46 Nataša Konc Lorenzutti:
Marijino ali Chiarino delo:
nekakšen „krščanski komunizem“
Intervju
56 Jasmina Šinko: Otrok ob poslušanju
staršev, ki pojo, mimogrede razvija
svoj govor in intelekt

MED(IJSKI) SOSEDI
6
80 | 12. JANUAR 2023
RESNICA DOMAČINA
IZ DRAŽGOŠ
Ob novi obletnici dražgoške bitke, ki jo
stranke slovenske levice obeležujejo s
proslavo v Dražgošah, je prav, da spet
spomnimo na zapis Franca Kavčiča, ki
je »slavno bitko« spremljal na lastne
oči in je o njen natančno pisal. Pred
vojno je bilo v Dražgošah 81 hiš in 444
prebivalcev, po štetju leta 1948 pa jih
je bilo samo še 209 ljudi. Dražgošani
so bili kmetje, gozdni delavci, oglarji in
vozniki (furmani). Cankarjev bataljon
je prišel v Dražgoše v dveh skupinah v
noči s 30. na 31. 12. 1941.
Partizani so bivali po hišah, v hlevih in
v sokolskem domu. Glavni govornik na
drugem mitingu je bil Stane Žagar, ki je
govoril, da so v Dražgoški republiki tako
rekoč svobodni, da so dobro oboroženi
in da bodo branili Dražgošane pred
Nemci. Govoril je tudi o komunizmu in
o tem, da bo po uvedbi nove družbene
ureditve vse boljše. Večina ljudi je
dvomila v to in so se bali prihodnjih dni.
»Že prvi dan bojev je moj oče prosil partizane,
naj odidejo iz vasi, ker so Nemci
premočni, da bi jih partizani lahko
premagali. Rotil jih je, naj se umaknejo
na Jelovico, kjer je veliko gozdarskih
koč in kamor jim bodo nosili hrano,«
piše v svojih spominih Franc Kavčič.
Nemci so začeli prodirati v Dražgoše z
zahodne strani, vendar so se kasneje
obrnili nazaj proti Rudnu. Mlade fante
domačine so postavili v prvo vrsto za
ščit. Streljali so tudi s topovi, ko so bili
ljudje še v hišah, obstreljevanje pa se
je nadaljevalo več dni pri petnajstih
stopinjah pod ničlo. Veliko ljudi se je
pred granatami umaknilo v zaselek bolj
v zavetju, kjer pa so Nemci zajeli veliko
ljudi in pričeli z morijo, le peščici je
uspelo pobegniti. Bičkov vod in štab, ki
sta bila v nedeljo, 11. januarja, v vzhodnem
delu Dražgoš, sta bila od 200 do
300 m oddaljena od kraja na Jelenščah,
kjer so Nemci streljali domačine.
Vsi partizani, kolikor jih je še ostalo, so
se poskrili v Grogcovih gosto zasajenih
smrekicah in samo opazovali. Nihče od
partizanov tudi ni prišel sporočit ljudem
v drugih zaselkih, naj zbežijo oziroma
se vsaj poskušajo rešiti. Po nekaj dneh
so se vsi partizani umaknili na Kališnik,
kamor je uspelo pribežati tudi nekaj
domačinom, a so se kasneje morali
umakniti štabu Cankarjevega bataljona.
Smrtnih žrtev v Dražgošah je bilo na
koncu 39 med moškimi, umrli pa sta tudi
punčka in odrasla ženska. Preživele so
Nemci zajeli in preselili, v nesrečni vasi
pa zminirali vse hiše z izjemo cerkve.
SD NAPADLA GOLOBA
Koalicijska stranka SD je sprožila napad
na predsednika vlade Roberta Goloba
(55), poroča Požareport, saj se nekateri
njihovi vidni člani sprašujejo, v čem je
pravzaprav boljši od Janeza Janše (64),
Golob pa naj bi medtem svojemu zdravstvenemu
ministru Danijelu Bešiču Loredanu
(49) obljubil obračun z ljubljanskim
županom Zoranom Jankovićem. Samo
Logar, za katerega Bojan Požar (65) trdi,
da sicer ni ravno najuspešnejši ljubljanski
odvetnik, je pa osebni odvetnik Roberta
Goloba in zdaj tudi ljubljanski podžupan
in šef svetniške skupine GS, naj bi komaj
čakal na Golobovo zeleno luč, da Jankoviću
zasadijo nož v hrbet … Gibanje Svoboda
si namreč želi Ljubljano »iztrgati« iz
rok dolgoletnega župana.
Željko Železnik, vpliven člana vodstva
SD iz Zagorja ob Savi, pa je na drugi
strani, zaradi stanja v zdravstvu, javno
napadel ministra za zdravje Danijela
Bešiča Loredana, petkove kolesarje ter
predvsem predsednika vlade in Gibanja
Svoboda Roberta Goloba. Požar citira
Železnikov zapis na Facebooku: »V čem
je v svojem delovanju Golob boljši od
Janše? Enega avtokrata smo zamenjali
za drugega. Razlika je zgolj v tem, da je
danes vse v redu.«
O ZLORABAH
PATRA RUPNIKA
Slovenski jezuiti so se na svoji uradni
spletni strani odzvali na obtožbe
zoper patra Marka Ivana Rupnika (68).
»Objavljena pričevanja redovnic, ki p.
Rupniku očitajo različne oblike nasilja
in zlorab, so nas globoko pretresla.
Verjamemo v iskrenost redovnic
in drugih žrtev, ki so spregovorile o
svojem trpljenju in drugih okoliščinah
glede čustvenih, spolnih in duhovnih
zlorab s strani našega sobrata,« pišejo
jezuiti in priznavajo, da je očitno, da
kot provinca v preteklosti žrtvam niso
znali prisluhniti in ustrezno ukrepati.
Zato v celoti sprejemajo in razumejo
ogorčenost, jezo in razočaranje žrtev
ter njihovih bližnjih. Prav tako vse
iskreno prosijo odpuščanja.
Ob tem zaupajo, da jih bo naporna pot
obžalovanja in očiščevanja, ki je polna
razočaranj, stisk, žalosti, jeze, sramu in
bolečine, postopno pripeljala k utrditvi
pristne vere in h globlji povezanosti
znotraj cerkvene skupnosti. To pa po
njihovih besedah zato, »ker kar je zgrajeno
na Bogu, tega človeška slabost in
greh ne moreta uničiti, kar pa je zgolj
človeško, bo prej ali slej propadlo«.
Vodstvo jezuitskega reda podpira vse
napore, da se pride zadevi do dna in
ustrezno ukrepa. »Vsi si želimo, da
bi prišla na dan celostna resnica, ki
bo vsem vpletenim omogočila, da
pridejo do pravice. Razumemo, da se
mnoge žrtve ustrašijo dolgotrajnega
in bolečega procesa, zato jih še toliko
bolj spodbujamo, naj sodelujejo v
postopkih,« še pišejo in poudarjajo, da
je njihova iskrena želja zgolj ta, da bi
žrtve in priče, pa tudi drugi morebitni
vpleteni – spregovorili.

80 | 12. JANUAR 2023 FOTO TEDNA
7
PROFIMEDIA
Savdska Arabija Ronalda
pričakala kot kralja
37-letni portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo je podpisal
dve leti in pol dolgo pogodbo s savdskim nogometnim klubom Al-Nassr,
vredno kar pol milijarde evrov. Na predstavitvi, kjer ga je pozdravilo več deset tisoč
navijačev, se je pojavil skupaj s partnerko Georgino Rodriguez in štirimi otroki
(manjkala je le nedavno rojena Bella Esmeralda), na dan pa že prihajajo podrobnosti
o tem, kako bodo oblasti posebej za Ronaldovo družino prilagodile stroge zakone.
Ti ne dopuščajo, da bi neporočeni pari živeli skupaj, Ronaldo in Georgina
bosta izjema, prav tako se 28-letni manekenki na ulici ne bo potrebno posebej
zakrivati z ruto. Živeli bodo v razkošni vili, vredni 12 milijonov evrov, imeli bodo
varovanje 24 ur na dan, zasebni nakupovalni center in tri osebne restavracije.
V vsakem trenutku, podnevi ali ponoči, jim bo takoj pripravljeno in postreženo.

PREGLED TEDNA
8
80 | 12. JANUAR 2023
ocenah policije je bilo v množici približno
3000 ljudi. Po dobrih treh urah so
okoli 18.30 po krajevnem času varnostne
sile znova vzpostavile nadzor nad vsemi
tremi ustanovami.
LauncherOne zaradi napake po izstrelitvi ni dosegel orbite, kar je nov udarec
za evropske vesoljske ambicije.
PRVA BRITANSKA
IZSTRELITEV V VESOLJE
V ponedeljkovi misiji je spremenjeni
boeing 747 izstrelil raketo nad Atlantik,
da bi visoko nad Zemljo ponesla devet
satelitov. Izhodišče za operacijo malo
pred polnočjo je bilo letališče Newquaq
v Cornwallu, pri poskusu izstrelitve pa je
sodelovalo ameriško podjetje Virgin Orbit,
ki ga je ustanovil britanski podjetnik in
filantrop Richard Branson (72), ki je eno od
svojih starih potniških letal preuredil tako,
da lahko pod svojim levim krilom nosi
raketo, ki so jo poimenovali LauncherOne.
Misija omenjene rakete je bila, da na višini
približno 500 kilometrov od tal spusti
devet majhnih satelitov, ki bi se uporabljali
v civilne in vojaške namene. LauncherOne
zaradi napake ni dosegel orbite, kar je še
en udarec evropskim vesoljskim ambicijam.
Spomnimo, konec decembra lani je
po vzletu iz Francoske Gvajane spodletela
italijanska misija Vega-V.
oktobrskih volitev, na katerih je zmagal
Lula da Silva (77). Množica z brazilskimi
zastavami je prebila policijsko varovanje
in najprej zasedla streho kongresne
stavbe, nato pa vdrla v zgradbo kongresa
in prostore ministrstev. Policija je skušala
posredovati s solzivcem, a ji protestnikov
ni uspelo zaustaviti.
Predsednika Lule sicer ni bilo v predsedniški
palači, saj je na uradnem obisku
zvezne države Sao Paulo. V zgradbi naj
bi bilo nekaj njegovih sodelavcev, ki so
jih skušali evakuirati s helikopterjem. Po
DPA/SRA
PROFIMEDIA
KITAJSKA UKINJA
OBVEZNO KARANTENO
Kitajska je po skoraj treh letih končno
ukinila obvezno karanteno za potnike iz
tujine. Posledično so na letališču v Pekingu
odstranili ovire, ki so ločevale potnike
iz domovine od tistih iz tujine, enako pa
je bilo tudi v Šanghaju. Odpravljene so
bile tudi nekatere omejitve za potovanja
iz Hongkonga v celinsko Kitajsko. Dnevno
bo zdaj mejo na treh prehodih lahko
prečkalo do 50.000 prebivalcev Hongkonga,
ki pa se bodo morali predhodno
registrirati na spletu. Še dodatnih 10.000
jih bo lahko iz Hongkonga na Kitajsko
vstopilo na letališčih in v pristaniščih.
Zaradi povečanega števila okužb, ker so
Kitajci prekinili politiko ničelnega covida,
pa so medtem številne države že uvedle
omejitve za potnike iz Kitajske. Nemčija
je na primer prejšnjo soboto odsvetovala
vsa nenujna potovanja na Kitajsko, tej
odločitvi pa sta kmalu sledila tudi Belgija
in Luksemburg.
VDRLI V BRAZILSKI
KONGRES
V brazilski prestolnici Brasilia je množica
podpornikov nekdanjega brazilskega
predsednika Jaira Bolsonara (67) po vzoru
podpornikov nekdanjega ameriškega
predsednika Donalda Trumpa (76) vdrla v
zgradbe kongresa, predsedniške palače in
vrhovnega sodišča. Spomnimo: Bolsonarovi
podporniki ne priznavajo rezultatov
Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro ne želi priznati poraza na predsedniških volitvah,
njegovi podporniki pa so v slogu Trumpovih vdrli celo v kongres.

80 | 12. JANUAR 2023
PREGLED TEDNA
9
GOLOBOVA VLADA RASTE
Premier Robert Golob (55) je v DZ vložil listo
ministrskih kandidatov za reorganizacijo
vlade. Spremenjeni zakon o vladi prinaša
tri nova ministrstva, vodenje dveh od teh
bosta prevzela Igor Papič (56) in Bojan
Kumer (48), ki sta zato ob uveljavitvi zakona
z dosedanjih funkcij odstopila in tako na
resorjih opravljata le še tekoče posle.
Papič je sicer kandidat za ministra za visoko
šolstvo, znanost in inovacije, Kumer
pa za ministra za okolje, podnebje in
energijo. Oba ministrska kandidata sodita
v kvoto največje vladne stranke Gibanje
Svoboda. Kandidat za vodenje novega
ministrstva za solidarnost prihodnost pa
je Simon Maljevac (41) iz Levice, sedanji
državni sekretar na ministrstvu za delo.
Na listi ministrskih kandidatov, ki jih
je premier poslal v DZ, so tudi štirje
dosedanji ministri, ki jim je ob uveljavitvi
zakona prenehala funkcija, saj zakon njihovim
ministrstvom prinaša spremembe
dosedanjih področij oziroma preoblikovanje
vladnih služb v ministrstva. Kandidati
za ministre so: za gospodarstvo, turizem
in šport Matjaž Han (52), za ministra
za naravne vire in prostor Uroš Brežan, za
ministrico za digitalno preobrazbo Emilija
Stojmenova Duh (37) in za ministra za
kohezijo in regionalni razvoj Aleksander
Jevšek (61); tako bodo svoje načrte v DZ
Uradno vabilo predsednice Evropskega
parlamenta k obletni maši
v tem mandatu predstavljali že drugič.
Kandidatka za vodenje ministrstva za
infrastrukturo je državna sekretarka
Alenka Bratušek (52), kandidat za vodenje
ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa
državni sekretar Darjo Felda (66).
Na seznamu ministrskih kandidatov pa
še ni kandidata za vodenje ministrstva
za notranje zadeve. Ministrski stolček na
tem resorju je namreč po odstopu notranje
ministrice Tatjane Bobnar (53) ostal
nezaseden, vodenje pa je začasno, za
največ tri mesece, prevzela ministrica za
javno upravo Sanja Ajanović Hovnik (45).
Premier Golob pa ima tako še dva meseca
časa, da predlaga kandidata za novega
notranjega ministra.
MAŠA EVROPSKEGA
PARLAMENTA
Predsednica Evropskega parlamenta, italijanska
političarka Roberta Metsola (43), je
po protokolu vabljenim gostom v teh dneh
poslala vabilo na katoliško mašo v spomin
na nekdanjega predsednika Davida Sassolija.
V teh dneh namreč mineva leto dni
od smrti Sassolija, sicer »socialista« iz evropske
skupine S&D. Metsola je od aprila
2019 poslanka v Evropskem parlamentu
z Malte, 12. novembra 2020 pa je postala
njegova prva podpredsednica. Po smrti
rojaka je 11. januarja 2022 za sedem dni
postala vršilka dolžnosti predsednice, 18.
januarja pa je bila kot kandidatka Evropske
ljudske stranke tudi uradno izvoljena na
to mesto. Maša za Sassolija je bila sicer v
katedrali Notre Dame v sredo, 11. januarja.
Bor Slana/STA
Voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik znova
razburja evropsko in svetovno javnost s svojo
prorusko politiko.
MILORAD DODIK
ODLIKOVAL PUTINA
Predsednik Republike Srbske Milorad
Dodik (63) je odlikoval ruskega predsednika
Vladimirja Putina (70). »Zahvaljujoč
stališču Vladimirja Putina in moči Rusije se
sliši glas Republike Srbske, njen položaj pa
je zaščiten pred mednarodnim intervencionizmom,«
je v Banjaluki dejal Dodik.
Poleg Putina je odlikovanje ob 9. januarju,
ki ga v Republiki Srbski obeležujejo kot
svoj praznik, dobilo še okoli 50 ljudi in
institucij. Ruski predsednik je sicer prvi na
seznamu odlikovanih, Dodik pa je povedal,
da mu bo odlikovanje vročil kasneje
oziroma ob njunem prvem srečanju. Med
odlikovanimi je tudi podjetnik Slobodan
Stanković, proti kateremu so ZDA uvedle
sankcije zaradi vpletenosti v korupcijo.
Evropska komisija je potezo Dodika že
obsodila, protestirajo tudi v Federaciji,
drugi entiteti BIH.
SLOVENSKA
PREDSEDNICA
Z ZELENSKIM
Predsednica republike Nataša Pirc Musar
(53) in ukrajinski predsednik Volodimir
Zelenski (44) sta opravila prvi telefonski
pogovor. »Slovenija polno podpira
Ukrajino in njeno pravico do samoobrambe
in ji stoji ob strani. Tako politično, z
neomajno podporo ukrajinski ozemeljski
celovitosti, kot humanitarno in s pomočjo
v vojaški opremi,« je med drugim v
pogovoru poudarila predsednica.
Kot piše v sporočilu za javnost, je Zelenski
v pogovoru poudaril, da bi brez pomoči in
podpore partnerskih držav težko zdržali
v času ruske vojaške agresije na Ukrajino.
Predstavil je aktualno situacijo na bojiščih
in Slovenijo zaprosil za nadaljnjo pomoč
in podporo. Predsednici je predstavil tudi
ukrajinsko pobudo o mirovnem načrtu
v desetih točkah in jo ob tej priložnosti
povabil na obisk v Kijev.

ČIVKARIJA
10
80 | 12. JANUAR 2023
Peter Hrastelj
@hrastelj
Moj znanec je
pravkar na Kubi. In
pošilja pozdrave v
Slovenijo. Kdo ve,
zakaj se mu je zdelo
tole zanimivo?
Libertarec @Libertarec
Za referenco: ta navdihujoča učiteljica, šifrantka
in borka z Menine planine je bila na koncu vojne
stara - 16 let.
Asta Vrečko @AstaVrecko
Navdihujoče srečanje s partizanko, novinarko,
pisateljico Valerijo Skrinjar Tvrs
- Valči, še vedno piše. Bila je partizanska
učiteljica in šifrantka, doživela je boje na
Menini planini. Tovarišice in to-variše v
partizanih je bodrila z recitiranjem pesmi,
tudi Kajuhovih. Hvala.
Miro Haček @MHacek
Primerjava rednega Lufthansinega poleta iz LJ
v Munchen in izleta, pardon državniškega, pardon
uradnega obiska predsednice DZ s falconom
na novoletni dunajski koncert, češ da je to
primerljivo neprimerno, je eden zadnjih biserov
slovenskega novinarstva. Bravo RTV Slovenija in
Gregor Drnovšek.
Čivk tedna
Novica Mihajlović @NovicaMihajlo
Kitajci osvajajo vesolje, Pakistanci so nuklearna
sila, Španci se z vlaki vozijo 300 na
uro, mi pa na pošti na listke za priporočeno
pošto pišemo datum z besedo s popolnoma
ne čitljivo pisavo.
vipavska.eu @VipavskaEU
Le redki so v teh dneh omenili, da je bil Janez Zemljarič
prostovoljno tudi član Hitlerjugend, nacistične
mladinske organizacije. To je priznal sam v prošnji za
vstop v partijo. Kot velikokrat na Primorskem: dober
fašist je postal še boljši komunist.
dr. Miha Pogačnik @DrPogacnik
Po mednarodnem pravu, ki po slovenski ustavi velja
nad zakoni, državo avtomatično predstavljajo
le predsednik države, predsednik vlade in zunanji
minister. Vsi ostali za predstavljanje države potrebujejo
posebno pooblastilo, zato obisk Urške Klakočar
Zupančič ne gre šteti za državnišega. Saj ni
tako težko.
Žiga Turk @ZigaTurk
Če niste vedeli, kakšen je neodvisen in depolitiziran
medij, tukaj je slika.
Igor Muzevic @igor_muzevic
Družinski ali splošni zdravnik? Dileme ni. Po izobrazbi
in sposobnostih smo družinski zdravniki. V
praksi pa splošni, ker je za kompleksno delo družinskega
zdravnika potreben čas. Tega pa nimamo.
Zato delamo kot splošni zdravniki. Kar je za naše
bolnike slabo.
Tilen Majnardi @TilenMajnardi1
Za Borisa Pahorja šopek rož, za Zemljariča pa častna
četa. Kakšna beda.

80 | 12. JANUAR 2023 IZBOR NAJ KARIKATURE
11
Izbiramo karikaturo leta 2022
Naš risarski mojster Boris Oblak nam vsako številko Domovine začini
s karikaturo. Katera vam je bila najbolj všeč? Za svojo najljubšo lahko
glasujete na spletu: https://www.domovina.je/karikatura-leta-2022.
SKENIRAJ
IN GLASUJ
31
Naprej v preteklost 35 Koroška dečka: 7. leto čakanja 47 Svoboda Svobode
49
Mesec nosi Goloba 51 Cesar prečkal Alpe 67 Cirkusanti v parlamentu
69
Slovenski maraton 75 Samorefleksija desne sredine 78 Dva obraza Cerkve

TEMA TEDNA
12
80 | 12. JANUAR 2023
Kaj je narobe z zahtevami
kolesarjev, ki sklicujejo stavko
v imenu pacientov
Aktivisti, zbrani okrog Jaše Jenulla (39) in Tee Jarc (35), ki so vodili proteste
pod prejšnjo vlado, so pripravili stavko pacientov, s katero želijo doseči reševanje
javnega zdravstva na njihov način, oziroma, kot je to zastavil nekdanji minister
za zdravje v vladi LDS in kasnejši svetovalec ministrice Milojke Kolar Celarc (71),
Dušan Keber (75). Kirurg Erik Brecelj (53) je tovrstno reševanje poimenoval
ladja norcev, ker ne morejo problema rešiti tisti, ki so ga ustvarili.
UREDNIŠTVO
Čeprav kolesarji posebej poudarjajo,
da ne stavkajo proti
vladi, so na dež pred parlament
poklicali predstavnike
koalicijskih poslancev in jim izročili
svoje zahteve. Iz koalicije so se jim
zahvalili in, kot je dejana poslanka
Gibanja Svoboda, Tamara Kozlovič
(44), ugotovili, da je pomembno to, da
koalicijo in civilno družbo povezujejo
skupni cilji – ohranitev in krepitev
javnega zdravstva.
Jenull je med drugim dejal, da naj bi
se po neuradnih informacijah njihove
»stavke« udeležil tudi predsednik vlade
Robert Golob (55). Za komentar tako
imenovanih »stavkovnih zahtev« smo
poprosili zdravnika državne bolnišnice
v Celju, infektologa Federica Potočnika
(32), avtorja nedavnega odmevnega zapisa
Na drugi strani urgence: Zakaj se
je sistem zlomil. Doktor Potočnik je do
početja, predvsem pa vsebine in uporabe
izrazov v tokratni »stavki« kolesarskih
protestnikov, skeptičen: "Ponekod
po Sloveniji je potekal dogodek, ki so ga
poimenovali z besedami, ki tja ne pašejo,
kot so ljudstvo, bolniki, stavka."
Po njegovem gre namreč v resnici
za »skupinico glasnih skrajno levih
aktivistov, ki so kolesa za zdaj parkirali
in kot na vsakih nekaj mesecev
navijajo za iste zimzelene preživete
zahteve, tokrat z novimi talci – pacienti.«
Zato, da bi javnost prelisičili,
nadaljuje Potočnik, v svoje zahteve
vgrajujejo lepo zveneče besede. »Zato
V resnici pa gre
za željo po popolni
oblasti: skrajna levica
onemogoča vse,
česar ne more
neposredno nadzorovati.
Ker zasebnih
zavarovalnic
ne morejo obvladovati,
jih je treba podjarmiti
s priključevanjem
državnemu zdravstvu
ali vsaj tako, da se jim
»poberejo dobički«,
kot večkrat slišimo.

80 | 12. JANUAR 2023
TEMA TEDNA
13
je prav, da se o teh zahtevah pošteno
pogovorimo. Sicer bi kdo utegnil zares
verjeti, da so oni glas ljudstva, da
zares stavkajo v vašem imenu in da to
delajo za dobro bolnikov.« V nadaljevanju
objavljamo njegove argumente.
ARGUMENTI ZDRAVNIKA
“Že zdaj nas je statistično premalo in v
povprečju delamo precej več, kot moramo.
Ali veste, da ob nastopu službe
vsi podpišemo soglasje, da nas smejo
razporediti na delovišča več kot zakonitih
48 ur na teden? Ko mi »grozimo«
s stavko, v resnici grozimo s tem, da
bomo ta soglasja umaknili in delali
»le« zakonitih 48 ur na teden, s čimer
bi se sistem v trenutku paraliziral.
Po mnenju petkovih kolesarjev pa bi
morali še več delati, kot že zdaj, kar je
tako ali tako čez zakonsko dovoljeno
mejo. Po eni strani naj bi vsi delali 32
ur na teden, torej manj, zdravnika pa
bi prisilili, da dela še več.
In potem pravijo, da to ni stavka
proti zdravnikom. So raziskave (link
spodaj), ki jasno pokažejo, da opredeljevati
toliko pacientov, kot protestniki
od nas zahtevajo, bi za zdravnika
pomenil 27-urni delovni dan. Posledično
bo več odhodov iz medicine, kar
bo pomenilo še večji dvig normativa in
začarani krog gre naprej. Ko bo ostalo
dvajset zdravnikov v državi, naj vsak
opredeli 100.000 ljudi?
ZAHTEVE LEVE POLITIKE
Dopolnilno zavarovanje je resda čudna
tvorba, ampak gre za posledico
Nebojša Tejić/STA
Doktor Potočnik
je do početja, predvsem
pa vsebine in uporabe
izrazov v tokratni
»stavki« kolesarskih
protestnikov, skeptičen:
»Ponekod po Sloveniji
bo jutri potekal nek
dogodek, ki so ga
poimenovali z besedami,
ki tja ne pašejo,
kot so ljudstvo,
bolniki, stavka.«
ravno tako čudne zasnove ZZZS, ki
storitve krije le do določene vsote, dopolnilno
zavarovanje pa preostalo. Ni
jim všeč, da dopolnilno zavarovanje
deluje in ima dobičke, državno zdravstvo
pa ne funkcionira in dela minus.
Zakaj bi torej ukinili nekaj, kar deluje
in ga pripojili nečemu, ki ne deluje?
Motijo jih dobički, pravijo. Dokler korektno
delajo, mene dobički ne motijo.
V resnici pa gre za željo po popolni
oblasti: Skrajna levica onemogoča
vse, česar ne more neposredno nadzorovati.
Ker zasebnih zavarovalnic ne
morejo obvladovati, jih je treba podjarmiti
s priključevanjem državnemu
zdravstvu ali vsaj tako, da se jim »poberejo
dobički«, kot večkrat slišimo. V
vsakem primeru so zasluženi dobički
boljše, kot da se v močvirju državnih
dobaviteljev storitve namesto dvakrat
preplačajo za trikrat, denar pa ponikne
na Ciper. Če zdravnik dela dopoldne in
popoldne, osnovna matematika pove,
da dela več, kot če bi delal samo dopoldne
ali samo popoldne. Potemtakem,
če dela manj, ne more narediti več. Ne
znam bolj preprosto napisati.
VRSTA IN ZZZS
ZZZS vsako leto načrtuje število posegov,
ki jih bo določen zavod opravil

TEMA TEDNA
14
Komentar
80 | 12. JANUAR 2023
v tistem letu, torej ne gleda na realne
sprotne potrebe. Če ZZZS plača npr.
sto menjav kolka na leto, bo sto prva
premaknjena na naslednje leto, pa četudi
jih vseh sto zmorejo narediti do
julija. Zato si zavodi razporedijo to
planskogospodarsko kvoto čez celo
leto, kar ustvarja časovne »luknje«.
Če komercialna zavarovanja ali
posamezniki pridejo in plačajo iz
svojega žepa dodatne menjave kolka,
je logično, da bodo takrat opravljene,
saj čas in prostor imajo. S tem bo narejenega
več in ni ekonomske škode
za javni sektor – celo več, kar se opravi
samoplačniško, ne gre na čakalno
vrsto ZZZS in se sprosti lahko eno
mesto. Kaj pa bi se zgodilo, če bi ugodili
zahtevi kolesarjev? Opravljali bi
vsega skupaj največ teh sto planiranih
menjav kolka in niti ene več, ker
toliko denarja ZZZS ima. Ja, fajn.
Tu vam lahko razkrijem še, da ko zelo
vidni člani teh skrajno levih krogov dobijo
napotnice, kličejo znance zdravnike,
da pridejo prej na vrsto. Če vi plačate zavarovanje,
ki vam omogoča preglede prej,
je narobe, če pa oni zlorabijo državni sistem,
da se zmenijo mimo vrste, pa je ok.
CENTRALIZEM
Državno zdravstvo je tako hudo centralizirano,
da ne more slediti potrebam
pacientov, zato nastajajo alternative v
zasebnem sektorju, ki potrebe pacientov
poslušajo. Saj nihče ne sili pacientov,
da hodijo k zasebnikom in nihče ne
sili zdravnikov, da tam delajo, pa vendar
očitno tja hodijo radi. Nenazadnje
so tudi zdravniki koncesionarji del javnega,
in ne zasebnega samoplačniškega
zdravstva. Patološko ni pojavljanje
zasebnikov, ampak sovraštvo do vsega,
česar ne morejo kontrolirati.”
Mimogrede, če pristanemo, da
gre za »stavko«, kateri definiciji
stavke po SSKJ po vaše najbolje
ustreza šov, ki so ga pripravili?
stávka -e ž (â)
1. prenehanje dela za določen čas
zaradi ekonomskih, političnih zahtev
delavcev: stavka traja, se začne, ekspr.
izbruhne; organizirati, voditi stavko;
razglasili so enodnevno splošno stavko;
zatreti stavko; publ. stopiti v stavko;
množična stavka; uspeh stavke /
politična, solidarnostna stavka
2. v zvezi gladovna stavka protestno
odklanjanje jedi z namenom izsiliti
izpolnitev postavljenih zahtev: kaznjenci
so začeli gladovno stavko
3. nar. skupina navadno desetih
pokonci postavljenih snopov: postavljati
snope v stavke
Sam bi rekel, da je stavka Jenullovih
pacientov še najbližje razlagi
pod točko 3.
Komentar Roka Čakša
„Stavka pacientov“: 10 kolesarjev, dve televiziji in premier
Dragi sodržavljani, tu je stavka.
Natančneje, v vašem imenu stavkajo
Jaša Jenull, Tea Jarc in tovariši, ki so se
iz kolesarjev prelevili v paciente. Če ne
verjamete, oziroma menite, da deset ljudi,
protestnikov za vsako rabo, ne more kar
tako razglasiti stavke v imenu vseh pacientov
Slovenije, potem najbrž ne gledate
kaj dosti televizije.
Z ekranov vas namreč znana voditeljska
imena že nekaj dni prepričujejo o
prihajajoči veliki stavki pacientov, ki je
zasenčila celo stavko zdravnikov, napovedano
za dan kasneje. Če sumite, da je
kaj takšnega tudi njihov namen – aktivistov
namreč – niste daleč od resnice.
Prav zato se z medijskim vetrom v jadrih
na moč trudijo, da vas čim več priženejo
na ulice. Ali pa vsaj oblepijo s prikupnim
križcem iz obližev.
A nereprezentativnost Jenullovih
pacientov še zdaleč ni edina težava z »veliko
stavko pacientov«. Povedali so vam,
da stavkate. Celo tudi, za kaj stavkate:
četudi tega ne veste, naj povemo, da
stavkate za ozke interesne cilje zdravstva
po predstavah ideologa Dušana Kebra
(kako je z njimi, je najbolje razložil doktor
Potočnik). Da, tistega Kebra, ki je nekoč
že bil minister za zdravstvo in kasneje,
za ne tako slab denar, svetovalec neke
ministrice. Ne eden ne drugi se na čelu
slovenskega zdravstva nista proslavila.
Tisti bolje podučeni bi ju celo označili
za sokrivca zavoženega zdravstvenega
sistema, kakršnega imamo danes. Ampak
to so malenkosti, nevredne omembe v
medijih, ki vas prepričujejo, da današnja
stavka brani predvsem vaš interes.
Kakorkoli, niso vam povedali, proti
komu stavkate. Če, podobno kot Jenull
in mediji, menite, da to ni težava, naj vas
spomnimo, da stavka po definiciji lahko
obstaja samo v odnosu do nekoga drugega,
antagonista – torej tistega, kateremu so
namenjene stavkovne zahteve in se od
njega pričakuje, da jih tudi uresniči. In
šele tu pridemo do ključne zadrege tako
»stavkajočih pacientov« kot medijev,
ki jih tako vneto propagirajo. Dežurni
antagonist dosedanjih protestniških akcij
Jenullovih aktivistov je ta čas globoko v
opoziciji in tiho kot miška. Pri vzvodih
oblasti in odgovornosti pa tisti, ki so jih tja
pomagali ustoličiti aktivisti sami. In jasno,
zato stavka pacientov ni stavka proti vladi,
venomer ponavljajo. In niti ni stavka proti
zdravnikom, dodajajo v isti sapi.
A ker v šovu pred kamerami svoje
zahteve morajo nekomu izročiti, so iz
parlamenta na ulico poklicali koalicijske
poslance ter zahteve izročili kar njim
– čeprav, kot pravijo, proti njim ne stavkajo.
Kar z drugimi besedami pomeni, da
od njih v resnici ničesar ne zahtevajo. Več
kot to, v njihovih nezahtevah proti vladajoči
koaliciji se jim bo na Trgu republike
v stavki pridružila kar koalicija sama, na
čelu s predsednikom vlade Robertom
Golobom. In toplo jih bodo pozdravili,
pravi Jaša Jenull.
Če se v vsej tej komediji absurda še
sprašujete, proti komu, če ne proti vladi,
koaliciji, ministru, niti proti zdravnikom,
kaj šele medicinskim sestram, proti komu
za vraga je torej potekala torkova stavka?!?
Mar ni očitno – v resnici poteka proti
pacientom. Oziroma konkretneje, vam
samim. Če ne verjamete, boste to na boleč
način spoznali, če/ko njihove zahteve
meso postanejo.

80 | 12. JANUAR 2023
TEMA TEDNA
Komentar
15
Slaba novica za Kebra in Jenulla:
pri reformi zdravstva
se bomo zgledovali po Finski
PIA KOS
Skupina aktivistov, zbrana okrog »zdravstvenega ideologa«
Dušana Kebra (75), je pripravila »stavko pacientov«,
protestirali pa so zaradi domnevnega kršenja svojih pravic.
Kot je znano, je že okoli 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika,
čakalne dobe za zdravstvene storitve so vse daljše, vlada pa poskuša
nezadovoljno zdravstveno osebje pomiriti z dogovori o zvišanju plač.
Nakopičene težave v slovenskem
zdravstvu naj bi po
besedah aktualnega zdravstvenega
ministra, Danijela
Bešiča Loredana (49), rešili z
zdravstveno reformo. Reformo, ki naj
bi zaživela v letu 2024, naj bi pomagali
zasnovati z rešitvami Estonije in
Finske, kot je ta teden po srečanju s
predstavniki estonskega zavoda za
zdravstveno zavarovanje razkril minister.
Slednje pa je slaba novica za
Jenulla in Kebra, saj Finska pozna
tako »zdravnike dvoživke«, kot jih
omalovažujoče imenujejo levi aktivisti,
kot v dobršni meri od države
financirano zasebno zdravstvo.
ESTONSKI MODEL
V reformo naj bi po njegovih besedah
vključili večji del potrebnih rešitev, ki
ju poznata omenjeni državi – posebej
pa je izpostavil digitalizacijo. Glede
digitalne razvitosti je Estonija daleč
pred našo državo – v neki šali celo
komentirajo, da lahko v Estoniji prek
spleta urediš vse, razen treh stvari –
ne moreš se poročiti, ločiti ali kupiti
nepremičnin. V Estoniji namreč poznajo
tudi digitalne volitve. Estonci
so vzpostavili sodobno zdravstveno
zavarovalnico, ki deluje povsem digitalno
in v celoti nadzira ne le plačevanje
in opravljanje zdravstvenih
storitev, pač pa tudi njihovo kvaliteto,
hkrati pa so podatki o toku finančnih
sredstev javni in transparentni.
Minister je omenil tudi Finsko, zato
smo pod drobnogled vzeli to državo.
FINSKI SISTEM
Po podatkih Eurostata je Finska po
številu družinskih zdravnikov na
100.000 prebivalcev šesta v Evropi
– pred njo so, od vrha navzdol, Portugalska,
ki daleč presega vse z okoli
280, nato Irska, Nizozemska, Avstrija,
in Francija. Slovenija se giba okoli
spodnje četrtine, približno 17 mest za
Finsko. Najnovejše poročilo OECD o
razmerju števila družinskih zdravnikov
do 1000 prebivalcev sicer navaja,
da ima Finska manj zdravnikov od
evropskega povprečja (EU27: 3,8 napram
finskim 3,2), a naj bi bili najnovejši
podatki iz 2014. Finska ima največ
medicinskih sester v Evropi, a pri tem
je uspešna tudi Slovenija: Težave so
pri družinskih zdravnikih.
Finske občine so sistem primarnega
zdravstva zamenjale za t. i. sistem
družinskega zdravstva, kjer je
vsak družinski zdravnik odgovoren
za približno 2000 bolnikov, in sicer
s ciljem, da lahko bolnik do svojega
zdravnika pride v roku 3 dni od kontaktiranja
ustanove, v kolikor rešitev
ne more biti dosežena prek telefona.
V roku treh tednov mora prejeti evalvacijo
zdravstvenega stanja; zakonsko
določen je tudi dopusten rok, v kolikor
termina za pregled še ne more dobiti.
Sistem naj bi bil uspešen.
»DVOŽIVKE« NA TUJEM
Predvsem v mestih imajo mnogi zdravniki
in psihoterapevti tudi zasebne storitve,
a le 8 % finskih zdravnikov živi v
celoti od tovrstnega dela. Ima pa okoli
tretjina vseh zdravnikov še zasebno
ambulanto – poleg dela v bolnišnici ali
zdravstvenem zavodu. Večina zasebnikov
dela v skupinskih zavodih.
Zunaj-bolnišnično obravnavo
omogočajo tudi delodajalske in zasebne
zdravstvene enote, saj so delodajalci
primorani organizirati zdravstveno
oskrbo zaposlenih – mnogo
Finska
Slovenija
Število prebivalcev 5,5 milijona 2,1 milijona
Delež starejših od 65 let (2021) 22,9 % 21,0 %
Družinskih zdravnikov na 100.000 pacientov 135,2 69
Delež BDP za zdravstvo 9,6 % 9,5 %

TEMA TEDNA
80 | 12. JANUAR 2023
16
Komentar
večjih podjetij ima lastne zdravstvene
enote, včasih pa plačujejo zdravstvene
storitve zavodom, ki si jih
lastijo občine. Zdravnikom, ki imajo
tudi zasebne ambulante, je omogočeno
povračilo stroškov po sistemu plačila
po storitvah (angl. fee-for-pay).
Račun za obisk pri zasebniku Fincem
tako pokrije državna zavarovalnica,
medtem ko je v Sloveniji zasebno
zdravstvo samoplačniško (z izjemo
koncesionarjev), povračilo stroškov
pri državni zavarovalnici pa Slovenci
lahko koristijo le za zdravstveno
obravnavo v tujini.
Finci so sicer tudi manjši porabniki
zdravstvenih storitev – tako po bolnišničnih
in zunajbolnišničnih obravnavah
– Slovenci pa smo nekje okoli povprečja
EU, ki se giba okrog 6,7 pregledov
na posameznika. Zanimivo je, da so po
podatkih OECD Finci v letu 2020 v Primerjava
financiranja z 2019 bistveno
povečali porabo za preventivne zdravstvene
storitve, medtem pa se slovenske
številke niso znatno spremenile.
Pomembna razlika med Finsko in
Slovenijo, oz. EU nasploh je njihov
nizek delež bolnišničnih obravnav v
vseh stroških bolnišnic – in večji delež
zunajbolnišničnih: očitno se Finska
trudi, da bi s preventivno zdravstveno
organizacijo čim več bolnikov ohranilo
izven bolnišnic.
FINANCIRANJE
ZDRAVSTVA
Finsko javno zdravstvo se financira
predvsem prek občinskih in državnih
prispevkov, delež državnega kritja
občinskih stroškov pa določa velikost
prebivalstva, starostna struktura
in smrtnost v posamični občini. V
2019 je Finska 9,2 % BDP porabila za
zdravstvo, kar jo, tako kot Slovenijo
Pri tem so tri
ministrstva določila
ukrepe na številnih
področjih, med
drugim: nove oblike
javno-zasebnega
sodelovanja, spremembe
financiranja, krepitve
kompetenčne
baze, raziskovalne
infrastrukture in
komercializacijo
rezultatov raziskav.
(s približno 8,5 % v istem letu), kljub
rasti uvršča pod povprečje EU (9,9%).
Finska poraba za zdravstvo je sicer
med 2013 in 2019 rastla bistveno počasneje
v primerjavi z drugimi evropskimi
državami.
Več kot petina sredstev je bila v
2019 zasebnih – večinoma doplačil
»iz žepa«, saj (tudi) Finska pozna določene
vrste doplačil. Doplačila so precej
pogosta, predvsem pri občinskih
zdravstvenih zavodih, zakonsko pa je
določenih nekaj izjem, kot je primarno
zdravstvo za otroke. Prostovoljno
zdravstveno zavarovanje je v celoti
zdravstvene porabe imelo delež okrog
5 %. Po ocenah OECD delodajalsko
zdravstvo omogoča paralelni sistem,
ki pripomore k hitrejši obravnavi in
dostopnosti brez doplačil, občinsko
zdravstvo pa ima težave s čakalnimi
dobami in pogostejša doplačila.
Po zadnjih podatkih ZZZS iz
2019 je v Sloveniji delež zasebnih
virov (27 %) in javnih virov (73 %) v
Primerjava financiranja zdravstvenih sistemov
90 %
80 %
70 %
60 %
50 %
40 %
30 %
20 %
10 %
0 %
Slovenija EU 27 EU 14
Javni viri
Obvezno zdravstveno zavarovanje

80 | 12. JANUAR 2023
TEMA TEDNA
Komentar
17
zdravstvu primerljiv s povprečjem
EU, le nekoliko nižji. Izrazito pa izstopamo
po deležu javnih virov, ki
ga predstavlja obvezno zdravstveno
zavarovanje (OZZ). Drugače rečeno,
v primerjavi s povprečjem EU zelo
malo pokrijemo iz proračuna in torej
bistveno več z viri OZZ. Nazadnje pa
napram EU precej večji delež stroškov
za zdravila pokrijemo s prostovoljnim
zdravstvenim zavarovanjem.
Skupina zdravstvo.si je pred 4 leti
predstavila svoje temeljne pogoje za
ureditev slovenskega zdravstva, kjer
je v primerjavi slovenskega zdravstva
z evropskim izpostavila prosto izbiro
zdravnika, konkuriranje javnih
zdravstvenih zavodov z zasebnimi
ter bolnikovo pravico do pravočasne
in kakovostne obravnave. Tudi danes
opozarjajo na razlikovanje med
državnim in javnim zdravstvom, pri
čemer se državno zavezuje k monopolu
državnega zdravstvenega izvajalca,
javno pa dostopnosti in potrebam
bolnika.
JAVNO-ZASEBNO
Čeprav naj bi se po podatkih Eurostata
neizpolnjene potrebe bolnikov
zmanjševale, se mnogo držav sooča
s težavami, povezanimi s čakalnimi
dobami ali pomanjkanjem določenega
zdravstvenega kadra. Prav tako je
čakalne dobe pandemija še podaljšala
praktično povsod.
Zdravstveni sistemi so pod pritiskom
zaradi demografskih sprememb
SHUTTERSTOCK
Finci so sicer tudi
manjši porabniki
zdravstvenih storitev
– tako po bolnišničnih
in zunajbolnišničnih
obravnavah – Slovenci
pa smo nekje okoli
povprečja EU, ki se giba
okrog 6,7 pregledov
na posameznika.
in vse višjih stroškov, ki so s tem povezani.
Na Finskem so se te težave lotili
tudi s sistematično digitalizacijo, država
je tako med vodilnimi na področju
digitalizacije storitev. Leta 2014
je sprejela strategijo zdravstvenega
varstva, ki naj bi omogočala sistematičen
razvoj delovnega okolja zdravstvenega
sektorja in zagotavljala njegovo
konkurenčnost ter gospodarsko rast,
kot je v 2021 pisal Siol.
Pri tem so tri ministrstva določila
ukrepe na številnih področjih, med
drugim: nove oblike javno-zasebnega
sodelovanja, spremembe financiranja,
krepitve kompetenčne baze, raziskovalne
infrastrukture in komercializacijo
rezultatov raziskav.
Finski nacionalni portal KANTA
je platforma, ki državljanom omogoča
digitalni vpogled v zdravstvene podatke
oz. storitve, uporabljajo pa jih tudi
izvajalci socialnega in zdravstvenega
varstva. Je tudi baza, kamor zdravstveni
delavci – tako zasebni kot javni
– shranjujejo kartoteke pacientov in
izdajajo recepte. Tudi državljani lahko
pregledujejo svoje zdravstvene kartoteke
in upravljajo soglasja ali recepte
ter dodajajo podatke.
Loredan je s 1. oktobrom sicer ustanovil
tudi strateški svet, ki bo pripravil
predlog okvirnih sprememb za
prenovo zdravstvenega sistema, med
drugim na področju digitalizacije in
financiranja zdravstva.

TEMA TEDNA
18
Kolumna
80 | 12. JANUAR 2023
Na drugi strani urgence:
zakaj se je sistem zlomil
FEDERICO
V. POTOČNIK
Zagotovo ste slišali za koga, ki je na urgenci čakal
po več ur na pregled ali na prosto posteljo celo več dni.
Morda ste sami bili v takšnem položaju.
Tokrat bi vam rad predstavil drugo stran, torej tisto,
ki se dogaja onstran zidov urgentnih čakalnic, ker ravno urgence
so kraj, kjer se v zadnjem času bije najhujša zdravstvena bitka.
Letos sem na študiju v tujini. V
Slovenijo sem prišel za praznike,
a sem si vzel nekoliko daljši
dopust, da sem lahko prišel oddelat
nekaj dežurstev in nekaj dni urgence.
Najpogostejše vprašanje je, zakaj
sem se za to odločil, če mi ni treba,
ampak ko vidiš, v kako izčrpavajočih
razmerah se dela v urgentnih centrih,
je bolj na mestu vprašanje, zakaj ne bi
ostal še kakšen teden.
Ta nekajmesečna odsotnost ti za
trenutek omogoči pogled »od zunaj«.
Videl sem kolege, ki imajo po šest
24-urnih dežurstev v enem mesecu,
kako so kronično izčrpani in kako to
vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
Delati 250 ur v mesecu vsak mesec
je težko; oddelati te ure večinsko na
urgentnih deloviščih pa je naravnost
nečloveško. Vam povem eno skrivnost:
nihče ne dežura rad. Dežurstva so tudi
nehvaležna, ker običajno pokrivamo
več delovišč naenkrat: ambulanto na
urgenci, oddelek, paciente, ki čakajo
na sprejem, konziliarni telefon, eni še
covid ambulanto. Pogosto se zgodi, da
imaš dva prizadeta pacienta na različnih
koncih in moraš koordinirati dve
urgentni situaciji – naenkrat. Za mnoge
je to vir migrene, gastritisa, anksioznosti
in nespečnosti.
Vsi smo raje z družinami, doma.
Veste, tudi mi smo ljudje. Pa vendar se
vsi zavedamo, da če nas ne bi bilo, naše
družine, naši prijatelji in naša skupnost
ne bi imeli nujno potrebne zdravstvene
oskrbe. Zato oddelamo še šesto ali sedmo
dežurstvo. Ampak ta moralni pogon
že dosega svojo skrajno mejo.
Nekaj sodelavcev odhaja, nihče
seveda ne prihaja na novo. En odličen
zdravstveni tehnik v odhajanju mi je
zadnjič rekel: »Saj veste, vsak dan je
slabše. Čemu naj vztrajam, ko vem, da
bo jutri slabše kot danes?« In ostanem
brez besed. Človeka, ki svoje življenje
Vsi smo raje
z družinami, doma.
Veste, tudi mi smo
ljudje. Pa vendar se
vsi zavedamo, da če
nas ne bi bilo, naše
družine, naši prijatelji
in naša skupnost ne bi
imeli nujno potrebne
zdravstvene oskrbe.
posveča drugim, so oželi eno stopnjo
preveč in zdaj ima dovolj. Druga
medicinska sestra, krasna, natančna
in vedno nasmejana, je imela tokrat
podočnjake, s turobnim glasom mi je
rekla samo: »Ostanite v Ameriki, kaj
še delate tukaj.«
URGETNO
STANJE URGENCE
Zagotovo se pozna zasičenost primarnega
nivoja, kjer ne uspejo pregledati
vseh pacientov. V nekaterih
krajih je stiska izjemna in se odraža
v velikem številu napotitev na urgenco,
ponekod je napotitev na urgenco
rešitev bolj za zdravnika kot pa za pacienta.
V bolnišnicah velikokrat pojamramo
o upravičenosti prejetih napotnic,
ker kdaj pa kdaj pridejo ljudje
brez potrebe. Ampak, če sem iskren,
nam v urgentnih centrih ni težko biti
generali po bitki, saj imamo na voljo
ves laboratorij, vso možno opremo in
kup specialistov.
Drug izziv so bolnišnične kapacitete.
Zaradi pomanjkanja kadra so
postelje v bolnišnicah polne. Spraviti
pacienta na oddelke je cel podvig:
zdravniki klicarimo po bolnišnici
(in drugih bolnišnicah), da najdemo
prosto posteljo za svojega pacienta in
za to posteljo barantamo, kot da bi šlo
za lastne starše. Posledično so opazovalnice
postale zasilni oddelki, kjer
pacient odleži, dokler zanj ne najdemo
prostora. To je dodatna obremenitev
tudi za urgentne sestre, ki jih
redko kdo vpraša, ali jih je dovolj. Na
urgenci se argument o pomanjkanju
kadra konča: kdor pride na urgenco,
mora pač biti oskrbljen, kar od tam
zaposlenih in razporejenih zahteva
enormen napor in ima svoje posledice
v veliki fluktuaciji kadra.
Te strani zgodbe ljudje ne morejo
spremljati. Razumljivo je, da vidijo polno
čakalnico v urgentnem centru in se
jezijo na tiste, ki jih vidijo. Zadnjič so
mi »grozili«, da bodo poklicali novinarje
– jaz pa sem si mislil, da bom kar
sam napisal in objavil.
Včasih se zgodi, da ima pacient
občutek, da se z njim nihče ne ukvarja,
če ni fizično v ambulanti. Naj pojasnim
ta del: če pacient čaka pred

80 | 12. JANUAR 2023
TEMA TEDNA
Kolumna
19
SHUTTERSTOCK
»... vsaka ura popravila računalnika ali bojlerja je ovrednotena dvakrat ali trikrat toliko kot moja ura na urgenci.«
ambulanto, jaz spremljam pojavljanje
rezultatov laboratorijskih izvidov,
naročim kakšno preiskavo glede na
nove podatke, gledam, če je že opravil
rentgen, če je rentgen že viden v računalniku,
se dogovarjam za nadaljnje
preiskave, delam plan zdravljenja
ali konzultiram specialista drugih
strok – to pa takrat, ko vidim nekaj
v izvidih ali klinični, kar mi ni všeč,
in poskusim pacientu rešiti morda še
kakšno težavo.
Zadnjič smo odkrili kožnega raka,
drugi dan levkemijo, tretji dan revmatološko
bolezen. To delamo za več
pacientov vzporedno, tudi za tiste,
ki čakajo v opazovalnici na sprejem
k nam, saj jih mora nekdo voditi. Ko
pride pacient prvič v ambulanto, sem
jaz že pogledal zgodovino, zdravila v
sistemu in napotnico, s katero pride.
Ko ga po pregledu drugič povabim v
ambulanto, takrat imam praviloma
večino obravnave že zaključene. Četudi
ne vidite vmesnih korakov, vam
zagotavljam, da je teh največ, ko ste
zunaj pred ambulanto.
PLAČILO JE SLABO
O plačilu je bilo izrečenega veliko. Plačilo
je slabo: vsaka ura popravila računalnika
ali bojlerja je ovrednotena
dvakrat ali trikrat toliko kot moja ura
na urgenci. Res je, da imajo tisti, ki delajo
največ časa in so najboljši strokovnjaki
in profesorji, višje plače. Večina
pa ima za 40-urni teden precej povprečno
plačo, zdravnik začne kariero
celo z minimalno.
In zdaj, če ste slišali, minister Bešič
Loredan grozi z objavo plač določenih
zdravnikov. Vsaka grožnja je tak »poden«,
da bi terjala takojšen odstop ministra
Loredana, ki se še kar ni zgodil,
pa bi se moral – že včeraj. In vendar,
te grožnje so nedostojne tudi zato, ker
nihče nima višje plače, kot jo je imel
Golob v Gen-I. In če si visoke plače
ne zaslužijo naši največji zdravstveni
strokovnjaki, kdo naj si jih zasluži?
Dokler se vaš zdravnik vozi v starem
golfu, dobavitelj preplačane medicinske
opreme pa z zasebnim letalom,
je denarja več kot dovolj.
Res je, da višje plače ne bodo rešile
sistema, zato ker plača ni namenjena
Ponekod je napotitev
na urgenco rešitev
bolj za zdravnika
kot pa za pacienta.
reševanju sistemov, ampak nagrajevanju
opravljenega dela – in tako
kompleksno delo preprosto ne more
biti vredno pol toliko kot popravilo
bojlerja. Sistem se bo rešil, ko bomo
opustili sovjetsko zasnovo zdravstva
in sprejeli zdravstveni sistem, kot ga
imajo naše severne sosede, ampak to
je tema za drugič.
Glede financiranja recimo bobu
bob: denarja je v sistemu dovolj. Dokler
se vaš zdravnik vozi v starem golfu, dobavitelj
preplačane medicinske opreme
pa z zasebnim letalom, je denarja več
kot dovolj. Kaos v zdravstvu je priročna
kulisa, da se v ozadju dogajajo sumljive
poteze. Ste opazili, da so HSE
(Holding Slovenske elektrarne) dokapitalizirali
s 500 milijoni evrov? Torej,
dali so več denarja tja, kjer so plače po
14.000 evrov na mesec. Najbrž niste
vedeli, ker se take stvari delajo po tihem.
Mimogrede, 500 milijonov evrov
je 74.000 evrov na vsakega zdravnika,
500 evrov na vsakega davkoplačevalca.
Ampak baje plešemo. Oz. plešejo.
Ni presenečenje, da se je zdravstveni
sistem zlomil. Presenečenje
je le, da je tako dolgo zdržal. Kot iz
vzhodnega proti zahodnemu Berlinu
zdravstveni delavci iz takega sistema
odhajajo: v zasebništvo, v tujino ali
ven iz medicine. Celo iz bivše Jugoslavije
ne hodijo več k nam, kar vlada pripisuje
bojda nečloveškim izpitom iz
slovenščine, kar je žaljivo tako za nas
kot zanje, ki gredo raje v Nemčijo ali
Avstrijo, kjer se morajo prav tako naučiti
jezika. Posledično nas je zdravnikov
v Sloveniji statistično premalo,
predvsem v strokah, kjer ni možnosti
za delo drugje (pri zasebnikih). Zakaj
bi kdo šel specializirat zato, da si potem
ne more privoščiti varstva za otroke,
ker varstvo stane več, kot dobi
plačano dežurstvo?
Kljub vsemu gre za poslanstvo,
ki ga opravljamo radi. Vsakič, ko ob
zaključku dežurstva hodim domov,
nazadnje včeraj zjutraj, grem v mislih
skozi paciente, če nisem česa pozabil
ali če bi lahko naredil kaj drugače.
Ta miselna telovadba se zliva z zadovoljstvom,
da smo kljub težavam in
preprekam naredili nekaj dobrega in
koristnega za svojo skupnost. Strnjeno
v en stavek, kot običajno zaključim
navodila pacientu: »Če nas potrebujete,
smo tu.«

POŽAREPORT
20
Komentar
80 | 12. JANUAR 2023
UKZ dokazljivo laže,
govori neumnosti in ponižuje
davkoplačevalce, mediji pa nič
BOJAN POŽAR,
POZAREPORT.SI
Vse to kaže na neposredno zanikanje realnosti (podobno lahko
spremljamo tudi pri Golobu), kot ga pri nas, vsaj po osamosvojitvi,
še ni bilo. Paralelni svet. Zdi se, da ti politiki temu bodisi verjamejo
bodisi mislijo, da so ljudje totalne budale ...
Bilo je itak samo še vprašanje
časa, kdaj bo tista točka preloma,
tudi po znani teoriji kuhane
žabe, ko bo Urška Klakočar
Zupančič (45), predsednica državnega
zbora in podpredsednica Gibanja Svoboda,
sama tako globoko zabredla v
blato, iz katerega je niti mediji tranzicijske
levice ne bodo več mogli zlahka
izvleči, čeprav ji “štango”, pravzaprav je
to že kar dobesedno srhljivo, še vedno
držijo. No, zgodilo se je takoj po novem
letu, ko se je UKZ vrnila z Dunaja oziroma
s tradicionalnega novoletnega
koncerta Dunajskih filharmonikov
in se štiri dni potem zapletla v svojevrstno
Ponzijevo shemo dokazljivih
laži, izgovorjenih popolnih neumnosti
pa še poniževanja davkoplačevalcev.
DEJSTVA
Na koncert jo je povabil predsednik avstrijskega
državnega zbora Wolfgang
Sobotka (67), UKZ pa je na Dunaj spremljala
generalna sekretarka DZ Uršula
Zore Tavčar (54). Tja so – v nedeljo, 1.
januarja zjutraj – odleteli z vladnim
letalom falcon, kar je UKZ priznala,
pod pritiskom javnosti, šele v sredo, 4.
januarja, okoli dveh popoldne, ko je izvedla
krajšo tiskovno konferenco.
Dokazljiva laž so njene navedbe, da
je šlo za »bilateralni državniški obisk«,
katerega del je bilo povabilo na kulturni
dogodek, kar naj bi imeli Avstrijci v
navadi, in potem še štiriurno »bilateralno
srečanje«. Na laž jo namreč
postavljajo javno dostopni podatki o
sledenju letala falcon, ki je na Dunaj
priletelo ob 9:41, koncert v Musikvereinu
(1. Dunajski okraj) se je začel ob
11.15 in končal ob 13.42, letalo pa je
nazaj proti Ljubljani poletelo ob 16.59
z dunajskega letališča Schwechat, od
prizorišča koncerta oddaljenega 19,5
kilometra. Kar pomeni, da bilateralno
srečanje po koncertu v dolžini štirih
ur niti teoretično ni bilo mogoče.
»EN FAJN KONCERT«
Tudi uradna spletna stran avstrijskega
parlamenta tega »bilateralnega dr-

80 | 12. JANUAR 2023
POŽAREPORT
Komentar
21
žavniškega obiska« ne beleži, čeprav
Avstrijci pri tem veljajo za izjemno
natančne, pri nas o tem bilateralnem
državniškem obiska ne poroča noben
medij, je pa državni zbor objavil krajšo
spletno foto novičko, da je bila Urška
Klakočar Zupančič povabljena na dunajski
koncert in delovno kosilo (ampak,
zanimivo, tega delovnega kosila UKZ na
tiskovni konferenci ni več omenila).
Viri iz državnega zbora tudi pravijo,
da če bi res šlo za državniški obisk, bi se
imenovalo delegacijo in obisk pripravljalo,
tako pa nič. Le UKZ naj bi Uršuli
Zore Tavčar dejala, da bosta šli, citiramo
naše vire, »na en fajn koncert«.
Popolne (politične in tudi osebne)
neumnosti so njene navedbe, da so
»parlamentarni odnosi med državama
na najvišji ravno do zdaj«?!
Kar kaže na neposredno zanikanje
realnosti (podobno, vemo, lahko spremljamo
tudi pri Robertu Golobu(55), kot ga
pozareport.si
Urška Klakočar Zupančič si je
medijski mir kupila tako, da je
obiskala zavetišče za živali v
Mariboru in posvojila mucko.
pri nas, vsaj po osamosvojitvi, še ni bilo.
Čisti paralelni svet. Zdi se, da ti politiki
temu bodisi verjamejo bodisi mislijo, da
so ljudje totalne budale.
In poniževanje davkoplačevalcev je
njena – s tipično oblastno aroganco –
navržena dilema, češ, a se bomo pa zdaj
vozili s kočijami?! V slogu tistega slovitega
stavka Marije Antoanete o kruhu
in potici, saj, če nočete kočije, pojdite
na Dunaj z letalom.
Toda večinski mediji, ki so, spomnimo,
maja 2012 sesuvali takratnega
predsednika vlade Janeza Janšo (64)
samo zato, ker je, zaradi bolezni sina
med dopustom na grškem otoku Kos,
za predčasno vrnitev domov najel
manjše zasebno letalo, in četudi ga je
plačal iz lastnega žepa, tokrat Urški
Klakočar Zupančič držijo “štango”.
Njenih izrečenih laži, neumnosti
in poniževanja davkoplačevalcev »neodvisni«
mediji oziroma novinarji ne
problematizirajo, kaj šele preiskujejo,
pravzaprav ravno nasprotno, prek naslovov
sprenevedavo, uslužno in servilno
sporočajo javnosti, da je vse okej,
saj je »obisk Dunaja državniški«, »pot
Urške Klakočar Zupančič s falconom
na Dunaj pa se ne razlikuje od tega,
kako so potovali njeni predhodniki« ...
Ker če bi medijsko poročanje bilo
drugačno, bi bila predsednica državnega
zbora – pod hudim pritiskom medijev
in posledično javnosti – prisiljena
odstopiti. Tako pa so mediji, razen
častnih izjem, aktivno sodelovali pri
fejkanju zgodbe o »bilateralnem državniškem
obisku« – za nazaj.

CERKEV - SMRT PAPEŽA
22
Komentar
80 | 12. JANUAR 2023
Z Benediktom XVI. se končuje
evropska krščanska kultura
JAN DOMINIK
BOGATAJ
Med tiho skromnostjo in neobhodno veličino –
tako bi lahko strnili vtise ob pokopu telesa zaslužnega
papeža Benedikta XVI., 264. naslednika apostola Petra,
ki je potekal na trgu sv. Petra v Vatikanu.
Skoraj 150.000 ljudi – kar trikrat
več, kot so vatikanske oblasti
pričakovale – se je v treh dneh,
ko je telo pokojnega ležalo v baziliki
sv. Petra, poslovilo od zaslužnega
papeža. Tudi sam obisk pogrebne slovesnosti
je potrdil, da je Benedikt XVI.
osebnost, ki je ključno zaznamovala
naš čas, morda še bolj, kot je to vidno
na prvi pogled. Joseph Ratzinger (16. 4.
1927 – 31. 12. 2022) je ta svet zapustil
na god še enega rimskega papeža, Silvestra,
na sklepni dan božične osmine,
ki je bila zanj osebno najlepši čas v letu.
Ocene o zgodovinski vlogi, ki jo je
kot teolog, mislec in naposled vrhovni
voditelj Katoliške cerkve odigral,
bodo šele prišle, vendar njegove zgodovinske
vloge ni mogoče dovolj poudariti.
Z njim je do neke mere, kot ugotavlja
hrvaški teolog dr. Ivica Raguž, zašla
celotna evropska oz. zahodna teološka
misel, »bila izcejena zadnja kaplja
nekoč slastne pomaranče evropske
Cerkve in teologije. […] Z njim se, kot
kaže, evropska in celo zahodnonemška
krščanska kultura dokončno končata«.
V tem oziru – in že sicer s svojim celotnim
življenjem in delom – Benedikt
tudi v smrti spominja na Avguština,
tega giganta krščanske antike, ki mu je
Ratzinger posvetil svojo doktorsko disertacijo
in številne druge študije. Tako
kot je z Avguštinovo smrtjo Cerkev izginila
v severni Afriki, najprej pod navalom
barbarov in nato islama, se zdi,
da Cerkev izginja v Evropi, le da je bila
severnoafriško krščanstvo 5. stoletja
boleče prestreljeno z donatističnimi
spori, o težavah današnjega krščanstva
pa ni potrebno izgubljati besed. Toda
za marsikatero izmed njih, z zlorabami
na čelu, je zaslužni papež Benedikt
XVI. že za časa svojega življenja ponudil
odgovore, ki pa niso bili vedno najbolje
razumljeni oz. sprejeti.
POLITIČNE
RAZSEŽNOSTI POGREBA
Četudi si je zaslužni papež želel skromnega
pogreba, se veličini njegove
osebnosti ni bilo mogoče izogniti. Somaševalo
je več kot 400 škofov in 4.000
duhovnikov, prisotni pa so bili tudi
številni predstavniki drugih Cerkva,
veroizpovedi in religij, denimo delegati
moskovskega in ekumenskega patriarhata,
anglikancev, luteranov, rimskih
Judov, italijanskih muslimanov itd.
Ker pokojni ni bil več najvišji predstavnik
določene države, tj. Svetega
sedeža, sta bili na pogrebu uradno navzoči
zgolj dve diplomatski delegaciji,
SHUTTERSTOCK
Papež Frančišek je izpostavil zadnje
Jezusove besede na križu: »Oče,
v tvoje roke izročam svojega duha.«
FRANČIŠKOV POGLED
V svojem nagovoru med pogrebno
slovesnostjo je papež Frančišek
izpostavil zadnje Jezusove
besede na križu: »Oče, v tvoje
roke izročam svojega duha.« (Lk
23,46) Nasploh je aktualni pontif
sam izbral odlomke Božje besede,
pri čemer je v pridigi ostal
kar malce enigmatičen. Skorajda
se namreč ni dotaknil pomena in
veličine življenja svojega predhodnika,
poudaril je le njegovo držo
hvaležne predanosti v služenju
Gospodu in njegovemu ljudstvu,
Ratzingerjevo molitveno predanost
in predanost, ki je podprta
s Svetim Duhom in stalno hodi v
aktivnem poslanstvu.

80 | 12. JANUAR 2023
CERKEV - SMRT PAPEŽA
Komentar
23
italijanska (S. Mattarella) in nemška (predsednik FW. Steinmeier,
kancler O. Scholz in bavarski ministrski predsednik M. Söder).
Toda poleg tega so tako zaradi osebne želje kot zaradi institucionalne
dolžnosti na pogrebu sodelovali številni drugi voditelji
držav, med njimi poljski predsednik A. Duda, portugalski
predsednik M. Rebelo, madžarski premier V. Orbán in predsednica
Katalin Novák, belgijski kralj Filip, španska kraljica Sofija,
nekdanji avstrijski predsednik H. Fischer. Slovenijo so zastopali
ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, slovenski veleposlanik
pri Svetem sedežu Jakob Štunf in predsednica Republike
Slovenije Nataša Pirc Musar.
NOVOSTI
Sam obred pogrebne maše za Benedikta XVI. je bil zaznamovan s
skromnostjo in nevsiljivostjo: bilo je svečano, a preprosto. Začetek
maše, homilijo in zaključne obrede je vodil papež Frančišek,
medtem ko je evharistični del v vlogi dekana kardinalskega zbora
daroval kardinal Giovanni Battista Re.
Celoten obred, razen Božje besede in prošenj vernikov, je potekal
v latinščini. Benediktova ljubezen do tega starodavnega jezika
rimske kulture in Cerkve je namreč dobro poznana. Ob telesu
Benedikta XVI. sta bila pokopana dva palija: tisti, ki ga je nosil kot
münchenski nadškof, in tisti, ki ga je nosil kot papež. Poleg tega so
v krsto dodali še kratko besedilo z opisom njegovega pontifikata
ter kovance in medalje, ki so bili skovani v času njegovega papeževanja.
Sama krsta je bila, kot že pri Janezu Pavlu II., zelo preprosta:
narejena je bila iz cipresovega lesa, pred pokopom pa so jo, v skladu
s papeško tradicijo, položili še v drugi dve krsti, svinčeno in leseno.
Nataša Pirc Musar ob robu pogreba: »Izjemno lep dogodek,
čustvena slovesnost, pogreb. Sama sem se odločila, da
grem počastit papeža Bendikta XVI. zaradi slovenskih vernikov
in vernic. Prav je, da je Slovenija zastopana na najvišji
ravni, sveti oče je bil sveti oče tudi Slovenk in Slovencev, ki
verujejo v Boga. Benedikt XVI je bil velik mislec, teolog, nenazadnje
tudi Evropejec. Spominjam se predvsem tistih njegovih
besed, ko je pozival svet, da naj spoštujejo tiste, ki so
izgubili svoje domove, da jim naj pomagajo. Vedno se je zavzemal
za mir.«
Jan Dominik Bogataj /DOMOVINA
Na trgu Sv. Petra se je na pogrebu
zbralo skoraj 150 tisoč ljudi.
MISTIČNO VZDUŠJE
Evalvacija Ratzingerjeve dediščine bo potekala še
dolgo. Kot enega njegovih osrednjih sporočil lahko
vzamemo besede iz duhovne oporoke, ki jo je
pripravil že konec avgusta leta 2006: »Kar sem prej
rekel svojim rojakom, zdaj povem vsem, ki so bili
zaupani mojemu služenju v Cerkvi: stojte trdno v
veri! Ne dajte se zmesti! … Končno ponižno prosim:
Molite zame, da me Gospod kljub vsem mojim grehom
in pomanjkljivostim sprejme v večna bivališča.
Vsem, ki so mi zaupani, velja dan za dnem moja
molitev, ki prihaja iz srca.«
Kardinal Schönborn je Benedikta XVI. nedavno že
nekako uvrstil med cerkvene očete, saj je po njegovem
mnenju po stoletjih na papeškem prestolu zopet sedel
teolog. Primerjava z vélikim Avguštinom ni čisto odveč,
da le ne bi tudi Petrov sedež v prihodnje delil usodo
severnoafriškega krščanstva, ki je skorajda izginilo
in bi Cerkev ne ostala brez velikanov misli in vere, ki
bi znali ljudstvu kazati pot. Morda pa nas previdnost
Najvišjega v sodobnem (in prihodnjem?) času pušča
brez velikanov misli, da bi se najprej dodobra odžejali
pri izvirih, ki so že bili izkopani – med njimi eminentno
mesto gotovo zaseda Ratzingerjev, če izmerimo
hrbte platnic, več kot metrski knjižni opus.
Teolog in patrolog, komentator papeških slovesnosti,
br. dr. Miran Špelič,takole ocenjuje zgodovinski
dogodek: »Ko se poslavljamo od zaslužnega
papeža Benedikta XVI., zavedno ali nezavedno zapiramo
pomembno poglavje v zgodovini Cerkve, ki jo
je tako močno sooblikoval. Pomislimo samo na njegovo
vlogo, ki jo je imel kot mladi teolog na drugem
vatikanskem koncilu; potem pa kot prefekt na kongregaciji,
ki je ta koncil branila in vozila po njegovih
smernicah. Pomislimo samo na njegovo vlogo, ki
jo je imel kot mladi teolog na drugem vatikanskem
koncilu; potem pa kot prefekt na kongregaciji, ki je
ta koncil branila in vozila po njegovih smernicah.
Čeprav ni bil tako popularen kot sv. Janez Pavel II.,
je sprejel težko nalogo, ko je za njim sedel na Petrov
sedež. Svojo drugačnost od njega je pokazal še posebej
z načinom odhajanja. Pred skoraj desetimi leti
je vstopil v tiho celico kot molivec za Cerkev. Tako
je z zadnjim desetletjem povedal marsikaj, česar z
besedo ne bi mogel. Hvaležni smo za njegovih osem
let pontifikata, enako tudi za deset ›zaslužništva‹.
Tako drugačen od predhodnika kot od naslednika
je vtisnil neizbrisen pečat v dve stoletji.«
Pogreb odseval zunanjo skromnost; ker je bil
okleščen, ker je bilo relativno malo ljudi. Je bilo pa
v megli mistično vzdušje, v katerem smo občutili
tiho prisotnost papeža Benedikta XVI, skozi ta
skromen način je še bolje presevala njegova svetniška
osebnost: Nikoli se ni silil v ospredje, vedno je
deloval skromno, nežno iz ozadja in tudi pogreb
je minil v takšnem slogu.

CERKEV - SMRT PAPEŽA
24
Komentar
80 | 12. JANUAR 2023
Nemški papež, ki ni pil vina
TINO MAMIĆ
19. aprila 2005 se je iz dimnika nad Sikstinsko kapelo pokadil bel dim.
Nobenega do tedaj ni videlo toliko milijonov ljudi po vsem svetu. Kardinalski
zbor je izvolil 78-letnega Josepha Ratzingerja, ki si je izbral ime
Benedikt XVI. Modrooki papež bavarskega rodu je množici na polnem
Trgu sv. Petra in na Ulici sprave dejal, da prihaja po velikem papežu
Janezu Pavlu II. kot preprost in ponižen služabnik.
Na Trgu sv. Petra je beli dim
pričakalo približno 40.000
ljudi. Med številnimi zastavami
čakajočih je vihrala
tudi slovenska trobojnica. V naslednje
pol ure se je trg povsem napolnil. Rimljani,
ki so tekli proti trgu, so svoje
avtomobile puščali vsevprek po okoliških
ulicah, kar je povzročilo prometni
kaos. Ogromno število telefonskih
klicev obiskovalcev je praktično ohromilo
mobilno telefonsko omrežje tudi
številnim novinarjem, ki niso uspeli
priklicati svojih uredništev. Že petnajst
minut za belim dimom so zadoneli tudi
zvonovi slovenskih cerkva.
Skromnost in ponižnost novega
papeža sta gotovo lastnosti, ki sta
med kardinali marsikoga prepričali.
Kot prefekt kongregacije je v
službo hodil vedno peš, prav nič
po »ministrsko«, brez varnostnika
in šoferja. Tudi zvečer po izvolitvi
v nasprotju s pričakovanji ni odšel
v prenovljeno papeško stanovanje,
ampak je prespal skupaj s kardinali
v hiši sv. Marte. Italijanski
televizijski komentator je osmega
nemškega papeža z malce otožnim
glasom opisal, da jé malo in da za
kosilo ne pije vina.
»Samo v Cerkvi je
mogoče biti kristjan, ne
pa zunaj nje,« je znana
teološka misel iz del,
ki so temelj katoliške
teološke izobrazbe po
vsem svetu.
KDO JE RATZINGER
Joseph Ratzinger, ki je svoj 78. rojstni
dan praznoval dva dni pred začetkom
konklava, se je rodil 16. aprila 1927 v bavarski
vasici Marktl am Inn materi Marii
in očetu Josephu, orožniku in zagrizenemu
protinacistu. Pri štirinajstih,
leta 1941, so ga proti njegovi volji vključili
v Hitlerjevo mladino (Hitlerjugend).
Leta 1943 je bil mobiliziran v protiletalsko
enoto nemške vojske, leto kasneje
so ga poslali kopat protitankovske jarke
na mejo Tretjega rajha z Madžarsko, ob
koncu vojne pa je dezertiral. Ko je prišel
domov, ga je ameriška vojska zaprla kot
vojnega ujetnika. Po vojni je študiral filozofijo
in teologijo in bil leta 1951 posvečen
v duhovnika.
Postal je profesor dogmatike na
univerzi v Freisingu, kjer hranijo Brižinske
spomenike, in kot strokovnjak
sodeloval na drugem vatikanskem
koncilu (1962–65). Bil je v reformni
struji, ki je v cerkve prinesla slovenščino,
ukinila prižnice in oltar obrnila
proti ljudstvu. Leta 1977 je bil posvečen
za münchenskega škofa in imenovan
za kardinala. Leta 1981 ga je papež Janez
Pavel II. imenoval za svojega »ministra«,
prefekta kongregacije za verski
nauk, kar je bil vse do njegove smrti, ko
vsem prefektom avtomatično ugasne
mandat. »Samo v Cerkvi je mogoče biti
kristjan, ne pa zunaj nje,« je znana teološka
misel iz del, ki so temelj katoliške
teološke izobrazbe po vsem svetu. Ratzinger
je bil tudi glavni avtor katoliškega
katekizma.
V zadnjih letih papeževanja Janeza
Pavla II. je bil eden od njegovih najtesnejših
sodelavcev, ne samo zaradi
funkcij, ampak tudi zaradi osebnega
prijateljstva. Kardinal Ratzinger je,
denimo, odobril načrt za poslikavo
kapele, ki jo je naredil Marko Ivan Rupnik,
in vse govore, ki jih je papež JP2
imel v Sloveniji.
ZMERNI PROGRESIST
Papež je bil izvoljen presenetljivo hitro,
že v četrtem krogu, kar pomeni, da so
kardinalska posvetovanja pomagala
k dokaj enotnemu pogledu na prihodnost
Cerkve in njenega voditelja. Točnih
podatkov ni, uradno sporočilo se je
SHUTTERSTOCK

80 | 12. JANUAR 2023
CERKEV - SMRT PAPEŽA
25
Brez dlake na jeziku je
leta 1984 komunistične
totalitarne režime
v srednji in vzhodni
Evropi označil za
»sramoto našega časa«,
kar je povzročilo mali
diplomatski škandal.
glasilo le, da je dobil precej več od zahtevanih
77 glasov. Izvolitev največkrat
omenjanega kandidata je po mnenju
vatikanistov pomenila nadaljevanje
smeri prejšnjega papeža, ob mnogih
vprašanjih. Analitiki so si bili enotni,
da bo novi papež privzel ime Janez Pavel
III. In ponavljali, da mu bodo škornji
Janeza Pavla II. preveliki. A Ratzinger je
že z imenom pokazal, da ne bo poskušal
posnemati predhodnika.
Kardinal Ratzinger je vseskozi
nasprotoval »pohlepu« in »samozadostnosti«
v Cerkvi. Hkrati je zavračal
pozive k modernizaciji Cerkve, ki bi
vključevala odpravo celibata ali žensko
duhovništvo. Vatikanisti so ga omenjali
kot vodilnega v krogu konzervativnih
kardinalov. Brez dlake na jeziku je leta
1984 komunistične totalitarne režime
v srednji in vzhodni Evropi označil za
»sramoto našega časa«, kar je povzročilo
mali diplomatski škandal. Takoj po
padcu komunizma pa je dejal, da tudi
kapitalizem za družbo predstavlja veliko
nevarnost. Na ravni filozofije je pred
konklavom napovedal »diktaturo relativizma«,
s katero se sooča razviti Zahod.
Zelo vesel njegove izvolitve za papeža
je bil takrat upokojeni beograjski
nadškof Franc Perko. S Ratzingerjem se
je sestajal, ko je bil pet let član teološke
komisije. »Nejevoljen sem, ko papeža
označujejo za konzervativca,« je po izvolitvi
zatrdil Perko in pojasnil, da »gre
za izredno odprtega človeka in zmerno
progresivnega teologa.«
KRITIKA
Zanimivo, da v slovenskih medijih, ki so
velikokrat tako žolčni do Cerkve, po Benediktovi
smrti ni kakih posebej utemeljenih
kritik na njegov račun. Zdi se, da
Pokojni papež Benedikt
XVI. je moral stopiti v velike
čevlje priljubljenega predhodnika,
Janeza Pavla II.
NAVODILO GLEDE GEJEV
Papež Benedikt je leta 2005 izdal
novo navodilo glede sprejema duhovniških
kandidatov v semenišča:
»Cerkev v globokem spoštovanju
do teh oseb ne more dovoliti
vstopa v semenišče in prejema svetih
redov tistim, ki prakticirajo
homoseksualnost, kažejo globoko
zakoreninjena homoseksualna
nagnjenja ali podpirajo tako imenovano
gejevsko kulturo.« To so
mu v homoseksualnem lobiju zelo
zamerili. V praksi pa se to velikokrat
sploh ni upoštevalo. Tudi pričevanja
nekaterih slovenskih semeniščnikov
iz obdobja 2005–2020
kažejo povsem drugačno sliko.
je po sredi nepoznavanje, pa tudi ignoriranje
tujih medijev s strani novinarjev.
Ratzinger je bil tesen sodelavec Janeza
Pavla II., ki ga je nadvse hitro razglasil
za svetnika. A ravno v času pontifikata
poljskega pontifeksa so se v Vatikanu
razrastli korupcija, duhovniške spolne
zlorabe in homoseksualni lobi. Razglasitev
za svetnika se bo zato vsako leto
bolj kazala kot velika napaka, predvsem
pa kot napačen znak javnosti.
Res je, bili so drugi časi, ko Cerkev
in družba nasploh nista bili pripravljeni
kaj veliko narediti proti zlorabam.
A vendar je razrast kriminalnih dejanj
posameznih klerikov s kardinalskimi
klobuki in prikrivanje zločinov pred
javnostjo s sistemskim »reševanjem«
problemov v obliki premeščanj zločinskih
duhovnikov vnebovpijoče.
Nenazadnje je papež Benedikt to, s
prepovedjo sprejemanja bogoslovcev
s homoseksualnimi nagnjenji v semenišča
pa tudi z mnogimi opravičili žrtvam,
priznal. Za razliko od nekaterih
slovenskih škofov, ki so se zaradi napak
opravičili v slogu, »če kdo misli, da
sem mu storil krivico, se mu opravičujem«,
se je Benedikt v duhovni oporoki
opravičil »za krivice, ki jih je storil«.
Težko je danes realno oceniti, ali je
Ratzinger kot »minister« in kot papež
naredil dovolj proti zlorabam. Ali je naredil
vse, kar je bilo v njegovi moči. A tudi
če je naredil vse, kar je lahko, bo to težko
potolažilo družine več deset tisočev
žrtev, ki še vedno čakajo na pravico.

CERKEV - SMRT PAPEŽA
80 | 12. JANUAR 2023
26
Kolumna
Papež je imel mačka
ANDREJA BARAT
Upokojeni papež Benedikt XVI. je bil precej resen in zadržan človek.
Njegova teološka in cerkveno učiteljska vloga je nesporna.
Svojih karakternih lastnosti pa v skladu s svojim germanskim
izvorom ni nosil ravno na pladnju. Bil je ljubitelj mačk,
mnogi se ga spominjajo tudi po njegovih opravah.
O
pokojnem Josephu Ratzingerju
s papeškim imenom Benedikt
XVI. ne najdemo veliko
zanimivosti in anekdot. No,
kakšna pa se le najde …
SANJSKI POKLIC –
DUHOVNIK
Mali Jožef si je za sedmi rojstni dan za
božič (1934) zaželel mašni molitvenik,
mašniška oblačila in sliko Jezusovo
srce. Jezuščku je napisal pismo, ki se je
ohranilo do danes in iz katerega lahko
razberemo, da je bilo duhovništvo njegova
srčna želja od najzgodnejših let.
»Dragi otrok Jezus, hitro pridi na
zemljo. Otrokom boš prinesel veselje.
Prinesi tudi meni veselje. Rad bi Volks-
-Schott (mašni molitvenik), zelena mašna
oblačila in Jezusovo srce. Vedno bom
dober. Pozdrav od Josepha Ratzingerja.«
Papež Benedikt XVI. je bil velik ljubitelj
mačk. V Vatikanu jih ni mogel imeti in
prva stvar, ki jo je rekel, ko je zapustil
Vatikan, je bila, kako vesel je, da lahko
spet živi s svojimi mačkami. Izšla je
celo knjiga z naslovom Jožef in Kiko, v
kateri njegov maček pripoveduje papežev
življenjepis.
Nekateri so se šalili, da mu
je opravo posodil Božiček.
ALAMY/GULIVERIMAGE
DON CAMILLO IN PEPPONE
Papež Benedikt XVI. je večkrat javno
povedal, da je velik oboževalec zgodb
Gulliana Guareschija o vaškem duhovniku
in proletarskem županu, ki
sta stalno na bojni nogi. Serijo naj bi
redno gledal in mnoge zaplete poznal
celo na pamet. Protagonista predstavljata
družbo v Italiji in nasprotja med
krščanskimi demokrati in komunisti v
petdesetih in šestdesetih letih. Sporočilo
zgodb pa je globoko univerzalno.
BAVAREC
Otroštvo je preživel v nacistični Nemčiji
in to so mu nekateri očitali, čeprav je
njegova družina delovala izrazito protinacistično.
Štirinajstletnega so prisilno
vključili v Hilterjugend. Preden začnemo
opletati s sodbami, se spomnimo,
komu od vas, ki ste seveda dovolj stari,
se je uspelo izogniti sprejetju med pionirčke.
Joseph je bil pozneje v okviru
tega poslan na Madžarsko, od koder je
dezertiral, za kar je bila zagrožena smrt.
Njegove zadnje besede so bile v italijanščini:
»Signore ti amo!« (Gospod,
ljubim te!) Na vseh nemških katoliških
portalih točijo solze žalosti, malo je pa
vmes tudi ponosa, da je njihov narod
po stoletjih dal papeža in, kot je videti,
večjega, kot smo za časa njegovega življenja
spoznali.
GARDEROBA
Kot papež Benedikt XVI. je globoko
pobrskal po papeških omarah in presenetil
javnost s par precej drznimi kosi
iz zgodovine cerkve. Benediktov predhodnik,
ki je pravzaprav edini papež,
ki se ga večina ljudi spominja osebno
in ki je zadnja desetletja predstavljal
papeštvo, je prisegal na preprosta oblačila.
Prav tako Benediktov naslednik.
Benedikt pa je pokazal tudi malo
modnega karakterja. In prav, da ga je,

80 | 12. JANUAR 2023
CERKEV - SMRT PAPEŽA
Kolumna
27
Andrew Medichini/AP Photo/GULIVERIMAGE
Papež Benedikt XVI. je
bil velik ljubitelj mačk. V
Vatikanu jih ni mogel imeti
in prva stvar, ki jo je rekel,
ko je zapustil Vatikan, je
bila, kako vesel je, da lahko
spet živi s svojimi mačkami.
Izšla je celo knjiga z naslovom
Jožef in Kiko, v kateri
njegov maček pripoveduje
papežev življenjepis.
vsak papež je drugačen, vsako obdobje
v zgodovini Cerkve je drugačno in bilo
bi dolgočasno, če ne bi bilo tako.
EDINOST S PAPEŽEM
FRANČIŠKOM
Kot zaslužnega papeža so ga mnogi hoteli
narediti za nekega idejnega vodjo
svoje poti, ki je bila uperjena proti aktualnemu
papežu. Na svoje čelo so ga
hoteli postaviti tako »dubia kardinali«
in pozneje tradicionalisti, ki jim je aktualni
papež rahlo pristrigel krila, saj
Papež Benedikt je
večkrat povedal, da
obožuje humoristične
zgodbe o Don Camillu
in Pepponeju, večno
sprtima župnikom in
vaškim komunistom.
so preveč ošabno prhutali z njimi. Jožef
Ratzinger je vse in brez izjeme zavrnil
in večkrat in ob različnih priložnostih
in jasno pokazal, da je v popolni edinosti
s papežem Frančiškom in da ni in
ne bo nikogaršnja marioneta in figura.
Papež Frančišek ga je globoko spoštoval
in se z njim posvetoval.
Potrebno je priznati, da sta ta dva
katoliška gentlemana nevsakdanjo situacijo
dveh papežev odlično obvladala
in se dala voditi Svetemu Duhu. V zgodovini
so se takšne situacije praviloma
reševale z mečem in krvjo. Očitno smo
kot človeštvo vendarle napredovali.
Čeprav so mu nekateri – verjetno
ravno zaradi njegove teološke veličine
in desetletja dolgega služenja visoko
v vatikanski hierarhiji – očitali, da je
predstavnik okostenele zastrele hierarhije
Cerkve in kot tak sodobnemu
svetu ne more prinesti žive vode, se je
kot papež pokazal povsem drugače. Pokazal
se je kot pristni služabnik služabnikov,
ki je sprejel službo, ki ni v prvi
vrsti večja čast, ampak je večja odgovornost.
Izkazal se je kot izjemno ponižen
papež, nenazadnje je – v nasprotju
z duhom sveta, ki čisla zunanji uspeh
– sprejel odločitev za odstop. Ko je
storil, kar je največ mogel na svojem
mestu, je dejal: »Nekoristni služabniki
smo; naredili smo, kar smo bili dolžni
narediti,« in dal prostor drugemu, na
katerega je pokazal prst Svetega Duha.
Pokazal je, kaj in kakšna je služba papeža
– služabnik služabnikov.

INTERVJU
80 | 12. JANUAR 2023
28
NOVINARKA VIDA PETROVČIČ
Grožnje o odstranitvi nekaterih
novinarjev so totalen blef
Naš medijski prostor je danes tako večplasten in širok ter gre v take globine,
da čista cenzura ni več možna. – Na televizijo sem prišla leta 1988 in bila ena izmed
redkih novinark, ki je imela poročilo o dogodku napisano, še preden se je zgodil.
– Televizijski novinarji vse bolj postajajo, na Zahodu bi rekli, »talking heads«,
torej bralci napovedi, ki jih pripravlja in servira ozadje. – Danes tehnologija omogoča,
da vsak, ki želi, lahko spremlja časopise z Japonske, kdo mi bo torej še objektivno
lahko predstavil informacije od tam. – Šele ko pridejo na položaj,
ljudje dejansko postanejo tisto, kar so v resnici.
PETER MERŠE
ROK RAKUN /DOMOVINA
Ob novem letu smo se pogovarjali
s prejemnico Meškovega priznanja
za življenjsko delo, novinarko
Televizije Slovenija Vido
Petrovčič (66), ki je poleg bogate
novinarske in uredniške kariere
tudi turistična vodnica, trenerka
osebnega coachinga in še marsikaj.
Diplomirala je iz filozofije in
sociologije v Ljubljani leta 1980.
Od leta 1981 se poklicno ukvarja z
novinarstvom. Izpopolnjevala se
je v ZDA kot štipendistka ameriške
fundacije IREX. Leta 1994 je
prejela Terseglavovo priznanje za
pošteno in pokončno novinarsko
držo, zaradi česar je bila zaradi
političnih pritiskov večkrat tudi
suspendirana. Je prejemnica
štirih TV gongov popularnosti:
treh s strani publike ter enega
strokovnega gonga popularnosti
za sezono 2004/2005, ki jih je
podeljevala revija Vikend.

80 | 12. JANUAR 2023
INTERVJU
29
Letos ste prejeli Meškovo
priznanje, ki je po več drugih
prvo za življenjsko delo. Kaj vam
pomeni takšno priznanje s strani
stanovskih kolegov?
Pomeni mi zelo veliko, ker gre za priznanje
novinarski kolegov. Pove, kako me
oni vidijo, kar je tudi nek način priznanje
javnosti, saj se za njimi skriva velik
del javnosti. Čeprav smo mogoče imeli v
zadnjem času občutek, da je javnost ena
sama, monolitna, in da je samo tako,
kot ona misli, prav. Prav takšno priznanje
pokaže, da je teh javnosti več in da
nekateri ljudje, pa tudi nekateri kolegi,
vidijo stvari iz drugega zornega kota. V
novinarskem delu to veliko pomeni.
Obrazložitev nagrade s strani
Združenja novinarjev in
publicistov izpostavlja prispevek
k demokratizaciji slovenskega
medijskega prostora. Kako
gledate na to demokratizacijo?
Smo že blizu tega, da bomo z njo
lahko zadovoljni?
Ta demokratizacija je večen proces.
Lahko bi jo primerjala z letnimi časi,
ko gremo iz zime v pomlad, potem pride
poletje in jesen in znova zima. Vsak
dan se je pomembno truditi za demokratizacijo,
za to, da vsebine pridejo
na plano, da ni zamolčanih tem in zamolčanih
sogovornikov. Tukaj imamo
še veliko dela. Posebej še sedaj, ko se
obeta, da nekateri novinarji sploh ne
bodo več smeli do kamere, mikrofona.
Da ne govorimo o sogovornikih.To je
morda taka, trpka napoved, za katero
pa mislim, da se ne bo uresničila. Naš
medijski prostor je danes vendarle tako
večplasten in širok ter gre v take globine,
da čista cenzura ni več možna. Bogu
hvala za tehnologijo, ki to omogoča.
Vas skrbi, da boste tudi vi med
tistimi, ki ne bodo več prišli
do mikrofona?
Ne, to me ne skrbi. Tako in tako sem v
življenjskem obdobju, ko bom počasi
začela zaključevati s tem delom. Nenazadnje
sem dobila nagrado za življenjsko
delo (smeh). Kljub temu pa te napovedi
niso prijetne, ko poslušamo, koga
bo treba odstraniti. Sploh zaradi mlajših
kolegov, ki teh groženj mogoče še ne
zmorejo realno oceniti. Ker te grožnje
so en totalen blef. Kot blefirajo nekateri
pri pokru. Ampak tistega, ki ni psihično
močan, lahko takšen blef uniči. Ali
pa vsaj odvrne od raziskovanja nekaterih
tem, včasih pa kar iz poklica. Zato
ni dobro, da te grožnje, čeprav so blef,
obstajajo in jih je treba v kali zatreti.
Za vami je 40 let novinarske kariere.
Kako se je novinarstvo v tem
času spremenilo in kako ste sami
doživljali te spremembe?
Spreminjalo se je skozi demokratizacijo.
Na začetku je bila samo ena sama
resnica, ki je bila dovoljena. Sama sem
začela delo na občini, kjer je bil že
vnaprej napisan celoten scenarij za vse
tri zbore, ki so takrat obstajali. Najprej
je potekala seja družbeno-političnega
zbora, ki je dala smernice ostalima
dvema. Voditelji zbora so imeli tekste
za celotno sejo napisane vnaprej. To je
bilo noro. Sploh se ni smelo zgoditi, da
bi malo skrenili s poti. Spomnim se, da
je nekoč Matevž Krivic (80) na občini
Bežigrad sprožil neko vprašanje in je
nastala cela drama.
Na televizijo sem prišla leta 1988.
Takrat sem bila ena izmed redkih novinark,
ki je imela poročilo o dogodku
Na začetku je bila samo
ena sama resnica,
ki je bila dovoljena.
Sama sem začela delo
na občini, kjer je bil
že vnaprej napisan
celoten scenarij za vse
tri zbore, ki so takrat
obstajali. Najprej je
potekala seja družbenopolitičnega
zbora, ki je
dala smernice ostalima
dvema. Voditelji zbora so
imeli tekste za celotno
sejo napisane vnaprej.
napisano še preden se je zgodil. Od prej
sem bila navajena tega, da je vse tako,
kot je napovedano, in dejansko v praksi
ni bilo nič drugače. Danes se to zdi
enostavno smešno. Tudi Ljerka Bizilj
(69), ki je takrat bila na televiziji, me je
nekajkrat vprašala, kako to, da imam
poročilo že pred dogodkom. Sem zelo
delovna oseba, ki nima rada presenečenj
in sem si že v naprej vse pripravila,
potem pa se je dejansko zgodilo vse
tako, kot sem zapisala.
No, kasneje se je to seveda spremenilo.
Sama sem sicer za televizijo v
glavnem pokrivala sindikate in gospodarstvo.
Na teden je bilo treba pripraviti
približno dva prispevka in običajno si
za cel teden vnaprej vedel, kaj se bo dogajalo,
kakšne ukrepe pripravlja vlada.
Danes je glede tega vse drugače. Danes
je bistveno več dogajanja kot takrat.
Posledično pa je tudi novinarsko delo
manj temeljito, kot je bilo takrat. Danes
vse poteka bistveno hitreje. In s hitrostjo
pride površnost. Tudi televizija
danes ni ena sama, tako kot takrat, ko
sem začenjala s tem delom.
Vsak časopis in novičarski portal
ima danes že lahko svojo tehnologijo. To
omogoča sodobna tehnologija. Televizijski
novinarji pa vse bolj postajajo, na
Zahodu bi rekli, »talking heads«, torej
bralci napovedi, ki jih pripravlja in servira
ozadje. In vse je treba imeti takoj. Pa
tudi pisalnih strojev danes ni več.
Bi torej rekli, da je novinarstvo
danes manj, ali morda bolj
kakovostno, ali se tega enostavno
ne da primerjati?
Manj kakovostno je, ker je zaradi te
potrebe po hitrosti zelo trenutno. V
tem trenutku je tako, čez pol ure bo
morda že drugače. Televizijski novinar
si danes praktično ne more več pomagati
s časopisi. Včasih smo šli tisti bolj
entuziastični novinarji zvečer pogledat
večerno izdajo Dela, da smo vedeli,
kaj bo naslednji dan pisalo v časopisih.
Kakšna malenkost se je do jutra
sicer lahko spremenila. Na zadnji in
prvi strani je bilo vedno nekaj prostora
rezerviranega, če se je zgodil kakšen
potres ali letalska nesreča, da so zamenjali
kakšen članek.
V glavnem pa je bil to bolj počasen
svet. Danes vse te informacije človeka
prehitevajo, postaja kar noro. Enostav-

INTERVJU
30
80 | 12. JANUAR 2023
Namesto da bi zadnjih trideset let vzgajali
za demokracijo, smo jo dušili. In danes je že precej
zadušena. Od političnih strank ljudje bežijo,
kot bi bile kužne.
no nismo sposobni predelati toliko informacij.
Informacije so kot hrana za
možgane, ki jo je potrebno prebaviti. Če
jih je preveč, je to problem. Mi pa mislimo,
da smo tega sposobni in potem nas
to prehiteva.
Mislite, da se bo kdaj vrnilo to bolj
poglobljeno novinarstvo, ki bo bolj
poglobljeno in manj hitro?
Mislim, da se bo, ampak po tretji svetovni
vojni, ko bo človeštvo znova začelo
s kamnom. Morda se bo kdo spomnil,
kako nastane elektrika. Sicer pa mislim,
da ni verjetno. Prej bo na tem področju
prevladala umetna inteligenca, morda
celo zavladala človeku. Ne da bi zdaj
ustvarjala kakšno znanstveno fantastiko,
ampak dejansko se to že dogaja. Na
borzi že zdaj kupuje umetna inteligenca.
Ko sem ob osamosvojitvi začela poročati
o borzi, so se borzni posredniki
zjutraj še zbrali in delali neko strategijo,
kaj bodo v tistem dnevu prodali, kaj kupili.
Podjetja so se čez dan pogovarjala
in zvečer to predelala. Danes tega ni več.
Vse delajo stroji in lahko se že vprašamo,
kdo dela naš trg. Tudi trg informacij
in priporočenih oglasov, priporočenih
filmov na Netflixu in podobno. Če hočeš
gledati nekaj drugega, kot običajno gledaš,
se moraš že potruditi, da to najdeš.
Mi pa mislimo, da smo center sveta.
Kakšno bo potemtakem poslanstvo
novinarstva v prihodnosti?
To je zelo zanimivo vprašanje. Če uporabim
kuharsko prispodobo, je novinar
včasih skuhal jed iz surovin, torej informacij,
ki jih je imel na voljo. Če je bil
pošten je dal notri malo tega in malo
onega. V tujini ne govorijo o uravnoteženem,
ampak o poštenem novinarstvu.
Ker moraš ločiti, kaj so začimbe in kaj
glavne sestavine in ne moreš dati samo
začimb v jed, ali pa vsega enako. Skratka
novinar je skuša pošteno predstaviti sestavine
in iz njih narediti zgodbo.
Danes je vse na zahtevo. In stroji
nam bodo servirali to, kar želimo videti.
Novinarski poklic tukaj izgublja
na pomenu. Nihče ga noče več plačati,
večina misli, da ga ne potrebujejo, vsak
ima raje hitro zadovoljitev. Bomo videli,
kaj bo z novinarji.
Nek vidni urednik slovenskih
medijev mi je pred časom rekel, da
v Sloveniji praktično nimamo več
raziskovalnega novinarstva. Imamo
bolj ali manj povzemanje izjav
za medije in informacij, ki jih v
medije lansirajo sami politiki. Tudi
vi pogrešate raziskovalne zgodbe?
Slovenija je za raziskovano novinarstvo
premajhna. Že vi ste bili zdaj v
nekaj oddajah in vas ljudje poznajo.
Praktično nemogoče je, da greste nekam
pod krinko. Pa še, če bi vam že kdo
omogočil dostop do kakšnih res skritih
informacij, bi se verjetno razvedelo,
ker se ljudje radi hvalimo. Že pred tridesetimi
leti je bil to problem, danes pa
so ob tem tukaj še telefoni in te takoj
nekdo posname, objavi, zašpeca.
Hkrati pa je ta način povzemanja izjav
za medije in lansiranja informacij bolj
enostaven tudi za novinarje, politika pa
to s pridom izrablja in zlorablja. Najrajši
že kar sami pripravijo članek novinarju,
da on samo obrne tri besede in se spodaj
podpiše. Ampak zato pa tega danes skoraj
nihče več ne jemlje resno.
Bila sem urednica »fabriškega«
časopisa v Slovenijalesu, tako da dobro
vem, kaj je to PR članek. Če odprete
kakšen slovenski časopis, jih boste
tam našli polno. Danes imamo skoraj
Dejstvo je, da je
novinarstvo, še posebej
na televiziji, zelo vase
usmerjen poklic, zelo
egocentričen. Mnogi se
imajo za junake, ljudje
jih vidijo. Težko stopijo
korak nazaj, in ko se je
vzpostavila »fronta«,
so tolkli z vsemi topovi.
same »fabriške« časopise. Pojavlja pa
se vprašanje, kdo je določen članek naročil
ali dal zanj neke druge bonitete?
Takega novinarstva, kot si ga predstavljamo,
da naj bi bilo, pri nas praktično
več ni. Pa tudi v Ameriki ga ni več. Tudi
tam se v medije stvari plasira.
Danes tehnologija omogoča, da vsak,
ki želi, lahko spremlja časopise z Japonske.
Kdo mi bo še objektivno predstavil
informacije od tam? Vsi v verigi so danes
izgubili precej kredibilnosti.
Večkrat ste v svoji karieri nazadovali,
bili suspendirani zaradi
odpiranja določenih tem, tabujev,
načina vodenja oddaj. Kako gledate
na takšno politično kaznovanje
novinarjev, ki ne razmišljajo
enako kot aktualna politika?
Na to se sploh ne oziram. Nekaj časa sem
se spraševala, če je z menoj kaj narobe,
ker nimam nobenega črednega nagona.
Meni je totalno vseeno, kaj si mislijo drugi.
Še več, če vsi vpijejo eno, se vprašam,
kaj je v ozadju, ker se mi zdi sumljivo, da
vsi mislijo enako. Takrat grem rajši ven
»iz črede« in skušam stvari pogledati
z distanco. Velikokrat sem se soočila z
raznimi zadevami, ki jih omenjate. Pa
sem nekaj časa smela pripravljati Utrip,
potem pa deset let nisem smela, ampak
se nisem obremenjevala s tem. Sem si
enostavno rekla, če bom lahko nekje, pač
bom, sicer pač ne bom. Na to sem gledala
kot na neko dobo naše demokratizacije,
ki je imela še otroške bolezni.

80 | 12. JANUAR 2023
INTERVJU
31
Šele ko pridejo na položaj, ljudje
dejansko postanejo tisto, kar so v resnici.
Na položaju se pokaže človekov
karakter. Ta psihologija v ljudeh je
resnično neverjetna.
Za razne grožnje ste prej omenili,
da gre večinoma za blef. Kako bi
svetovali svojim mlajšim kolegom,
da se soočijo s takim blefom,
ga razkrinkajo, namesto da se
ustrašijo in uklonijo?
Tukaj gre za osebno moč, ki jo moraš
najti in vzpostaviti v sebi. Sama sem jo
našla. In potem sem imela urednika, ki
se me je tako bal, da je vedno stopil korak
nazaj, ko sem se mu približala. Sem morala
včasih že paziti, de ne bi pomotoma
padel po stopnicah (smeh). Enostavno
moraš najti to notranjo samozavest, si
upati in potem preživiš. Vsakemu rečem,
da je vreden, da pove tisto, kar misli. Prav
zavržno se mi zdi, da so v času stavke na
RTV Slovenija nekateri kolegi tako napadali
nekatere mlajše, da so dobesedno
prijokali v kabinet, da ne zmorejo več, da
se bojijo, da jih bodo vrgli iz službe. Tega
si ne bi smeli dovoliti.
Poglejte jih, kako so samozavestni.
Mirno se bunijo v mikrofone, pa če je to,
kar pravijo, res ali pa ni. Seveda imajo
močno politično zaledje, ampak vendarle.
Tisto, kar da človeku samozavest in
kar lahko svetujem mlajšim kolegom je,
da naj delajo za čim več naročnikov v čim
več različnih okoljih. Sama sem vedno
pisala za več različnih redakcij hkrati. To
spoznanje različnih okolij mi je na koncu
dalo spoznanje, da tukaj, kjer delam, ni z
menoj nič narobe, ampak je okolje, v katerem
sem se znašla, zelo specifično.
Ste se kdaj bali za svoje življenje,
ko ste razkrivali stranpoti demokratizacije,
tranzicije, kjer so se
pretakale velike vsote denarja,
ko je šlo za delovanje tajnih služb,
ki so kar nevarne teme?
Tega se nisem pa nikoli bala. Čar novinarskega
poklica je, da si ves čas na očeh
javnosti in se vidi, kaj se s teboj dogaja.
To je tudi neke vrste ščit, ki se ga marsikdo
niti ne zaveda. Ko so na Malti ubili
novinarko, je za to vedel ves svet in zdaj
so ji tudi našli, ker so vsi to raziskovali.
Mislim pa tudi, da v Sloveniji še nismo
tako daleč, da bi prišlo do tega.
Na RTV Slovenija ste bili še pred
demokratizacijo, ko je bila to še
družbeno-politična institucija.
Kako je potekala transformacija v
demokratičen medij in v kolikšni
meri se je sploh zgodila?
Na začetku smo bili vsi fascinirani nad
tem, da obstaja več političnih strank in
je vsak lahko našel svojemu mnenju primerno.
Ob prehodu v demokracijo smo
imeli več demokracije kot danes. Takrat
nismo tako pljuvali po političnih strankah.
V tem pogledu smo šli v zadnjih
tridesetih letih v povsem napačno smer,
namesto da bi ponotranjili demokracijo,
ki se nam je zgodila čez noč.
Iz enopartijskega sistema nismo
prišli zato, ker bi ljudje na oblasti z nje
sestopili, ampak ker smo bili vpeti v dogajanje
po celotnem vzhodnem bloku.
In čez noč nihče ne postane demokrat.
Ker nismo ponotranjili demokracije, so
tisti, ki so bili prej v glavni stranki, začeli
uničevati manjše stranke okoli sebe,
ki so nastale v času osamosvojitve. Namesto
da bi zadnjih trideset let vzgajali
za demokracijo, smo jo dušili. In danes
je že precej zadušena. Od političnih
strank ljudje bežijo, kot bi bile kužne.
Pravite, da je bilo v devetdesetih
letih več demokracije, kot je je
danes. Kaj je šlo narobe, da dlje kot
imamo demokracijo, manj je je,
recimo na RTV Slovenija?
Uredniki so dopustili, da je vladna politika
zlezla v urednikovanje, kar je velika
napaka. Že v Drnovškovem času
so klicali, katerega novinarja bodo
poslali na tiskovno konferenco. Pa so
rekli, da Petrovčičevo, sploh če je šlo
za kakšno ekonomsko temo. Pa je bil
odgovor, če bi rajši koga drugega. Ker
takrat smo še postavljali kakšna vprašanja
na tiskovkah. In so mene potem
poslali nekam drugam, tja pa koga
drugega. Takšno je bilo vpletanje LDS
že precej na začetku. In predvidevam,
da so podobno ravnale tudi druge
stranke, ki so bile kasneje zmagovite.
Novinarska stroka je bila ves čas
podhranjena, medtem ko je cvetel PR. V
PR se je vlagalo veliko denarja, tako da
je bila to kmalu cela industrija, novinarji
smo pa ostali na ravni nekih hlapcev.
Podobno je v pravu med sodniki in odvetniki,
ki zaslužijo običajno bistveno
več. In odvetništvo kar nekako duši sodništvo,
podobno tudi PR novinarstvo.
Že nekaj mesecev poslušamo, da
na RTV Slovenija vlada obsedno
stanje. Kako sami doživljate to
situacijo, v kateri ste se znašli v
zadnjih mesecih?
Na nek način je to žalostno stanje, iz
katerega ne more nihče iziti kot zmagovalec.
Po nepotrebnem bomo vsi v črepinjah.
Reakcije na zakonito imenovan
menedžment so bile povsem nesmiselne.
Pustimo ljudem, da delajo, zadihajo.
Če bodo delali narobe, bodo že poklicani
pred odgovornost, tako kot vsak
drug. Tukaj pa se je ves čas tolklo. Tukaj
je šlo za to, da so nekateri zapeli kot
svinja v buče, če se izrazim pregovorno.
Glede tega je situacija grozna,
splet pa nivo te debate samo še znižuje.
Sama čez nobenega svojega kolega
nisem rekla slabega, tudi nikamor nisem
zapisala. Enostavno se s tem meta
svetom ne ukvarjam. Prav tako ne čez
organizacijo, ki mi že 35 let daje kruh.
Je treba vedeti, da če blatiš direktorja,
tudi škodiš organizaciji.
Kako pa naj pride kak sposoben direktor
na RTV Slovenija, če ga lahko
Čar novinarskega poklica je, da si ves čas na očeh
javnosti in se vidi, kaj se s teboj dogaja.

INTERVJU
32
80 | 12. JANUAR 2023
kadarkoli ulica odstavi, kadarkoli ji kaj
ni všeč? Zdaj pa še sploh, ko je z novim
zakonom povečana moč delavskega
samoupravljanja. Žal je to izgubljena
zgodba, vse je v črepinjah. V gospodarstvu
se to ne počne v nobeni firmi.
Z vodenjem oddaj o RTV Slovenija
ste marsikomu stopili na žulj.
Kako se to pozna v odnosih
med sodelavci?
Te oddaje sem vodila izključno zato, ker
nisem stavkala. Če bi jo vodil kdo, ki je
stavkal, bi bil v konfliktu interesov, ker bi
ves čas obstajala težnja, da se te oddaje
uporabi za stavkovna pogajanja in rušenje
vodstva. Če smo hoteli delati oddaje o
prihodnosti RTV-ja, tega nismo mogli dopustiti,
zato sem sama prevzela vodenje.
Ni pa to bilo enostavno, ker tisti, ki
so čez noč pripravili ta zakon, niso želeli
sodelovati. Če prej niso pustili javne razprave,
je tudi zdaj niso hoteli. In so obtoževali,
da je oddaja namenjena zbiranju
podpisov za referendume in podobno.
Dejstvo pa je, da je novinarstvo, še
posebej na televiziji, zelo vase usmerjen
poklic, zelo egocentričen. Mnogi se
imajo za junake, ljudje jih vidijo. Težko
stopijo korak nazaj, in ko se je vzpostavila
»fronta«, so tolkli z vsemi topovi.
Te dni se spominjamo obletnice
plebiscita za samostojno državo
Slovenijo. Kot novinarka ste od
blizu spremljali te dogodke in
celotno obdobje demokratizacije.
Kako danes, s tridesetletno distanco,
gledate na te dogodke?
Ko je 9. novembra 1989 padel Berlinski
zid, nisem mogla verjeti, da se to res dogaja.
Podobno tudi kasneje, ko so padale
partije in so jih nadomeščale različne
nove stranke, in nenazadnje z osamosvojitvijo.
Včasih se mi je zdelo, da bi se
morala uščipniti, da vidim, da ne sanjam.
Po obsodbi četverice, ko so ljudje
protestirali na Roški, smo že imeli zagon,
ampak tudi negotovost. A se bo
to res zgodilo? Še osamosvojitelji so se
morali skriti v Poljče, da so ujeli pravi
trenutek in da je šel plebiscit skozi. To
je bilo eno majhno okno priložnosti, da
smo to izvedli in je šlo za las. Z zanosom
smo šli v novo državo.
Vesela sem, da sem bila takrat zraven
pri tem, ko je Slovenija postala država,
Ljubljana prestolnica, dobili smo
svojo centralno banko, ker prejšnja
je tiskala denarja veliko, kot poštne
znamke. To je bilo zelo lepo obdobje.
Spomnim se Peterletove vlade, ko
so mi njegovi svetovalci rekli, da pripravljajo
52 zakonov samo za področje
gospodarstva. Pred tem je bilo obdobje,
ko sem vnaprej lahko napisala članek,
zdaj pa delamo 52 zakonov. To je bil
preskok v predvidljivosti. Takega dogajanja
ni bilo ne prej ne potem. Več tujih
novinarjev mi je reklo, da imam srečo,
da sem bila zraven, ko je nastajala nova
država. In to na dokaj miren, skoraj nekrvav
način. Ko se je končala vojna, je
bilo eno veliko veselje, polno zagona.
V zadnjih letih se je družba precej
spremenila. Kje vidite največje
spremembe?
Najbolj te spremembe vidim skozi komentarje
lastnih otrok. Ljudje, ki nimajo
otrok, lahko živijo kar v nekem mehurju v
prepričanju, da se ni nič spremenilo. Otroci
pa te korigirajo. Družba se je zelo spremenila.
Od tehnologije do šolskega sistema,
mnenj, drugačne so vrednote. Sama
se moram še na marsikaj navaditi in kdaj
dati na stran kakšne konservativnejše. To
je globalen proces, ki ga vsi doživljamo.
Kje vidite največji družbeni izziv
v naslednjem desetletju?
Staranje prebivalstva in pomanjkanje
mladih. To pomeni, da ne bo pokojnin,
prispevkov, nenazadnje bo tudi manj
otrok. Vprašanje je, kam gre Slovenija.
Rada imam domovino, kjer bi se dobro
in domače počutila. Smer, kamor gremo,
pa me malo skrbi.
Vodite tudi turistične oglede, bolj
posebne, strokovne. Kje v Ljubljani
je kakšen zanimiv kotiček, ki
ga Slovenci premalo poznamo in
bi si ga bilo vredno ogledati?
Ena krasna tura je rimska Ljubljana. Na
Krakovem je ena hiša, zasebna, kjer pa
si je možno ogledati rimska stranišča.
To ni tako zelo dobro poznano in vsi,
ki jih vidijo, se čudijo, da imamo to ohranjeno,
čeprav najdete rimska stranišča
tudi v drugih mestih. Tudi Kelte bi
lahko bolje izpostavili. Pri nas smo bili
takrat v vrhu te koliščarske kulture, ki
se pojavlja po vsej Alpski Evropi.
Zanimiva je tudi tura po poteh, kjer
je popival Prešeren, ali pa kolesarska
Oddaje sem vodila izključno zato, ker nisem stavkala.
tura po Plečnikovi Ljubljani, ker so razdalje
med kraji, kot so Žale in Šišenska
cerkev, za peš kar velike. Za Plečnikovo
dediščino sicer skoraj lepše skrbijo v
Pragi kot pri nas. Podobno tudi za dediščino
plemiških družin. Nas te stvari
ne brigajo. Tukaj se vidi ideološkost, ki
kar vre iz naših zgodovinarjev.
V neki oddaji na to temo je nek zgodovinar
postavil vprašanje, kaj so nam plemiči
sploh prinesli, morda vilice in nože,
zaključi. Sprašujem se, kako lahko nekdo
vleče takšne zaključke. Čeprav je teh
ostankov pri nas manj kot drugod, bi bilo
prav, da bi poiskali in predstavili svoje
plemiške korenine. Še ko sem bila v Litvi,
sem tam našla v muzeju del grba celjske
rodbine. Mi pa nič. Tukaj bi se sama lotila
brskanja. Pri plemiških družinah.
Če bi vas za coaching vprašala
Robert Golob (55) in Nataša Pirc
Musar (53), kaj bi jima svetovali?
Oba sta v podobni situaciji. V taki, ko
je fajn, če daš svoj ego v roko, ga spraviš
v žep in ga tako zakleneš. Lahko ga
daš tudi v kakšno škatlico in škatlico na
mizo ter si rečeš, da je zdaj tvoj ego tam
zaprt, ti pa skušaš pogledati na svet brez
njega. To je težka vaja, da stopiš iz sebe
in pogledaš nase z distance, ko si tam v
neki škatlici. Mislim, da je ta ego, ki ga
imajo nekateri voditelji, še neobrušen.
Svetovala bi jima, da zmanjšata ego, ga
spravita v škatlico na pisalni mizi in ga
data na distanco, ko razmišljata.

80 | 12. JANUAR 2023 ODPRTO PISMO NOVINARJEM
Mediji naj bi bili ena od vej
oblasti, a v Sloveniji ste se
svoji oblasti že zdavnaj odrekli
33
ALEŠ ŠTRANCAR
Novinarstva že dolgo v Sloveniji več ni.
Kaj šele iskanja resnice. Pišete po nareku,
velikokrat laži ali polresnice. Po navodilih Kučana,
da je resnic več. Pa ni tako. Resnica je vedno ena, sama.
Spremljamo vesti o napovedani
stavki zdravnikov, shizofrenijo
vlade ter »županovanja«
mestne občine Ljubljane. In
kdo je za to najbolj kriv. Moje mnenje
je, da ste za to najbolj krivi mediji, vsi
po vrsti, od leve do desne, ker ste postali
sužnji PR služb (in Ruske dače na
Radiu Ognjišče).
SHIZOFRENIJA
Pišete po nareku t. i. civilne iniciative,
ki Vam jo financira Obama,
čeprav Američane tako sovražite. Še
ena shizofrenija. Napadate sindikate
zdravnikov, ste se vprašali kakšne so
plače in pogoji dela navadnih zdravnikov,
medicinskih sester?! Pišete
o bajnih plačah nekaterih zdravnikov,
ste pogledali kakšne so plače v
Avstriji? Primankuje medicinskih
sester, osebja za strežbo. Vi pa brez
Dajte na črno listo
vse, kar Vam pošiljajo
STA in PR službe ter
začnite iskati RESNICO!
Konec koncev ste
prav Vi in Vaši bližnji
najbolj odvisni od
dela zdravnikov,
medicinskih sester,
inženirjev, zidarjev,
ljudi, ki ustvarjajo
dodano vrednost.
Avtor pisma novinarje poziva, naj znova postanejo raziskovalci, ki ne bodo zgolj servirali piarovskih novic.
SHUTTERSTOCK
naj,manjše kritike povzemate mesečnike
z idejo o 30-urnem delavniku.
Vam ni zasvetilo, da to pomeni, da
bomo imeli za 30 % manj zdravnikov
in medicinskih sester, čez noč?
Vrtite raznorazne resničnostne
»šove« (tudi to je neke vrste prostitucija)
ter s tem učite mlade generacije,
kako se na lahek način živi brez dela.
In mislite, da bodo problem delovne
sile rešile ilegalne migracije. Pojdite v
Nemčijo, Francijo, ... in preštejte, koliko
takih migrantov dela. Če Vam že ni
mar za resnico, se mogoče vsaj vprašajte,
kaj bo z Vašimi bližnjimi. Večina od
Vas ne bo dobila niti drobtinice z bogatih
tajkunskih miz.
STA IN PR SLUŽBE
In če želite, da se Slovenija v kratkem
ne znajde v popolnem kaosu, začnite
spremembe pri sebi. Dajte na črno listo
vse, kar Vam pošiljajo STA in PR službe
ter začnite iskati RESNICO! Konec koncev
ste prav Vi in Vaši bližnji najbolj
odvisni od dela zdravnikov, medicinskih
sester, inženirjev, zidarjev, ljudi,
ki ustvarjajo dodano vrednost. In vsi
ti kadri bodo zlahka našli službo čez
mejo. Kdo bo pa Vas vzel v službo, ko
bo Slovenija bankrotirala?! Ste opazili,
da je nova zelo uspešna vlada pravkar
najela 1,5 milijarde kredita, da se s
tem omogoči tajkunizacija slovenskega
elektrogospodarstva? Mislite, da bodo
slovenski izvozniki plačevali še višje
davke? Vse dobro.
(Podjetnik Aleš Štrancar
je odprto pismo poslal vsem
slovenskim medijem.)

ANKETA
34
80 | 12. JANUAR 2023
Podpora vladi in Svobodi se lomi
Dogaja se, kar so napovedovale že prejšnje ankete, kot očitno pa se je potrdilo
v prvi januarski poizvedbi inštituta Mediana za časnik Delo: krivulja podpore
Gibanju Svoboda in vladi se po pol leta vladanja na splošno obrača navzdol.
UREDNIŠTVO
Tokrat z občutnim padcem Svobode in skokom SDS-a ter z
najnižjo povprečno oceno dela Golobove vlade do sedaj. Je
pa še vedno nekaj desetink višja od ocene desnosredinske
vlade po sedmih mesecih delovanja. Če bi bile volitve minulo
nedeljo, bi po anketi Mediane za Delo Gibanje Svoboda volilo
29,1 odstotka vprašanih, oziroma pet odstotnih točk manj kot mesec
poprej. SDS bi dobila 21,7 odstotkov, oziroma tri odstotne točke
več kot decembra, v pozitivnem trendu pa je tudi SD s 7,1-odstotno
podporo. Po dobrih prejšnjih dveh mesecih je NSi tokrat padla za
1,7 odstotne točke na 5,5-odstotno podporo med vsemi anketiranci.
Levica je odstotno točko pridobila s 4,6 odstotki.
SLS DALEČ OD PARLAMENTA
Pod pragom so Resni.ca (1,8 odstotka), Vesna in Piratska stranka
(po 1,6 odstotka), SNS (1,2 odstotka), Naša prihodnost (1 odstotek),
SLS (0.9 odstotka), Konkretno (0,8 odstotka) in Naša dežela (0,4
odstotka). Neopredeljenih je 12 odstotkov, kanček več kot prejšnji
mesec. Trendi med opredeljenimi anketiranci nakazujejo potencialen
padec v podpori Gibanju Svoboda (rezultat je glede na mesec
Vlada RS
Po predsedniku predsednica. Nataša Pirc Musar se je po umiku
Boruta Pahorja z barometra priljubljenosti politikov zavihtela na sam vrh.
Trendi med
opredeljenimi
anketiranci nakazujejo
potencialen padec
v podpori Gibanju
Svoboda, rezultat
je glede na mesec poprej
občutno slabši, vendar
za trend bo potreben
še kak mesec ali dva
nižanja podpore.
DEPOSHITPHOTOS
Na padec podpore vladi in Gibanju Svoboda po javnomnenjskih anketah je po mnenju poznavalcev vplivalo dogajanje na Ministrstvu za zdravje.

80 | 12. JANUAR 2023
ANKETA
35
Primerjava rezultata volitev 2022
ter sledečih anket dela (Mediana)
34,5 %
36,4 %
37,8 %
35,4 %
36,2 %
37,8 %
37,5 %
23,5 %
6,9 %
8,2 %
8,8 %
9,6 %
7,9 %
8,5 %
9,1 %
7,1 %
6,7 %
8,4 %
9,8 %
7,6 %
7,3 %
7,3 %
8,2 %
9,1 %
4,5 %
5,7 %
4,7 %
5,8 %
7,1 %
5,7 %
4,6 %
5,9 %
1,4 %
1,3 %
1,4 %
0,7 %
0,0 %
1,0 %
2,9 %
2,9 %
3,7 %
3,2 %
4,0 %
2,7 %
3,8 %
2,3 %
0,6 %
2,4 %
1,6 %
1,3 %
1,6 %
1,2 %
22,8 %
27,9 %
25,7 %
27,1 %
27,5 %
23,7 %
28,0 %
4
7
,
43,2 %
volitve 2022
jul.22
avg.22
sep.22
okt.22
nov.22
dec.22
jan.23
Svoboda SDS NSi SD Levica Konkretno Resni.ca SLS
poprej občutno slabši, vendar za trend
bo potreben še kak mesec ali dva nižanja
podpore), stabilno podporo SDS-u in
Levici, rahel vzpon SD-ja, prvi slabši rezultat
NSi-ju in rahlo usihanje podpore
stranki Resni.ca, Konkretno in SLS.
SLOVO BORUTA PAHORJA
Delo vlade kot zelo pozitivno ocenjuje
desetina vprašanih, pozitivno na nadaljnjih
26,5 %. Srednjo oceno ji je namenilo
28 % vprašanih, negativno
18 % in zelo negativno 16,1 % vprašanih.
Povprečna ocena je 2,96, oziroma
za 22 stotink točke nižja kot prejšnji
mesec. Na Barometru priljubljenosti
politikov je po slovesu Boruta Pahorja
(59) in padcu meseca Roberta Goloba
(53) zakraljevala Nataša Pirc Musar (53)
pred Tatjano Bobnar (52) in predsednikom
vlade. Četrti je Danijel Bešič Loreden
(49), peti Janez Cigler Kralj (44),
šesta pa predsednica parlamenta Urška
Klakočar Zupančič (45) s povprečjem
2,81, za 0,22 nižjim kot mesec poprej.
Anketiranje je bilo izvedeno med 3. in 5.
januarjem, slovito cinično izjavo, naj se
mar vozi s kočijo, je Klakočar Zupančičeva
podala 4. januarja.
Komentar uredništva
Nič več ne bo, kot je bilo
Nekaj časa je šlo, a ekscesov Golobovih
ljudi, v prvi vrsti Urške Klakočar Zupančič,
se ne da več medijsko prikrivati.
No, vsaj učinkovito ne, saj je bilo prav
zabavno opazovati ves trud provladnih
medijev, da s članki kot je: »Največ se
je s Falconom vozil Hojs« ter »Klakočar
Zupančičeva posvojila mačko« uslužno
opravijo »damage control«.
A že Delova anketa nakazuje, da
se kontekst, v katerem ljudje gledajo
in razumejo vehemenco vladajočih,
spreminja. Morda so imeli o tem dovolj
časa razmišljati ob decembrskem
obisku urgence ali v nočni čakalni vrsti
pred zdravstvenim domom Bežigrad.
»Mar se naj vozim s kočijo,« je bil
dokončni sprožilec zamenjave filtra.
Kakorkoli, za Roberta Goloba, Urško
Klakočar Zupančič in ostale nikoli več
ne bo, kakor je bilo. To ne pomeni,
da so obsojeni na propad, temveč
zaenkrat zgolj, da je dvotretjinska podpora
vladi in čez 40 % med opredeljenimi
anketiranci neponovljiva.
Kako globoko bodo padli, pa je
bistveno odvisno od tega, kako se
bodo soočili z razpadanjem javnega
zdravstvenega sistema. Glede tega
namreč mediji ne morejo spuščati megle,
ker vse več ljudi posledice zablod
zdravstvenih politik, roko na srce, v
precejšnji meri podedovanih, čutijo na
lastni koži. In Goloba zagotovo niso
izvolili za to, da bodo na opredelitev
zdravnika primorani čez noč kampirati
pred zdravstvenim domom.
Če Golobovi, ki zdaj še dvigujejo
pričakovanja z napovedjo celovite
zdravstvene reforme v tem letu, tega
ne bodo ustrezno rešili, je z njimi konec.
Današnja disciplinska intervencija
Goloba med Jankovićem in Bešičem
Loredanom kaže, da se tega zaveda
vsaj predsednik vlade, če že ne ostali
njeni člani.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 80 | 12. JANUAR 2023
36
O zdravi prehrani
nam bodo svetovali - vegani
PIA KOS
Vlada je decembra ustanovila Strateški svet za prehrano,
posvetovalni organ, ki bo pripravljal smernice z namenom zdravja
in »okoljske sprejemljivosti«. Izkazalo se je, da je 15-članski svet
brez predstavnikov zdravnikov, živilcev in kmetov,
hkrati naj bi bila več kot polovica privržencev veganstva.
Slednjega vlada ni komentirala
– je pa po odzivu na odsotnost
predstavnikov medicinske in
biotehniške stroke napovedala
razširitev članstva.
Naklonjenost rastlinskemu na račun
mesnega prehranjevanja najvišji politiki
v državi redno javno izražajo: predsednik
vlade nazadnje celo v govoru v
Evropskem parlamentu, predsednica
državnega zbora pa v nedavnem intervjuju
za Siol. Pravijo sicer, da rastlinskega
prehranjevanja ne bodo predpisovali.
STRATEŠKI SVET
Od strokovnih članov, ki niso predstavniki
resorjev oz. NIJZ, sta dva
strokovnjaka na področju prehrane
– vodja sveta, doc. dr. Nataša Fidler
Mis (podpornica zmanjšanja mesa v
prehrani) in dr. Boštjan Jakše (vegan)
–, farmacevt dr. Samo Kreft (vegan),
pravnica dr. Veronika Cukrov (članica
slovenskega veganskega društva, ki zagovarja
uvedbo možnosti veganskega
obroka v javnih institucijah), profesorica
medijskih in komunikoloških študij
s FDV, dr. Andreja Vezovnik, ki raziskuje
mesne nadomestke, vodja projektov
na fundaciji za trajnostni razvoj
Umanotera, Nika Tavčar, raziskovalka
na IJS, Nina Mikec, ter profesorica
tržnega komuniciranja in socialnega
marketinga na FDV, dr. Tanja Kamin.
Predstavnik NIJZ v Svetu, dr. Matej
Gregorič, je za Dnevnik sicer veganstvo
pri otrocih označil za neustrezno,
pri odraslih pa za težko izvedljivo brez
strokovne pomoči.
VEGANSTVO
Iskanje univerzalnega jedilnika do danes
ni uspelo. Na družbenih omrežjih
se uveljavlja množica trendov restriktivne
prehrane, ki naj bi ponujala v
vseh ozirih ustrezno rešitev.
Večina strokovnjakov teh idej ne
priznava, nasprotno – znanost se vse
bolj obrača k osebno prilagojenim jedilnikom.
Svoje specifike imajo tudi
motnje, ki jih še bolj potencirajo individualne
razlike. Če na primer trpite za
zgago, univerzalne prehrane, ki bi lajšala
simptome vsakogar, ni.
Dr. Evgen Benedik, prehranski
znanstvenik, docent na Biotehniški
fakulteti Univerze v Ljubljani in
ustanovitelj Inštituta za prehransko
programiranje (IPP), je do (večinsko)
Mnogo veganskih izdelkov vsebuje
palmovo olje, ki je eden glavnih krivcev
za deforestacijo, saj se za pripravo plantaž
uničuje naravne habitate ogroženih
živalskih vrst ter slabša podnebno sliko.
SHUTTERSTOCK
Narava nas je
z razlogom naredila
vsejede in človek živali
v taki ali drugačni obliki
uživa že praktično od
nekdaj. Tudi meso je
predvsem zaslužno za
naš mentalni napredek
tekom evolucije.
- dr. Evgen Benedik

80 | 12. JANUAR 2023
SVOBODNO GOSPODARSTVO
37
veganske prehrane kritičen, četudi
podpira nekolikšno zmanjšanja porabe
mesa: »Tudi naše babice niso
uživale mesa na dnevni ravni. Enega
ali drugega ekstrema mati narava ne
odobrava in res se bojim, kaj se bo
zgodilo našim vnukom, če se bomo vsi
pričeli prehranjevati vegansko.«
Opozarja, da bi pri množični vpeljavi
veganstva pričakoval še večji razcvet
industrije prehranskih dopolnil in dodatkov.
Pri veganstvu gre najpogosteje
za pomanjkanje vitamina B12, pogosto
tudi vitamina D, ki ga primanjkuje
že vsejedcem. Najmanj primerno je za
otroke, ki za zdrav razvoj potrebujejo
(tudi) živalske vire, problematično pa
je tudi pri nosečnicah in doječih materah.
Po IPP so dognanja nutrigenetike
in nutrigenomike pokazala, da imajo
določeni ljudje večje biološke potrebe
po živalskih živilih – vendar vsi za optimalno
delovanje potrebujejo določen
delež le-teh v prehrani.
Na širši ravni se Benediku zdi sporno,
da bi z »ekstremističnim« prehranjevanjem
negativno vplivali na našo
epigenetiko, »zato sem tako jaz osebno
kot tudi stroka, predvsem medicinska,
proti takemu rigoroznemu načinu prehranjevanja«.
Rezultati bi se namreč
pokazali šele v tretji generaciji – študij
o vplivu veganstva na izražanje genov
čez tri generacije pa (še) nimamo.
»Narava nas je z razlogom naredila
vsejede in človek živali v taki ali drugačni
obliki uživa že praktično od nekdaj.
Tudi meso je predvsem zaslužno za
naš mentalni napredek tekom evolucije.
Sem absolutno za, da se ukine uživanje
procesiranih mesnih izdelkov, saj
so hranilno slabe kvalitete – toda prav
nič slabše od procesiranih rastlinskih
izdelkov, kot so razne rastlinske klobasice
ipd.,« meni Benedik.
OKOLJE
Okoljska problematika je večplastna –
osredotočenost na zgolj ogljične emisije
je po ocenah nekaterih strokovnjakov
napačna strategija. Spregleda
bistveni vidik redukcije živinoreje –
nujnost novih rastlinskih sistemov, ki
bi nadomestili prejšnje, da bi zadostili
potrebam prebivalstva.
Tako tudi Benedik: »Če bi želeli
imeti ves čas sveže in vsaj približno
lokalno, bi morali postaviti ogromno
SHUTTERSTOCK
rastlinjakov, hladilnic in zorilnic, kar
spet ne bi bilo okolju prijazno.«
Živinoreja naj bi bila globalno eden
najpomembnejših krivcev za podnebne
spremembe, predvsem govedoreja in
proizvodnja mlečnih izdelkov. Zato se
v EU pritiska v smeri vpeljave (bolj) veganske
prehrane. Dr. Jože Verbič s Kmetijskega
Inštituta je za N1 sicer povedal,
da je po novih raziskavah toplogredni
učinek metana precenjen.
Mnogo veganskih izdelkov vsebuje
palmovo olje, ki je eden glavnih krivcev
za deforestacijo, saj se za pripravo
plantaž uničuje naravne habitate
ogroženih živalskih vrst ter slabša
Predsednica državnega zbora
Urška Klakočar Zupančič v intervjuju
za Siol: »Množična proizvodnja
mesa je vprašljiva z etičnega
vidika. Živali so čuteča bitja, čutijo
ljubezen, čutijo pa tudi bolečino,
strah, pred smrtjo zagotovo lahko
čutijo grozo, izločajo adrenalin in
to mi zaužijemo. Nihče mi ne bo rekel,
da nam to koristi. Prav bi bilo,
da jemo manj mesa, že samo z etičnega
vidika, če že ne z zdravstvenega.
Oba vidika pa sta dovolj, da
vsak pri sebi premisli in, če je mogoče,
zmanjša uživanje mesa.«
podnebno sliko. Okoljske težave so
tudi pri proizvodnji mandljev, soje,
tropskega sadja itn.
Mnogo ljudi vegansko »maslo« in
podobne izdelke smatra za zeleno izbiro,
čeprav temu pogosto ni tako.
Komentarji bralcev
Vlade nimamo zato, da nam bo v krožnike
gledala ampak, da bo upravljala
z državo. To je, da bo pravično skrbela
za vse sloje prebivalstva, za smotrno
porabo denarja, za projekte, ki gredo
v smeri skupnega dobra itd. Naj dela
torej to, za kar je bila izvoljena. V
ostalem se znamo državljani že sami
sebe komandirati. Vegani (po moje
so to tisti, ki že zjutraj jedo kumarice
in brokoli) naj kar ostanejo to kar so.
Vsak se prehranjuje na lastno odgovornost.
“Vse, kar je preveč, dobro ni”
so rekli včasih.
Friderik
Za znoret, očitno so Goloba in njegove
vegane razumeli tudi vsi trgovci, kajti
v vseh letakih po novem letu samo
veganstvo, veganstvo in še enkrat
veganstvo.
Karlina
Palmovo olje v vsakovrstnih pridelkih
je ogabno in mnogim nevarno.
Baubau

SVOBODNO GOSPODARSTVO
38
Komentar
80 | 12. JANUAR 2023
Živinoreja na udaru
PIA KOS
Usmeritev vladne politike k bolj rastlinskemu prehranjevanju je jasna.
Kakšne bodo posledice takšnega pristopa k prehranjevanju za slovensko
kmetijstvo? Cena, ki jo bo za agresivno »podnebno politiko«
plačala Slovenija, bo predvsem zmanjšanje samooskrbe.
Ko gre politika predaleč, se
kmetje odzovejo. Tako je bilo
letos poleti z večmesečnimi
protesti nizozemskih kmetov.
Nizozemska vlada si je zastavila strateški
cilj zmanjšanja izpustov nekaterih
dušikovih spojin za 50–70 %, kar narekuje
zmanjšanje števila živine za 30 %.
To v praksi pomeni zaprtje okoli 11.200
kmetij in znatno zmanjšanje 17.600
kmetij. Ukrep bo skupno prizadel več
kot polovico nizozemskih kmetij. Kaj,
če se podobno uvede tudi pri nas? Dr.
Evgen Benedik, docent na Biotehniški
fakulteti Univerze v Ljubljani, ocenjuje,
da »konkretno: Slovenija ne bi bila
več niti približno samooskrbna država,
ker nimamo toliko zemlje oziroma
ta ni najbolj primerna za gojenje vseh
rastlin, da bi bili samooskrbni – postali
bi še bolj odvisni od drugih«.
Slovenija ima po zadnjih podatkih
okoli 68.331 kmetijskih gospodarstev, od
teh v lanskem letu samo 5,4 % »ekološko
usmerjenih« ali v procesu preusmeritve.
Za pridobitev EU sredstev je Slovenija
pripravila nov strateški načrt skupne
kmetijske politike (SN SKP, za obdobje
2023–2027) s cilji Evropskega zelenega
dogovora: skupno 1,7 milijarde evrov,
od tega 1,1 milijarde evrov za razvoj podeželja,
pri čemer jih Slovenija prispeva
polovico. Od teh sredstev smo v zadnjem
paketu (2015–2022) okoli 60 % porabili
za podnebne in okoljske cilje.
SN SKP naj bi živinorejski sektor
poskušal podpirati in razvijati. Hkrati
naj bi podpiral razvojne strategije za
povečanje socialnega kapitala mladih,
žensk in marginaliziranih skupin ter
investicije v ruralna območja. Prav tako
smo se EU v okviru načrta zaobljubili k
»spolnemu ravnovesju« v kmetovanju
in oblikovali »start-up« strategije za
ženske v kmetijstvu.
POMEN GOVEDOREJE
Danilo Potokar iz Kmetijsko-gospodarske
zbornice Slovenije (KGZS)
opozarja, da je govedoreja v Sloveniji
tradicionalna in poglavitna živinorejska
panoga.
Trajni travniki in pašniki v povprečju
zadnjih let obsegajo 58 % vse kmetijske
zemlje kmetijskih gospodarstev. Tu
sta govedoreja in reja drobnice bistvenega
pomena za ohranjanje kulturne
krajine – sicer bi se takšna zemljišča zarasla
in postala kmetijsko neuporabna.
Prireja mleka in govejega mesa sta
najpomembnejši proizvodni usmeritvi
slovenskega kmetijstva in živinoreje.
Govedoreja je v letu 2020 h kmetijski
Trajni travniki in
pašniki v povprečju
zadnjih let obsegajo
58 % vse kmetijske zemlje
kmetijskih gospodarstev.
Tu sta govedoreja in reja
drobnice bistvenega
pomena za ohranjanje
kulturne krajine – sicer bi
se takšna zemljišča zarasla
in postala kmetijsko
neuporabna.
SHUTTERSTOCK

80 | 12. JANUAR 2023
SVOBODNO GOSPODARSTVO
Komentar
39
Spodbujanje pametnega, konkurenčnega,
odpornega in raznolikega kmetijskega
sektorja, ki zagotavlja dolgoročno prehransko
varnost
(1) Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in
odpornosti kmetijskega sektorja po vsej
Uniji, da se poveča dolgoročna prehranska
varnost in kmetijska raznolikosti ter zagotovi
gospodarska trajnostnost kmetijske
proizvodnje v Uniji
(2) Krepitev tržne usmerjenosti in
povečanje tako kratko- kot dolgoročne
konkurenčnosti kmetij, tudi z večjim
poudarkom na raziskavah, tehnologiji in
digitalizaciji
(3) Izboljšanje položaja kmetov
v vrednostni verigi
Podpora in krepitev varstva okolja, vključno
z biotsko raznovrstnostjo, in podnebnih
ukrepov ter prispevanje k doseganju
okoljskih
in podnebnih ciljev Unije, vključno z njenimi
zavezami iz Pariškega sporazuma
(4) Prispevanje k blaženju podnebnih
sprememb in prilagajanju nanje, vključno
z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov
in povečanjem sekvestracije ogljika, ter
spodbujanje trajnostne energije
(5) Spodbujanje trajnostnega razvoja in
učinkovitega upravljanja naravnih virov,
kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem
odvisnosti od kemikalij
(6) Prispevanje k zaustavitvi in obratu
trenda izgube biotske raznovrstnosti,
krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje
habitatov in krajine
Krepitev socialno-ekonomskega
tkiva podeželja
(7) Privabljanje in zadrževanje mladih
kmetov in drugih novih kmetov v tem
poklicu ter spodbujanje trajnostnega
razvoja podjetij na podeželju
(8) Spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti
spolov, vključno s participacijo žensk
v kmetovanju, socialne vključenosti in
lokalnega razvoja na podeželju, vključno s
krožnim biogospodarstvom in trajnostnim
gozdarstvom
9) Izboljšanje odziva kmetijstva Unije na
zahteve družbe glede hrane in zdravja,
vključno z visokokakovostno, varno in
hranljivo hrano, pridelano na trajnostni
način, zmanjšanje živilskih odpadkov ter
izboljšanje dobrobiti živali in zatiranje
protimikrobne odpornosti
Horizontalni cilj
Modernizacija kmetijstva in podeželja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027
proizvodnji prispevala okoli 26 %, od
tega mleko 13,7 % in proizvodnja govejega
mesa 11,1 %.
V skupni proizvodnji živinoreje
govedoreja prispeva več kot 60,3 %
(33,2 % mlečna proizvodnja, 27,1 %
proizvodnja govejega mesa).
Potokar ocenjuje, da bi prehod na
(večinsko) rastlinsko produkcijo rezultiral
v ogroženosti prehranske varnosti
države. Na absolutnem travinju,
pojasnjuje, zaradi nadmorske višine in
strme lege pridelovanje poljščin, zelenjave
in sadja ni mogoče.
Danilo Potokar: »Čisto na kratko,
to je strel v glavo za obstoj slovenskega
kmetijstva in prehranske
varnosti. Lahko nekoliko znižamo
porabo mesa v prehrani, vsekakor pa
je meso ključnega pomena pri uravnoteženi
prehrani, ki bi ji morali dati
glavni pomen, ne pa vzpodbujati
prehoda na vegansko prehrano.«
VEGANSTVO
NE BO ZAPOVEDANO
Na temo prehranjevanja in varstva živali
se je v nedavnem intervjuju za Siol.
net oglasila tudi predsednica državnega
zbora Urška Klakočar Zupančič.
»Varstvo in zaščito živali« je označila
kot eno od svojih dveh agend:
»Šestnajstega januarja bomo v DZ na
enak način organizirali konferenco,
na kateri bomo govorili o trpinčenju
živali, ki se dogaja in ga v Sloveniji ne
želimo več gledati. Predvsem se bomo
osredotočili na zaščito rejnih živali.
Želimo vzpostaviti zavetišče za rejne
živali, ki ga bo financirala država. Želimo
doseči učinkovit nadzor nad rejci
in nadzor nad klavnicami ter takojšnje
ukrepanje veterinarske inšpekcije, ko
ugotovijo, da žival trpi. Z vzpostavitvijo
zavetišča za rejne živali ne bo več
izgovora za takojšen odvzem živali.«
Glede načina prehranjevanja Klakočar
Zupančičeva sicer pravi, da nihče ne
bo nikomur predpisoval, kaj lahko jemo
in česa ne. A kot nadaljuje, se sama s
predsednikom vlade glede te teme strinja:
»Občutljiva sem na živalsko problematiko
in to, kar v komercialne namene
počnemo z živalmi, je pravzaprav
zavržno. Ubijemo jih, jih razkosamo in
potem velikokrat zavržemo, ker vsega
mesa ne moremo pojesti.«
Zanjo je zato množična proizvodnja
mesa vprašljiva z etičnega vidika.
»Živali so čuteča bitja, čutijo ljubezen,
čutijo pa tudi bolečino, strah,
pred smrtjo zagotovo lahko čutijo
grozo, izločajo adrenalin in to mi zaužijemo.«
Kot pravi, ji nihče ne bo rekel,
da nam to koristi.
»Prav bi bilo, da jemo manj mesa, že
samo z etičnega vidika, če že ne z zdravstvenega.
Oba vidika pa sta dovolj, da
vsak pri sebi premisli in, če je mogoče,
zmanjša uživanje mesa. Seveda pa tega
nihče ne bo zapovedal. Ni pa čisto nič
narobe, če kdo pove, kaj bi bilo bolje za
ljudi, za živali in za naš planet,« je še
dejala visoka političarka Svobode.

SVOBODNO GOSPODARSTVO
40
Komentar
80 | 12. JANUAR 2023
Slovenija enormno
povečala uvoz iz Rusije
Moskva ima še naprej koristi od energetske odvisnosti Evrope
od ruske nafte kljub zmanjšanju prodaje zaradi sankcij, uvedenih za pritisk,
da konča vojno proti Ukrajini. Tako kažejo vse raziskave od aprila 2022,
ko je bilo jasno, da sankcije niti približno ne zaležejo dovolj.
UREDNIŠTVO
Ob tem ni presenetljivo, da tudi
slovenska plačila v Rusijo naraščajo
vse od začetka vojne
v Ukrajini, a povečanje, ki ga
je pred dnevi na grafu prikazal časopis
Politico, je tako zelo veliko, da je največje
v Evropi.
Je to res le posledica rasti cen ali gre
tudi za povečanje uvoza iz Rusije?
EU je od februarja sprejela devet
svežnjev sankcij proti Rusiji, katerih
cilj je predvsem oslabiti gospodarstvo
države. Vzporedno je EU poskušala
odpraviti odvisnost od ruskega uvoza
energije, ki je predstavljal večji del trgovine
z Moskvo. Blagovna menjava z
Rusijo se je zaradi tega močno zmanjšala,
čeprav je še vedno nekoliko višja
kot lani zaradi skokovitih cen energentov
in surovin.
A Nataša Briški je na svojem Twitterju
objavila graf iz medija Politico,
s katerega je razvidno, da je razen petih
evropskih držav praktično vsa EU
povečala uvoz iz Rusije. A na tem grafu
je vidno še nekaj, kar je poskrbelo
za precejšnje število komentarjev in
zgražanja. Na njem je namreč vidno,
da je prav Slovenija tista država, ki je
v letu 2022 v primerjavi z letom 2021
uvoz iz Rusije povečala daleč najbolj.
In to kar za neverjetnih 346 %. 84 odstotnih
točk več od Luksemburga na
drugem mestu in 204 odstotne točke
več od Grčije na tretjem mestu.
SLOVENIJA PRVA
Plačila iz Slovenije v Rusijo so narasla
v vseh mesecih vojne, za katera so na
voljo podatki evropskega statističnega
urada Eurostat. Po zadnjih podatkih se
je trend nadaljeval tudi junija, rast pa je
bila takrat veliko večja kot prej.
Pred lanskim aprilom je bila vrednost
uvoza iz Rusije najvišja januarja 2013, ko
je znašala 95,5 milijona evrov. Aprila se
je rekord povišal na 145,3 milijona evrov,
maja pa še za osem odstotkov, na 156,6
Uvoz evropskih držav iz Rusije se je v letu 2022,
kljub sankcijam, povečal
24.000
19.000
Uvoz 2022* v milijonih evrov
Sprememba glede na 2021*
346 %
262 %
400 %
350 %
300 %
14.000
9.000
4.000
0
33 %
24 %
100 %
84 %
51 %
78 %
132 %
142 %
51 %
139 %
71 %
116 %
55 %
31 %
4 %
68 %
138 %
250 %
200 %
150 %
100 %
50 %
0 %
-7 %
-25 %
-8 %
-44 %
-14 %
-60 %
-20 %
-50 %
-100 %
Nemčija
Poljska
Italija
Francija
Nizozemska
Belgija
Madžarska
Grčija
Španija
Avstrija
Finska
Slovaška
Bolgarija
Romunija
Češka
Litva
Slovenija
Latvija
Danska
Estonija
Portugalska
Hrvaška
Švedska
Irska
Ciper
Luxemburg
*Uvoz vseh dobrin med februarjem in avgustom.

80 | 12. JANUAR 2023
SVOBODNO GOSPODARSTVO
Komentar
41
Izvoz in uvoz
Slovenija - Rusija, letno
(kumulativni podatki)
2021
2022 januar–september
začasni podatki
EUR Neto masa v kg EUR Neto masa v kg
Uvoz iz Ruske federacije 352.142.954 739.916.527 977.999.397 851.081.118
Izvoz v Rusko federacijo 854.109.016 110.232.656 805.315.682 64.474.872
milijona evrov. Junija se je rekord več kot
podvojil, saj je Rusija v Slovenijo izvozila
za 321,8 milijona evrov blaga, večinoma
nafte in plina. Samo v maju in juniju smo
tako Rusiji plačali več kot v celotnem letu
2021. Plačila iz Slovenije v Rusijo so zrasla
zaradi nafte, ki je po vrednosti predstavljala
79 odstotkov ruskega uvoza v
Slovenijo. Zanjo smo junija Rusiji plačali
254,1 milijona evrov, kar je za 157,7 milijona
evrov ali 164 odstotkov več kot maja.
Do septembra je nato uvoz iz Rusije
padal, dosegel je februarski in marčevski
nivo ter nato spet rahlo rasel. Na
ravni celotne Evropske unije je trend
drugačen. Vrednost uvoza iz Rusije je
poskočila marca, nato pa se je do maja
znižala za približno četrtino. Junija se
je povišala, a v primerjavi s slovenskim
rekordom je uvoz porasel le za dva odstotka.
Nato pa je ves čas le padal.
REKORDNA KOLIČINA
Pri vsem gre res le za podatke uvoza
prvih osmih mesecev, ko je Rusija še
dobavljala zemeljski plin in so šle cene
v nebo. Pri nas je relativni dvig tako velik
zaradi deleža nafte in zemeljskega
plina v uvozu, v absolutnih številkah
pa je to manjši dvig kot pri velikih državah.
A kljub vsemu v oči bode tako velikansko
povečanje uvoza v absolutnem
smislu, in to v času, ko je Rusija ena
izmed bolj osovraženih držav na svetu.
Razlog tega pa ni samo v višjih cenah
energentov, kot tudi na Twitterju
trdijo mnogi, ampak je tudi količina
uvožene nafte večja kot kadarkoli v
zadnjih treh letih in pol. To kažejo
tudi podatki statističnega urada, saj
se je glede na lani precej povečala
tudi količina uvoza in ne le cena, o
kateri mnogi govorijo.
Ekonomist Jože P. Damijan, pravi,
da je to posledica tega, da zaradi
strahu pred krizo pač več nakupuješ
pri tistem, kjer nakupuješ že ves čas.
Tako je v svojem komentarju zapisal:
»Ta podatek nima nobene vrednosti.
Države, ki uvažajo večji delež plina
in nafte iz Rusije, so zaradi porasta
cen obeh energentov, kljub enakim
ali manjšim količinam, seveda tudi
vrednostno povečale obseg uvoza iz
RU. Sankcij na oba energenta do decembra
ni bilo.«
Ne glede na to pa se zdi, da Slovenija
vsaj v tem delu ni sledila ostalim
državam EU, ampak je svoj uvoz še
konkretneje povečala. In tega ne more
razumeti niti Guy Verhofstadt, evropski
poslanec, ki je prepričan, da s tem
Rusijo nagrajujemo za njeno vojno
proti nam samim.
SHUTTERSTOCK

SVOBODNO GOSPODARSTVO
42
Komentar
80 | 12. JANUAR 2023
Pečečnik in Klakočar
Zupančičeva sta se „skregala“
JANI LOVŠIN
Med predstavniki vladajoče politike in gospodarstva je, tako kot
že večkrat od nastopa te vlade, spet počilo. Predsednica državnega
zbora Urška Klakočar Zupančič je v intervjuju za Siol dejala, da upa,
»da bodo Joc Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati malo
manj kapitalistično«, na kar se je Pečečnik – v imenu
Kluba slovenskih podjetnikov – odzval z dolgim pismom.
Besede predsednice državnega
zbora se zdijo ostre. In zares
tudi so. Toda treba je dodati,
da je – kot bi rekli otroci – prvi
začel Pečečnik. Pred dnevi, ob podelitvi
zlatega ključa bivšemu predsedniku
republike Borutu Pahorju, si je namreč
zaželel obratno – da bi aktualna oblast
začela razmišljati manj socialistično
(zaenkrat pustimo ob strani upravičenost
takšne ocene).
»PEČEČNIK IN
NJEMU PODOBNI«
Bolj pomenljivo od obkladanja s socializmom
in kapitalizmom je nekaj
drugega, in sicer dodatek predsednice
DZ: »Joc Pečečnik in njemu podobni«.
Koga je imela v mislih z »njemu podobnimi«,
s to slabo prikrito slabšalno
So »njemu podobni«
vsi tisti, ki želijo, da bi
vlada razmišljala manj
socialistično? So to
podjetniki? So to tisti
podjetniki, ki so kritični
do vlade?
oznako? To ni nepomembno, saj se zdi,
da si želi, da bi bilo v Sloveniji »njemu
podobnih« čim manj. So »njemu podobni«
vsi tisti, ki želijo, da bi vlada
razmišljala manj socialistično? So to
podjetniki? So to tisti podjetniki, ki so
kritični do vlade?
Kot lahko preberemo v odzivu Pečečnika,
je v Klubu slovenskih podjetnikov
zelo uspešnih posameznikov vsaj
400, že samo on pa je – če odmislimo
vse ostale pozitivne družbene učinke
uspešnih firm – v zadnjih 30 letih plačal
nekaj sto milijonov evrov davkov.
Zagovornikom socialno-tržnega
ekonomskega modela – in sodeč po izjavah
sta to tako Pečečnik kot tudi UKZ – je
seveda jasno, da se državni proračun polni
z davčnimi prilivi; ti pa so toliko večji,
kolikor močnejše je gospodarstvo.
Trg in država sta sicer soodvisna,
toda najprej nastopi (tržna) produkcija
in nato (državna) prerazdelitev – in
ne obratno. Povedano drugače: Ker se
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA

80 | 12. JANUAR 2023
SVOBODNO GOSPODARSTVO
Komentar
43
Če primerjamo
Slovenijo z
najrazvitejšimi
evropskimi državami,
ni težko ugotoviti, da
je naš gospodarski
model – najsi bo
pri dohodkovni
neenakosti,
fleksibilnosti trga
dela ali davčnih
obremenitvah
– bolj socialno
naravnan od najbolje
delujočih evropskih
gospodarstev.
trg pri nekaterih vprašanjih (denimo
pri vprašanju neenakosti ali pa
dostopa do izobraževanja in zdravstvenih
storitev) izkaže za nezadostnega,
prevzame te naloge država.
Čeprav je ta nujna, pa brez trga ne bi
imela kaj dosti za početi. Vsaj znotraj
socialno-tržne ekonomije ne.
V izogib obtožbam o »preveč
kapitalističnem razmišljanju« dodajmo,
da bi tudi tržna produkcija
delovala dosti slabše brez državne
opore, recimo v obliki kakovostnega,
vsem dostopnega izobraževanja. Ali
pa brez pomoči v času epidemije in
energetske krize.
Trg in država sta torej soodvisna
– in dopolnjujoča –, vendar je
druga bolj odvisna od prvega kot pa
prvi od druge. V kriznih časih, kot
sta epidemija ali energetska kriza,
se lahko sicer zdi, da je usoda gospodarstva
odvisna od posredovanja
države; toda država posreduje ravno
zato, da bo še naprej normalno delovala
tudi sama – oziroma da bo deloval
sistem kot celota.
SOCIALNO-TRŽNI
OKVIRJI
Kdo ima pri svojih očitkih bolj prav,
Klakočar Zupančičeva ali Joc Pečečnik?
Bi morali Slovenci razmišljati
manj socialistično ali manj kapitalistično?
Najprej se rešimo preobteženih
besed in recimo, da političarka in
podjetnik ne govorita o preveč kapitalistični
ali socialistični miselnosti,
ampak o preveč socialno naravnani
miselnosti na eni strani in preveč tržno
naravnani na drugi.
V teoriji bi bila lahko oba očitka
seveda na mestu. Vse je odvisno od
tega, kam se država uvršča glede na
zdrave socialno-tržne okvirje. Če je
ravnovesje med državo in trgom porušeno,
in sicer zaradi prevlade trga,
bi bil na mestu očitek o pretirano
tržni naravnanosti; če je ravnovesje
porušeno zaradi prevlade socialnega
elementa, pa očitek o pretirano socialni
naravnanosti.
Zdaj je treba samo še določiti, kaj
so zdravi socialno-tržni okvirji. To
storimo najlažje tako, da se ozremo
v našo okolico, najbolje da severno
od nas, kamor se menda ozirata tako
slovenska desnica kot tudi levica. Če
primerjamo Slovenijo z najrazvitejšimi
evropskimi državami, ni težko
ugotoviti, da je naš gospodarski
model – najsi bo pri dohodkovni neenakosti,
fleksibilnosti trga dela ali
davčnih obremenitvah – bolj socialno
naravnan od najbolje delujočih
evropskih gospodarstev.
DAVČNI PRIMEŽ
Eden glavnih Pečečnikovih očitkov
trenutni vladi je prevelika obdavčitev
plač oziroma tako imenovan davčni
primež, ki ga je vlada z odpravo
dohodninske reforme prejšnje vlade
še zaostrila. Če se želimo najrazvitejšim
evropskim državam približevati
– in ne od njih oddaljevati – bi se
morali odločiti za drugačne davčne
spremembe, denimo za nižjo obdavčitev
plač na eni strani in primerno
obdavčitev premoženja na drugi. Kar
priporoča Sloveniji tudi Evropska
komisija in kar bi podprli, kot pravi
Pečečnik, tudi podjetniki.
Komentarji bralcev
Problem “socialistov”, ki to niso, in “kapitalistov”,
ki to niso, je v tem, da ko pride njihova
opcija na oblast, postane država njihov
plen in denar davkoplačevalcev prelivajo v
svoje žepe. Na ta način pa siromašijo gospodarstvo,
prebivalstvo in socialne storitve.
Rasputin
Socialne storitve imajo pod levimi vladami
prioriteto, a jih usmerjajo tako, da so priviligerani
dobitniki teh dobrot našisti, lenuhi in
paraziti, ki volijo leve stranke, desne vlade pa
tudi pretirano poveličujejo socialne storitve,
ampak s to razliko, da so jih deležni vsi. Treba
je ločiti socializem, ki ustvarja enoumje in
lenuhe od socialne države za tiste, ki so res
potrebni pomoči zaradi bolezni, ali trenutnega
nesrečnega dogodka. Socialne države
je hitro preveč, ker so jo deležni našisti po
mestu, reveži in ostareli na podeželju pa
umirajo v tišini. 70 let proti kmečkega in
proti podjetniškega enoumja in vsiljeno
izobraževanje na družboslovnih fakultetah
je navrglo 25% prebivalstva, katerega bit je
zažirati se v delovno ljudstvo in filozofsko
blefirati o socialni državi.
Kozorog
Na tisoče je zgodb ostarelih kmetov in
obrtnikov, ki so prisiljeni skoraj do smrti
opravljati svoj poklic. Da se lahko vsaj malo
oddahnejo se lahko zahvalijo le svojim že
predhodno zgrajenim dobrim odnosom s
svojimi potomci. Razne UKZ, rojene z zlato
žlico, o življenju nimajo pojma. Si UKZ predstavlja,
da si v naši državi mati, ki je vzgojila
in med davkoplačevalce uvrstila pet otrok,
ne zasluži niti polne pokojnine. Manjka ji pač
nekaj let delovne dobe, ki jih je posvetila
vzgoji otrok...
Kaj pa vem
Problem je vedno večja državna uprava in to
kljub vedno večji avtomatizaciji in informatizaciji.
V podjetjih opažamo, da se število ljudi
zmanjšuje za enako delo medtem ko se v
javni upravi povečuje. Pomeni, da se učinkovitost
javnega sektorja izrazito zmanjšuje. Če
se ne lotimo reševati obeh problemov, bomo
imeli kmalu večino sposobnega srednjega
sloja v podjetniških vodah ali pa v tujini. Vedno
več bo izogibanja plačila vseh davkov, ker
se bo ljudem zdelo neumno, da prispevajo
vedno več za požrešni in neučinkoviti javni
sektor, istočasno pa bodo še označeni za
požrešne kapitaliste s strani državne politike.
Ne moreš svojega financerja stalno zmerjati
in mu istočasno socialistično povečevati
davke za svoje kapitalistične želje.
Slovenec sm

KOMENTAR
44
80 | 12. JANUAR 2023
Zemljaričev pogreb
je posmeh žrtvam Udbe
Odločitev vlade, da so Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi,
je zelo odmevala. Številni so bili protesti, da gre za poklon dejanjem,
ki nimajo mesta v sodobni in demokratični družbi.
UREDNIŠTVO
Janez Zemljarič je bil v zadnjih 50
letih eden najvplivnejših ljudi v
Sloveniji. Med drugim je bil boter
gradnje Cankarjevega doma,
Kliničnega centra, ljubljanske obvoznice,
Hale Tivoli in avtocestnega križa.
Vpliven naj bi bil vse do svoje smrti,
lovke je imel razpredene predvsem v
zdravstvu, bil je dolgoletni partijski in
politični funkcionar ter šef Udbe.
Nekateri so mu tudi očitali, da naj
bi kot šef SDV v Sloveniji podpisoval
likvidacije, kar je sam ostro zanikal
in tudi preganjal novinarje, ki so o
tem poročali. Igor Omerza je v Vroči
temi na Domovini dejal, da Zemljaričevega
podpisa pod atentati Udbe
oziroma SDV-ja ni bilo, slovenska tajna
policija naj bi teren za tako početje
zgolj pripravljala.
FORMALNI RAZLOGI
Vlada se je v četrtek odločila, da se
pogreb organizira z vojaškimi častmi.
Vladi je to predlagal Marjan Šiftar (73)
z drugimi pobudniki, članicami in člani
izvršnega sveta Socialistične republike
Slovenije v obdobju med letoma
1980 in 1984. Kot je zapisal, je Zemljarič
ob uspešnem opravljanju številnih odgovornih
dolžnosti v političnem in javnem
življenju, zavzemanju za gospodarski
in vsesplošni razvoj ter dobrobit
Slovenije operativno vodil velike projekte
trajnega nacionalnega pomena.
Med temi projekti je Šiftar omenil
organizacijo gradnje Cankarjevega
doma, gradnjo Kliničnega centra
v Ljubljani, ljubljanske obvoznice in
Hale Tivoli v Ljubljani, pa tudi začetek
gradnje avtocestnega križa. Poleg tega
Poleg starejših generacij
levice je bilo med
udeleženci tudi nekaj
predstavnikov nove
generacije na levici.
Kot denimo Lucija
Karnelutti, mladinska
aktivistka, ki je trenutno
mladinska delegatka
Evropske unije pri
Združenih narodih.
Nebojša Tejić/STA

80 | 12. JANUAR 2023
KOMENTAR
45
Jugoslovanska tajna policija je
izvajala tudi atentate in ugrabitve,
vlogo Zemljariča pri takšnih početjih
pa med drugim komentira
zgodovinar in publicist Igor Omerza
(72), s katerim smo v tokratni
Vroči temi pogledali na Zemljaričevo
zapuščino. Omerza med drugim
izpostavlja tudi spremembe v
sami strukturi te službe, kar vsaj z
gospodarskega vidika lahko označimo
kot pozitivno, pravi.
je spodbujal izvozno gospodarstvo na
svetovne trge, so besede iz obrazložitve
predloga navedli na vladi.
Na pogrebu so se zbrali številni
predstavniki politične levice vseh
generacij. Med udeleženci sta bila
prvi predsednik samostojne Slovenije
Milan Kučan (81) in ljubljanski
župan Zoran Janković (70). Opaziti je
bilo nekdanjega ministra za šolstvo
in šport, politologa Igorja Lukšiča
(61) in upokojenega ustavnega sodnika
Lojzeta Udeta (86) in nekdanjo
obrambno ministrico Ljubico Jelušič
(62). Poleg starejših generacij levice
je bilo med udeleženci tudi nekaj
predstavnikov nove generacije na
levici. Kot denimo Lucija Karnelutti,
mladinska aktivistka, ki je trenutno
mladinska delegatka Evropske unije
pri Združenih narodih.
PROTESTNI GLASOVI
Do vladne odločitve so kritični tudi v
Zboru za republiko, kjer so zapisali, da je
bil pokojni (so)nosilec preteklega režima
in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in
trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali
s komunističnim totalitarizmom.
Njihova življenja mu niso veliko pomenila.
Prepričani so, da vlada izkazuje svojo
privrženost nekdanjemu totalitarnemu
režimu in ponižujoč, ignorantski odnos
do vseh, ki so v totalitarnem režimu trpeli
ali bili celo ob življenje.
Predsednik Zbora za republiko France
Cukjati (79) pa je v pisni izjavi pogreb
Zemljariča z vojaškimi častmi označil
za »veliko sramoto za Slovenijo«. Vlada,
ki pogrebu take osebe dodeljuje vojaške
časti, po njegovem mnenju izkazuje svojo
privrženost nekdanjemu totalitarnemu
režimu in ponižujoče ignorantski odnos
do vseh, ki so v totalitarnem režimu
trpeli ali bili celo ob življenje.
Predsednik Zbora
za republiko France
Cukjati (79) je pogreb
Zemljariča z vojaškimi
častmi označil za »veliko
sramoto za Slovenijo«.
Vlada, ki pogrebu take
osebe dodeljuje vojaške
časti, po njegovem
mnenju izkazuje svojo
privrženost nekdanjemu
totalitarnemu režimu
in ponižujoče ignorantski
odnos do vseh, ki so v
totalitarnem režimu
trpeli ali bili celo
ob življenje.
SDS je izrazila ogorčenje in protest
nad sklepom vlade, da se nekdanjega
šefa slovenske Službe državne varnosti
Janeza Zemljariča pokoplje z vojaškimi
častmi. Kot so v SDS zapisali v sporočilu
za javnost, gre za »grob napad vlade
na pravico do človekovega dostojanstva«.
Pri tem je zanimivo tudi, kako
številni mediji manipulirajo s pojmi in
omenjajo Zemljariča kot predsednika
slovenske vlade in podobno. Namreč,
organe totalitarne države, kot je denimo
izvršni svet itd., poskušajo enačiti
z institucijami demokratične države.
Na ta način zamegljujejo zgodovinske
razlike med sistemoma in funkcijami
ter naravo totalitarnih organov, katere
voditelj ali del je bil Janez Zemljarič.
GROB NAPAD VLADE
Društvo političnih zapornikov in
drugih žrtev komunističnega nasilja
najostreje protestira zoper sklep
Vlade Republike Slovenije, da se
nekdanjega šefa Službe državne
varnosti (Udbe) Janeza Zemljariča
pokoplje z vojaškimi častmi.
Ta odločitev Vlade RS je v temeljnem
nasprotju z vsemi ustavnimi
vrednotami Republike Slovenije.
V jedru krši naše pravice do
človekovega dostojanstva in predstavlja
posmeh trpljenju številnih
žrtev zločinskega delovanja Udbe.
Obstaja na tisoče pričevanj o drastičnem
kršenju človekovih pravic
in vladavine prava s strani slovenske
Udbe. Iz časov, ko ji je načeloval
Janez Zemljarič, pa so na voljo tudi
dokazi o njeni mednarodni teroristični
dejavnosti.
Tako slovensko ustavno sodišče
kot tudi vrhovno sodišče RS sta v
različnih judikatih delovanje Udbe
tudi formalno prepoznala kot zločinsko.
Zloraba vojaških časti za
poveličevanje šefa zločinske organizacije
je nenazadnje tudi žalitev
za Slovensko vojsko, ki je nastala
na temelju odpora zoper represivni
režim, katerega sestavni del je bila
desetletja tudi Služba državne varnosti
oziroma Udba. Društvo političnih
zapornikov in drugih žrtev
komunističnega nasilja.

INTERVJU
46
80 | 12. JANUAR 2023
Marijino ali Chiarino delo:
nekakšen „krščanski komunizem“
Mnogo članov je zapustilo svoje družine in se dalo popolnoma na razpolago,
šli so z »zaobljubami« v »misijone«, kamor so jih poslali. – Če se je kolesce zlomilo,
je bilo zavrženo in zamenjano, kdor se je iztrošil, so ga zavrgli. – Zdaj vem, da mi je
depresija pomagala do spoznanja o zmotah in pasteh gibanj, v katerih se krepi kult
osebnosti. – V bistvu je šlo, vsaj na začetku, za neke vrste krščanski komunizem.
NATAŠA KONC LORENZUTTI
VID PONIKVAR/SPORTIDA
Angelika Hribar iz Ljubljane (79) je anglistka
in slovenistka. Leta 1970 je prejela ameriško
štipendijo za enoletni podiplomski študij na
Smith kolidžu v ZDA. Večji del svoje poklicne poti
je delala v knjižnici na Oddelku za germanske
jezike in književnosti Filozofske fakultete. Še pred
upokojitvijo se je začela ukvarjati z rodoslovjem in
krajevno zgodovino, tudi zaradi bogate zgodovine
svojih prednikov, saj po očetu izhaja iz znamenitih
družin Hribar in Šumi, po materi pa iz družin
Kastl in Obereigner. Pred časom je smo pripravili
pogovor za revijo Božje okolje in Angelika Hribar
je ob tem povedala tudi, kako je vstopila v gibanje
»fokolarov«, kot se pri nas uradno imenuje Marijino
delo, ter ga »prinesla« v Ljubljano. Razkrila pa
je tudi, zakaj je iz gibanja odšla.
Ker je Cerkev gibanje
priznala, smo mu na
novo pridruženi člani do
kraja zaupali. Polagoma
so se vključili tudi moji
domači. Živela sem to
edinost v skupnosti po
načelih in navodilih
ustanoviteljice.

80 | 12. JANUAR 2023 INTERVJU
47
Vi ste v Sloveniji začeli
z Marijinim delom.
Kje se je začela ta zgodba?
V prvem letniku fakultete, za prvomajske
proste dni, leta 1963, sem šla z neko
skupino učencev srednje glasbene šole,
ki jo je vodila moja teta, v Rim. Bile smo
štiri študentke, ki smo smele po mestu
hoditi same, brez »nadzora«, tako da smo
lahko obiskovale tudi cerkve. Meni se je
že to zdelo čudežno, da me je dba sploh
spustila v Italijo, saj sprva ni kazalo, da
me bo. Udeležile smo se celo splošne
avdience pri takratnem papežu Janezu
XXIII. na Trgu svetega Petra in obiskale
samostan, kjer je živelo nekaj slovenskih
nun, tja pa je prišel tudi slovenski duhovnik
iz Argentine, ki nas je peljal v eno izmed
hiš skupnosti »fokolarov«.
Tako sem spoznala skupino deklet
iz vseh koncev sveta ter se navdušila
nad njihovim pripovedovanjem o življenju
ustanoviteljice in njenem prizadevanju,
da bi živeli po vzoru prvih
kristjanov. Povedale so nam, da se na
enak način, v svojih hišah, združujejo
tudi fantje. Od vseh štirih obiskovalk
sem se zagrela samo jaz. Svoje navdušenje
sem pozneje skušala širiti na
mlade v Ljubljani.
V vaši hiši na Prečni ulici je bil
nato, pred oseminštiridesetimi
leti, ustanovljen prvi slovenski
»fokolar«?
Tako je. Iz Italije so začeli k nam pošiljati
»apostole« te skrivnostne duhovnosti,
za katero naj bi Chiara Lubich
(njeno pravo ime je bilo Silvia, v Chiaro
se je preimenovala po Klari Asiški) dobivala
navdih naravnost od Boga. Ker
je Cerkev gibanje priznala, smo mu na
novo pridruženi člani do kraja zaupali.
Polagoma so se vključili tudi moji domači.
Živela sem to edinost v skupnosti
po načelih in navodilih ustanoviteljice.
Vsak mesec smo člani skušali udejanjiti
stavek iz evangelija, imenovan »beseda
življenja«, ki ga je Chiara s svojo razlago
objavila v glasilu gibanja.
Veliko let je bila moja naloga, da
sem to in še marsikaj drugega prevajala
v slovenščino. Mnogo članov je zapustilo
svoje družine in se dalo popolnoma
na razpolago, šli so z »zaobljubami« v
»misijone«, kamor so jih poslali. Tudi
nekateri zakonski pari so sprejeli »zaobljube«
in se preselili v drugo mesto
ali celo v drugo državo, kjer so širili
gibanje. Poleg teh »misijonarjev« pa je
nastala še veja »prostovoljcev«, ki nismo
imeli zaobljub, ostali smo doma in
delali za gibanje v svojem okolju.
Zamisel za to se je ustanoviteljici
porodila ob revoluciji na Madžarskem
leta 1956, želela je, da smo prostovoljci
nekakšna »božja vojska«. Seveda smo
gibanje tudi finančno podpirali, vsi
smo mesečno prispevali zanj od svojega
zaslužka. Gibanje zato ne poseduje
le hiš, ampak cela mesteca, po vsem
svetu, ki naj bi bila »svetilniki« krščanstva.
Dela je bilo vedno več, vozila
sem se v Rim na srečanja, kjer sem cele
dneve tolmačila slovenskim skupinam
prostovoljk, za katere sem bila odgovorna.
Poleg tega smo imeli srečanja na
Hrvaškem, saj nas tam oblast ni tako
kontrolirala kot v Sloveniji, pozneje pa
tudi v naši hiši v Ljubljani, kjer se je naselila
skupnost deklet.
So bili ti, ki so živeli v skupnostih,
posvečeni ljudje? Sestre,
bratje, duhovniki?
Le na začetku, prehodno, so pri nas živele
posvečene »fokolarine«, potem so
našle bolj udobno stanovanje, k meni
pa so prišla mlada dekleta, nekakšne
»pripravnice« za duhovni poklic v gibanju,
večinoma študentke. V »fokolarih«
so živeli interno posvečeni v gibanju.
Samo če je bila potreba in je ustanoviteljica
dovolila, je »fokolarin« lahko
postal duhovnik. Moj brat se je čutil
poklicanega, vendar ga je njegov odgovorni
prepričal, da lahko več naredi za
božje kraljestvo kot laik. Verjetno ni bil
edini, ki so ga odvrnili od duhovništva.
Ste na srečanjih molili?
Niti ne. Imeli pa smo navodila, da moramo
vsak dan k sveti maši, zmoliti
rožni venec in premišljevati Chiarine
meditacije, toda bilo je toliko drugih
zadolžitev, da tega nisi zmogel in si se
nenehno počutil grešnega, nevrednega,
ker nisi vsega izpolnil. Imeli
smo svoje službe in za gibanje delali v
prostem času. Vedno več srečanj se je
odvijalo pri meni doma, bila sem preobremenjena,
vendar mi nikoli noben
nadrejeni ni rekel, da sem kaj dobro naredila
ali se mi zahvalil. Z nami so razpolagali
po načelu: »Nekoristni hlapci
Imeli pa smo navodila,
da moramo vsak dan k
sveti maši, zmoliti rožni
venec in premišljevati
Chiarine meditacije,
toda bilo je toliko drugih
zadolžitev, da tega nisi
zmogel in si se nenehno
počutil grešnega,
nevrednega, ker nisi
vsega izpolnil.
Imeli smo svoje službe
in za gibanje delali
v prostem času.
ste, storili ste le, kar ste bili dolžni storiti«.
Pravila in načela pa so se pogosto
spreminjala, tako da nazadnje sploh
nisem več vedela, kaj je dovoljeno in kaj
ne, kopičila so se protislovja.
Kot v Živalski farmi?
Podobno. To »vesoljno bratstvo«, edinost
po vzoru Svete Trojice, se je za nas,
interne člane, vse bolj izkazovala kot zatiranje
naših osebnosti in lastnega mišljenja
v korist »mašinerije«, katere kolesce
si postal. Če se je kolesce zlomilo,
je bilo zavrženo in zamenjano. Kdor se je
iztrošil, so ga zavrgli. Tudi jaz sem pregorevala.
Od mene so zahtevali vedno
več, tudi zelo absurdna dejanja, ki niso
bila v skladu z mojo vestjo. V lastnem
domu nisem bila več svobodna. Zahtevali
so celo neke prezidave, začeli so
gospodariti z mojo in družinsko lastnino.
Nekoč so me tako prizadeli, da sem
zbolela, nisem mogla spati in sem samo
še jokala. Navdajale so me črne misli in
nikjer nisem videla izhoda.
K sreči sem naletela na zdravnico,
ki je malo poznala te zadeve. Rekla mi
je, naj pustim gibanje, ki mi škoduje.
Najprej tega nisem mogla sprejeti, ker
sem mislila, da je vse narobe z mano in
ne z gibanjem, potem pa so začele do

INTERVJU
48
80 | 12. JANUAR 2023
To »vesoljno bratstvo«,
edinost po vzoru Svete
Trojice, se je za nas,
interne člane, vse bolj
izkazovala kot zatiranje
naših osebnosti in
lastnega mišljenja v
korist »mašinerije«,
katere kolesce si postal.
mene prihajati podobne zgodbe o uničenih,
izčrpanih ljudeh. Seveda je bilo
vse strogo prikrito, šele zdaj sem izvedela
za duševno bolezen ustanoviteljice,
ki je na eni strani spodbujala dobro
v ljudeh, na drugi pa je za uresničitev
svojih ciljev znala stopiti »prek trupel«.
Tukajšnja odgovorna me je hotela
»dobronamerno« poslati v Italijo na
zdravljenje. Pozneje sem izvedela, da so
bile tam na »počivanju« ženske, zaprte
v neki hiši, ki si niti med sabo niso smele
pripovedovati o tem, kar so doživele.
To mi je povedala ena izmed njih, ki je
prišla domov in se tu zdravila v psihiatrični
bolnišnici. Vse to me zelo boli in
vznemirja, saj je bil gibanju popolnoma
predan tudi moj mlajši brat. Zanj je dobesedno
dal življenje. Umrl je popolnoma
nepričakovano za možgansko kapjo,
star komaj šestinšestdeset let. Vedno
je šel tja, kamor so ga poslali, nazadnje
je postavil na noge tovarno v Vidmu.
Neki Italijan, ki je prišel na pogreb, mi je
povedal, da je brat cele noči delal, zato
mislim, da je bil do kraja izčrpan.
In vi zaradi razočaranja
niste izgubili vere?
Nisem. Mene je Bog rešil. Zdaj vem, da
mi je depresija pomagala do spoznanja
o zmotah in pasteh gibanj, v katerih se
krepi kult osebnosti. Ob sebi sem imela
čudovite ljudi. Na srečo mi je stala ob
strani moja mama, v službi pa nadrejena
Katarina Bogataj Gradišnik (89), ki
mi je bila ves čas glavna opora pri delu.
Malo je že prej spoznala gibanje, saj mi
je pomagala prevajati Chiarine meditacije
in mi omogočala, da sem vedno
dobila dopust za srečanja v Rimu. Zdaj
pa mi je povedala, da se ji je gibanje že
takrat zdelo sumljivo, bolj sekta kot
zdrava skupnost, saj so nadrejeni članom
zapovedovali, kaj naj storijo, in jih
nadzirali, kar v katoliški Cerkvi ni običajno.
Pred nedavnim se me je zato posebno
dotaknil svetopisemski stavek:
»Preklet, kdor zaupa v človeka.« Žal so
tudi skoraj vsi papeži našega časa gibanje
podpirali.
Verjetno se jim je zdelo pomembno,
da ste laiki dejavni pri
evangelizaciji.
Seveda. Vendar mora Cerkev spoznati
zablodo in upam, da jo bo. V bistvu je
šlo, vsaj na začetku, za neke vrste krščanski
komunizem. Zanimivo je, da
je bil Chiarin brat komunist, a je pozneje
postal njen sodelavec. Menim pa,
da se Chiarina zamisel ekumenizma
razlikuje od pojmovanja ekumenizma
v katoliški Cerkvi. Gibanje namreč
ne pridružuje samo kristjanov drugih
veroizpovedi, ampak tudi pripadnike
raznih drugih verstev in celo ateiste,
tako da se spreminja v nekakšno »new
age« duhovnost.
Poznam ljudi, ki delujejo v gibanju
in so v resnici izjemni kristjani,
sočutni, požrtvovalni, globoko
verni pričevalci. Slišim za
posameznike in družine, ki jim je
gibanje pomagalo preživeti zelo
hude preizkušnje in so prek njega
zopet našli duhovni smisel. Očitno
so izvorna načela dobro zastavljena
in ljudem pomagajo rasti,
živeti Evangelij. Vem, denimo,
da pripadniki Marijinega dela že
od začetka vojne v Ukrajini vsak
večer, povezani prek spletnih
orodij, molijo za mir. Ali je razlika
med tistimi, ki ste bili vključeni v
konkretno delo za gibanje in ostalimi,
ki so dejavni zgolj na ravni
pripadnosti?
Seveda so med temi in onimi velike razlike.
Zunanji člani ne vedo, pod kakšnim
pritiskom živijo notranji člani, ki tega
ne smejo nikomur povedati. Res pa je,
da se je zadnja leta marsikaj spremenilo
Odpovedati bi se morali
čaščenju Chiarinega lika
in se nasloniti
na čisti Jezusov
evangeljski nauk.

80 | 12. JANUAR 2023 INTERVJU
49
na bolje pri vodstvu. Papež je od naslednice
Chiare Lubich – to je bila Maria
Voce (85) – zahteval, naj opustijo način
nenehnega nadzora. Interni »fokolarini«
so namreč morali pisati dnevnike
za svoje neposredne nadrejene, v katerih
so poročali o vsem, kar se jim je čez
dan zgodilo. Pozneje, ko so izvolili novo
predsednico Margaret Karam, je papež
Frančišek (86) 6. februarja 2021 sprejel
v avdienco ožje vodstvo in jih v svojem
nagovoru dokaj kritično opozoril na
številne nepravilnosti njihovega ravnanja.
Zdaj vodstvo obljublja spremembe
v izogib vsakršnim zlorabam, duhovnim
in psihičnim, ki omogočajo med
drugim tudi gmotno okoriščanje gibanja.
Izražajo pripravljenost, da bi »žrtvam«
izplačali odškodnine, a vprašanje
je, od kod bodo sredstva vzeli, še zlasti
zato, ker vedno več ljudi gibanje zapušča,
mladi pa se zanj ne ogrevajo več.
Ali druge člane, ki so še v gibanju,
skušate posvariti? Vam verjamejo?
Pripadniki gibanja se vsem »svarilom«
izogibajo, ne berejo opozoril na
spletu in tudi ne knjig z življenjskimi
zgodbami bivših članov. Te knjige sicer
še niso bile prevedene v slovenščino.
Skoraj gotovo pa jim tovrstno branje
vodstvo odsvetuje.
Ali mislite, da je do razkritij prišlo
zaradi postopka beatifikacije
ustanoviteljice gibanja, ki se je
razglašala za Marijino namestnico
na Zemlji?
Mislim, da je bil to vzvod. Na začetku
postopka je vedno sestavljena dokaj
stroga komisija, ki pozove »vse«, ki
kaj vedo o kandidatu ali kandidatinji,
naj pričajo o »svetosti« te osebe ali pa
ji nasprotujejo.
V Italiji je izšla odmevna knjiga
avtorja Feruccia Pinottija z naslovom
La setta divina (Božja sekta).
V roke vam je prišla v času bratove
smrti in ste jo delno, zase, že
prevedli. Ste izvedeli nove stvari,
ki so vas presenetile, ali se vam je
le potrdilo, kar ste slutili?
Iz knjige sem izvedela marsikaj, kar so
nam prikrivali. O čudnem Chiarinem
prijateljstvu z bivšimi nacifašističnimi
kolaboranti, ki so se morda hoteli »oprati
krivde« in so jo finančno podprli, da
se je gibanje začelo širiti. Dobila sem
tudi vpogled v zmedene in dolgo strogo
skrivane zapiske Chiarinih »videnj
raja«. Zanimivo je, da je Chiara sama naročila,
naj te zapiske uničijo, a je niso vsi
ubogali. Če bi v času preverjanja prišli v
roke pristojnim v Vatikanu, gibanje ne
bi bilo nikoli priznano. Razkrito je tudi
Chiarino prav nič ljubeznivo ravnanje z
vsakim, ki ji je kakorkoli oporekal. Poleg
tega je v gibanju prihajalo do spolnih
zlorab, česar nisem vedela. Prevedla
sem le nekaj poglavij, predvsem zato, da
bi sama bolje razumela, kako sem mogla
jaz in toliko drugih ljudi zaupati in verjeti,
da bomo združeni v tem gibanju
»prenovili svet«.
V ZDA nastaja pričevanjsko
delo nekdanje članice gibanja,
Italijanke Gabrielle Rahoy z
naslovom Draga Ajša ter podnaslovom
Brez pravičnosti ni miru
ali kako sem se radikalizirala.
Avtorica ga oblikuje kot niz pisem
svoji psihoterapevtki. Ste se našli
tudi v teh zapisih?
Njena življenjska zgodba se zelo razlikuje
od moje, saj se je ob izstopu iz
fokolara znašla sama daleč od doma, v
tuji deželi. Na srečo je kmalu spoznala
dobrega moža in si ustvarila družino.
V knjigi La setta divina je še veliko drugih
pričevanj; nekateri nekdanji člani
so vero ohranili, drugi ne, tretji so storili
samomor; »skupni imenovalec« pri
vseh pa je, da se je od njih zahtevala ne
le odpoved osebni lastnini, ampak tudi
osebnemu mišljenju, da bi bili v edinosti
z nadrejenimi in po njih z ustanoviteljico
oziroma njeno namestnico.
V tujino so odhajali z geslom: »Ljubi
domovino svojega bližnjega kakor svo-
Zunanji člani ne vedo,
pod kakšnim pritiskom
živijo notranji člani,
ki tega ne smejo
nikomur povedati.
jo lastno.« V resnici pa je bila narodna
pripadnost v gibanju brez pomena.
Novega pripadnika sekte pridobijo
z zdaj že znanim sektaškim načinom,
imenovanim »love bombing«. V gibanju
smo se učili, da moramo »postati eno« z
bližnjim. Sledi pa postopno »pranje možganov«
z namenom, da bi bilo čim več
ubogljivih in »ne razmišljujočih« ljudi, s
katerimi lahko manipuliraš. Kljub temu,
da sem se oddaljila od gibanja, sem vseeno
še kdaj pa kdaj obiskala ljubljanski
»fokolar«. Šla sem tja enkrat pred našo
osamosvojitvijo. Italijanka R. me je imela
po svoje rada. Prinašala mi je darila,
ki jih še vedno hranim. Zelo pa sem bila
presenečena, ko mi je takrat potožila,
da ne razume, kako se lahko celo nadškof
Šuštar zavzema za osamosvojitev
Slovenije. Tega nisem komentirala, kajti
»višji« so imeli »vedno prav«. Pozneje
sem izvedela, da je R. ukazala »internim
posvečenim«, naj glasujejo proti osamosvojitvi.
Menda moški del tega ni ubogal.
Razbijanje Jugoslavije je bil zanjo
»greh« zoper »edinost in enotnost«. Ona
je namreč imela »oblast« nad celo državo
in odcepitev bi njej oteževala delovanje.
Lahko pa, da so bili zadaj še drugi
interesi svetovne politike.
Prek spletne strani se zdaj povezuje
skupina nekdanjih članov,
ki se opogumljajo med seboj v
razkrivanju izkušenj, ker si želijo,
da resnica pride na dan. Tudi vi jo
spremljate. Kako se imenuje?
Oref – Organizzazione Ex Focolari.
Ali torej vidite možnost, da gibanje
preživi, se obnovi ter si znova
pridobi zaupanje svojih članov?
Mislim, da je to možno, vendar le v
primeru, če pride do radikalnih sprememb.
Odpovedati bi se morali čaščenju
Chiarinega lika in se nasloniti na
čisti Jezusov evangeljski nauk.
Verjetno to velja tudi za vesoljno
ustanovo, za papeža Frančiška
in za nas, ki si želimo zaupati, da
niso vsi voditelji prevaranti in da
Kristusova Cerkev vendarle ni
»trdnjava Alamut«?
Jezus ni nikogar prisilil, naj veruje
vanj in v njegove besede. Pustil je
ljudem svobodo.

DUHOVNOST
50
80 | 12. JANUAR 2023
Razblinjanje romantične
predstave o božiču
800 let jaslic
ANDRAŽ ARKO
Leta 1223 je sveti Frančišek Asiški »postavil« v vasici Greccio,
ki leži v osrednji Italiji, »prve jaslice«, saj je želel obhajati božič
na poseben način. Ne da bi si izmišljeval neke novotarije.
Konkreten kot je bil, je hrepenel tudi po tem, da bi konkretno doživel
božič – da bi občutil in doživel okoliščine, v kakršnih se je rodil Jezus.
Tako so v votlini nastlani s senom,
ob živem volu in oslu, na
jaslih darovali mašo, pri kateri
je Frančišek bral evangelij.
Medtem je imel nekdo videnje, da na
slami leži mrtvo dete. Ko je Frančišek
vzel dete v roke, se je zbudilo. Simbolni
pomen tega videnja pa je bil, da je bil
Jezus v srcih mnogih ljudi pozabljen,
kakor da bi bil mrtev, Frančišek pa ga
je s svojim načinom življenja v ljudeh
prebudil, oživil.
SPAVAJ, DETE SLADKÓ
Tako so se torej v Grecciu »rodile«
jaslice. Ker bomo prihodnji
božič obhajali 800-letnico
tega dogodka, to
za vse nas predstavlja
povabilo, da vstopimo
v božično zgodbo. Ne
v Frančiškovo, ampak
tisto, ki sta nam jo zapisala
evangelista Matej
in Luka. Tisto božično
zgodbo, ki jo poznamo
kot kompilacijo obeh
evangelijskih zapisov.
Zgodbo, ki smo je navajeni
že od otroških let, ki se
nam je zarisala v čustveni
spomin skozi pripoved
staršev ali starih staršev,
duhovnikov in katehetov
… Zgodbo, ki nas je vsakič
spreletela ob pogledu
na jaslice. Zgodbo, ki je
seveda povezana z lepimi,
toplimi in nežnimi
čustvi, kar nekako najbolj
pooseblja verz iz pesmi
Sveta noč: »… spavaj,
Tomaž Fantoni, Frančiškov božič
Dete, sladkó …«
Kaj pa, če vendarle ni bilo vse tako
sladko in gladko? Pomislimo samo na
kralja Heroda in pomor betlehemskih
dečkov … Mogoče najbolj brutalna
streznitev od romantike, ki smo jo napletli
okrog praznovanja svete noči. Nenazadnje
nas že samo bogoslužje privede
k tej streznitvi, ko dan po božiču
obhajamo god svetega Štefana – prvega
mučenca Cerkve. Potem pa še nekaj dni
zatem praznik nedolžnih otrok.
Problem je, če pač na božič gledamo
izključno v romantični perspektivi.
Celosten pogled pa nam odstira bistvo
praznika božiča: Bog se je učlovečil
zato, da nas bo odrešil – in to s smrtjo
na križu in vstajenjem od mrtvih.
SKUPAJ Z BROWNOM
Da bi torej zmogli vstopiti globje v
skrivnost božiča, se bomo od božične
zgodbe, kakršno imamo po večini
v naših predstavah, usmerili na svetopisemska
besedila – k izviru. Na
poti pri v vstopanju v globine
svetopisemskih besedil –
prvih dveh poglavij
Matejevega in Lukovega
evangelija
– pa nas bo spremljal
Brown. Absolutno
ne Dan Brown,
ampak Raymond E.
Brown! Eden največjih
katoliških strokovnjakov
za Sveto
pismo. Tako nas bo
na poti v božično
skrivnost spremljal
njegov svetopisemski
komentar »Mesijevo
rojstvo«. Pri
tem pa je dobro, da
se pripravimo tudi
na »streznitev« od
naših romaniziranih
predstav o božiču.
Ne, da bi pri tem
razvrednotili pomen
božiča, ampak da ga
bomo poglobili in
skušali razumeti v
njegovem bistvu.

80 | 12. JANUAR 2023 KOLUMNA
Vroča tema z Igorjem Omerzo:
zapuščina Janeza Zemljariča
51
PETER MERŠE
Na svoj 94. rojstni dan, tik pred koncem leta 2022, je umrl
Janez Zemljarič, eden najvplivnejših zakulisnih igralcev slovenske
politike, še bolj pa gospodarskih omrežij. Brez njegovega blagoslova
naj v Sloveniji ne bi stekel noben večji posel, sam je bdel nad gradnjo UKC
Ljubljana, Cankarjevega doma in avtocestnega križa. A kot direktor
Službe državne varnosti, naslednice UDBE, je imel tudi temnejšo preteklost.
Jugoslovanska tajna policija ali
Udba je izvajala tudi atentate
in ugrabitve, vlogo Zemljariča
pri teh početjih pa je med
drugim komentiral zgodovinar
in publicist Igor Omerza, s katerim
smo v tokratni Vroči temi pogledali
na Zemljaričevo zapuščino.
Omerza med drugim izpostavlja tudi
spremembe v sami strukturi te službe,
kar vsaj z gospodarskega vidika
lahko označimo kot pozitivno, pravi.
OGLEJTE SI
Zemljaričev velik vpliv je izviral iz
poznanstev, ki si jih je ustvaril, medtem
ko je bil na visokih funkcijah. Bil
je izredno delaven in učinkovit, opravljal
pa je tako funkcijo predsednika
Izvršnega sveta SR Slovenije, kar
je bila nekakšna republiška
vlada v Sloveniji v času Jugoslavije,
kot tudi vlogo podpredsednika
zvezne vlade
v Beogradu. Bil je direktor
UKC in direktor Službe državne
varnosti (SDV). Tako
si je pridobil veliko vplivnih
Jaka Krenker/DOMOVINA
poznanstev, ki so mu prišla
prav tudi pozneje. Drugi vir
njegovega vpliva je povezan
z delovanjem v SDV, preko
katere je izvedel za mnoge
umazane skrivnosti posameznikov,
s pomočjo katerih je
lahko izvajal svoj vpliv.
Čeprav je Zemljarič nedvomno
bil zelo vpliven, pa
Omerza po njegovi smrti ne
pričakuje večjih pretresov v
slovenski politiki, podobno,
kot se ti niso zgodili pred letom
in pol, ko se je poslovil še
en pomemben vplivnež prejšnjega
režima, Janez Kocijančič.
Hkrati pa ne pričakuje,
da bi njegovo »nasledstvo«
prevzela ena oseba, pač pa,
da si ga bo razdelilo več ljudi,
ki so z Zemljaričem sodelovali,
hkrati pa na njegovo mesto
stopajo druga omrežja, tako
takšna, ki izvirajo iz prejšnjega
režima, kot tudi takšna, ki
imajo v današnji družbi druga
kapitalska zaledja.

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO
52
80 | 12. JANUAR 2023
Priporočila
LUCIJA
ČAKŠ
KATEKIZEM V ENEM LETU
S prvim januarjem je ameriški duhovnik Mike Schmitz
začel z oddajanjem novega podkasta z naslovom The
Catechism In a Year (Katekizem v enem letu). Po vzoru
neznansko uspešnega podkasta Bible In a Year (Sveto
pismo v enem letu), ki je nastajal v letu 2021, je tudi za
ta podkast predvidena epizoda za čisto vsak dan v letu.
Če niste ravno študirali teologije, je verjetnost, da ste
kdaj odprli katekizem, precej majhna. Največkrat zaradi
predsodka, da je njegova vsebina dolgočasna. A
kot pravi Schmitz v uvodni epizodi: katekizem ni enciklopedija,
temveč povzetek vere in povabilo k večji
bližini z Jezusom.
Ta povzetek vere je s podkastom še dostopnejši – branju
nekaj odstavkov sledi razlaga. Epizode so dolge okrog
20 minut.
Podkast iz srca priporočam vsem, ki dovolj dobro razumete
angleško, da mu boste lahko sledili. Branje odlomkov
lahko spremljate z branjem slovenskega katekizma
(če ga imate doma). In naj vas ne skrbi, če ste že
zamudili nekaj dni. Vse epizode vas bodo počakale. Do
podkasta lahko dostopate na vseh temu namenjenih
platformah, pa tudi na Youtubu ali v molitveni aplikaciji
Hallow.
DAMIAN
AHLIN
JOSIPINA URBANČIČ
TURNOGRAJSKA,
ROŽMANOVA LENČICA
Rožmanova Lenčica: junakinja, ki je šla v boj proti Turkom,
je delo prve slovenske pesnice, pisateljice, pravljičarke
in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske.
Skoraj 170 let je trajalo, da je končno dobila svojo knjigo.
Zgodbo je ilustrirala Jelka Godec Schmidt; v svoje
ilustracije je vključila etnološke elemente z Gorenjske.
Zgodba iz leta 1852 pripoveduje o Lenčici, ki na božični
večer vliva svinec v vodo, da bi zagledala prstan, saj bi
ji ta napovedal poroko v novem letu. Kmalu za tem sicer
spozna fanta, a se odloči, da bo raje pomagala ostarelemu
očetu, ki je brez moškega potomca, in namesto
njega odšla v boj proti Turkom. V boju brani domovino
in njene vrednote. Domov se vrne kot zmagovalka in se
na Blejskem otoku poroči s svojim izvoljencem.
Knjiga združuje avtoričin izvorni zapis, priredbo v slovenščino
ter prevode v nemščino, angleščino in španščino,
del slikanice pa vključuje tudi kratko predstavitev
avtoričinega življenja in dela ter didaktično orodje
za delo s pravljicami.
Vse informacije o nakupu knjige dobite na www.kdjt.si

| 80 | 12. JANUAR 2023
DRUŽINA IN ODNOSI
53
TOMAŽ MIKUŠ, PATER ZA LOČENE
Ločitev je travma,
ker je to smrt življenjskih sanj
Jezuita p. Tomaža Mikuša (53) smo dolga leta lahko spremljali
kot ustvarjalca in izvajalca programov za mlade, zaročence in zakonce,
pa tudi za tiste, ki so želeli poglabljati svojo vero.
Tokrat je govoril o delu z ločenimi, saj je ločitev, kot pravi, smrt nekega odnosa,
smrt nekih sanj, ki si jih imel za svoje življenje, kjer je veliko žalovanja.
MOJCA BELCL MAGDIČ
Pogovor s p. Tomažem Mikušem
DJ smo tokrat izvedli v
obliki podkasta (dostopen na
spletnem portalu Iskreni.net).
Mikuš pripoveduje, kdaj se je zgodil
tisti preobrat, ki ga je preusmeril k ljudem,
ki jim je razpadel zakon, na katerih
področjih okrevanja jim najbolj pomaga
on, na katerih pa tisti, ki so sami
šli skozi izkušnjo ločitve (Skupnost
Srce). Kajti za nekoga, ki je sredi ločitve,
je izjemno pomembno, da dobi »prave
informacije – praktične, življenjske –
tudi o tem, kako se ‘dobro ločiti’, saj se
lahko ločiš tudi slabo,« pripoveduje.
DUHOVNE POČITNICE
Spregovoril je tudi o duhovnih počitnicah,
ki jih poleti organizira za ločene in
njihove otroke. Tam jim predvsem želi,
da bi bili čim več v naravi, ob dolinah,
slapovih … Da bi imeli prilike za pogovor
in da bi dobili občutek, da so del
skupnosti, del »družine«, ki so jo sami
izgubili. Sicer pa p. Tomaž tudi vedno
poskrbi, da ljudje gredo malo preko
svojih meja. »Pomagati nekomu, da pride
na vrh Mangarta, je lahko nekaj, kar
nekomu da večjo samozavest in si lahko
reče: ‘Če sem to zmogel, zmorem še
kaj drugega v življenju’«, je prepričan.
Nadalje nas je zanimalo, ali je
Cerkev do ločenih kaj bolj odprta kot
poprej? So ljudje kaj manj obsojajoči? P.
Tomaž pravi, da ja in da biti ločen »ni
več tako sramotno kot pred 20 leti«, ker
že v samem sorodstvu redko koga najdemo,
ki mu ne bi razpadel zakon. Kaj
pa duhovniki? Imajo v zavesti, da je treba
tudi skrbeti za tiste, ki so razvezani?
Tudi na to temo je p. Tomaž podal svoje
mnenje, ovire, ki jih vidi, hkrati pa dodal,
da opaža, da »za nekatere ločitev
predstavlja trenutek, ko se bolj povežejo
s Cerkvijo, za druge pa, ko z njo popolnoma
prekinejo.«
PONOVNO POROČENI
Dotaknili smo se tudi ločenih in ponovno
poročenih. Kaj svetuje tistim, ki si želijo
vstopiti v novo zvezo? Sam pravi, da
ni proti, da nekdo, ki mu je propadel zakon,
ponovno vstopi v odnos, vendar ob
tem opozarja, da »nova zaljubljenost ne
more rešiti travme razveze, še posebej,
ker se lahko zaljubimo iz stiske«. Zato
imajo v Skupnosti Srce en dober nasvet,
ki se je izkazal za zelo učinkovitega.
Pater Tomaž od letos tudi vodi zakonsko
skupino za ponovno poročene
pare. »V skupnosti Srce želimo, da
se tudi ponovno poročeni pari čutijo
sprejete«, pripoveduje. Pari vedo, da
DEPOSITPHOTOS
četudi ne morejo prejeti sv. obhajila, to
ni ovira, da ne bi mogli živeti intimnega
odnosa z Bogom. Tudi na skupnih
srečanjih ali mašah vedno poskrbi, da
vsi prejmejo blagoslov.
Ob tematiki, ki se je dotikala procesa
ugotavljanja ničnosti zakona, je p.
Tomaž povedal, da le-tega vidi kot problematičnega,
»saj ne rešuje stisk, ki se
pojavijo z ločitvijo, ampak je predvsem
usmerjen v to, da se dokaže, ali je bil
nek zakon pravilno sklenjen ali ne«. V
pogovoru omenja tudi primere, kjer je
tovrsten proces ljudi »ranil prav tako
kot ločitev sama« in dodal, da se o tem
premalo govori.

KOLUMNA
54
| 80 | 12. JANUAR 2023
Novoletne zaobljube
– samo za kristjane
ANDREJA BARAT
Vsi poznamo novoletne zaobljube. To je tisto, kar naredimo
in do konca januarja večinoma pozabimo.
Najbolj priljubljene verzije so hujšanje, redna telovadba,
zdrava prehrana, manj ekranov, varčnost …
No, ker človek ne živi samo od
kruha (da bifteka in tiramisuja
niti ne omenjamo), pa
poglejmo, katere novoletne
zaobljube, poleg teh standardnih, ki
zadevajo naš prebavni trakt, bi lahko
sprejeli in morda zaradi njih celo tako
zrasli osebnostno in v veri, da svoje
žalosti, dolgčasa in zagrenjenosti ne
bomo več tešili s hrano in bomo tako
ubili dve muhi na en mah.
Bog ceni iznajdljivost. Tudi Jezus je recimo
ubil dve muhi na en mah, ko je Petra
poslal, naj ulovi ribo. Ta je imela v ustih
kovanec za plačilo davka, Jezus pa večerjo.
NOV ZAČETEK
Poslušaj zelo dobro novico: Bog je na
tvoji strani!
Ko se človek odloči, da bo nekaj
spremenil, nekaj na novo začel, nekaj
popravil … se Bog čisto razneži, angeli
primejo harfe, vse stave v nebesih se
vplačajo na tvoje ime, napnejo se vse
nebeške sile in blagoslovi, da bi ti uspelo
… Zato kar pogumno!
Glejte, nekaj novega storim, zdaj
klije, mar ne opazite? Da, speljal bom
pot skozi puščavo in reke skozi pustinjo.
(Iz 43,19)
Vem za načrte, ki jih imam z vami,
govori Gospod: načrte blaginje in ne
nesreče, da vam dam prihodnost in
upanje. (Jer 29,11)
Ničesar velikega in pretresljivega ti
ni treba narediti za spremembo. Ni treba
iti v puščavo in obleči kamelje dlake.
Tudi kobilic se ne dotikaj. Drži se
zelo majhnih korakov. Vse svoje sile pa
osredotoči na to, da te majhne korake
delaš vsak dan. Počasi se daleč pride.
Običajno veliko dlje kot hitro.
Nekaj dni bo malo težko in na suho,
pojavil se bo odpor, ki te bo prepričeval,
da ni treba, da se ne da, da je brez zveze
… Ne prepiraj se z njim, daj mu prav. Res
je vse brez zveze, ne ljubi se ti in imaš
drugo delo – in nadaljuj po zastavljenem
načrtu. Kmalu bodo pritekle reke
žive vode in šlo bo veliko lažje.
Ena majhna skrivnost. Zares pomemben
je tvoj odnos z Bogom. Ko je
On na prvem mestu, je vse drugo na
pravem mestu. Vse v tvojem življenju
se nekako poravna. Če si z Njim, lahko
hodiš po dolini temne sence, pa se
ne bojiš. On sam vzame tvojo telesno,
osebnostno in duševno preobrazbo v
svoje roke – če mu dovoliš.
KAKO SE LOTITI
Poiskali smo nekaj predlogov, kje začeti.
Izberi dva, največ tri – za začetek.
Tiste, ki te nagovorijo, ob katerih začutiš
rahel dregljaj. To je znak (ne zamenjaj
s peristaltiko). In potem vztrajaj.
Vsak dan. Če kak dan ne uspe in tudi če
tri dni ne uspe, spet začni. Ni narobe,
če padeš, narobe je, če na tleh ostaneš.
• Branje Svetega pisma: božja beseda
ima v sebi moč sama po sebi, tudi brez
tvojega spoznanja. Čeprav ne razumeš
vsega, kar bereš, se ta beseda usede v
tvoje srce in po branju ostaneš nekoliko
posut z njenim zlatim prahom, ki
učinkuje na vse tvoje življenje.
• Vsakodnevna molitev: tudi če je le 15
minut, je boljše kot nič. Zjutraj prej
vstani, zvečer pojdi pozneje spat,
moli, ko sedeš v avto po službi, preden
spelješ … tudi ob najbolj napetem
urniku najdi teh nekaj minut miru in
tišine za Boga in zase.
• Darovanje desetine: za to imaš v Svetem
pismu večkrat obljubljen izdaten
blagoslov + vzgajaš se v odpovedi in
darežljivosti – dober predlog.
• Praznovanje nedelje: zveni starinsko,
ampak ni. Zaveži se, da praznuješ
nedeljo brez izjeme. Sveta maša,
le najnujnejše delo (hrana, nega) in
čas za Boga, zase in za družino. Starodavna
svetopisemska obljuba je, da
bo Bog zvrhano napolnil tvojo čašo,
če boš posvečeval Njegov dan.
• Učenje svetopisemskih vrstic: morda
nimaš preveč lepega spomina na »piflanje«,
toda to je zelo močna stvar. Izberi
svetopisemsko vrstico, ki te navdihuje.
Nauči se jo na pamet in jo večkrat
dnevno v mislih (in ko je možno, tudi
na glas) ponovi. Med vožnjo, med čakanjem,
da se zažene računalnik ali
zavre voda za kavo, pred spanjem, ob
zbujanju, ko si ščetkaš zobe … Učinkuje
tudi namesto cinične pripombe in kot
zdravilo, ko te preplavi žalost.
• Duhovna glasba: ta je super lahka,
ampak naredi veliko razliko. Vključi
duhovno glasbo med vožnjo, hišnimi
opravili, med delom, ki to dopušča,
ali kar tako. Tudi to je molitev in dviga
tvojo dušo k Bogu.
• Duhovno branje: duhovno branje
je molitev. Lahko si zadaš, da vsak
mesec prebereš vsaj eno knjigo z duhovno
vsebino.
• Stop opravljanju: če se odločiš, da
eno leto ne boš o nikomer rekel ničesar
slabega, bo to naredilo veliko in
vidno spremembo v tvojem srcu, v
tvojem življenju in v tvoji okolici.
• Bodi dober z drugimi: bodi prijazen,
ljubezniv, darežljiv, pozoren, pripravljen
pomagati … to so zelo krščanske
lastnosti in potrudi se predstavljati v
svojem okolju resnično krščanstvo,
in ne pokvarjene verzije čistunstva
in moraliziranja. Tudi če po naravi
nisi ljubezniv in prijazen ali pa so
življenjske okoliščine tvoje robove
malo bolj ostro obrusile – vseeno se
potrudi, kolikor pač najbolj zmoreš.
Verjemi, da so v nebesih na tvoje ime
položene najvišje stave.
Lahko si seveda izbereš tudi hujšanje.
Samo to pozneje, po petnajstem januarju,
ko pojemo vse ostanke in sladkarije …

| 80 | 12. JANUAR 2023
KOLUMNA
55
Kako me je triletnik naučil peči piškote
MOJCA BELCL MAGDIČ
Sem človek, ki mu peka ni nikoli šla od rok.
Pravzaprav me niti ni zanimala. Zdelo se mi je,
da je to strašno zapletena zadeva in da meni
kaj takega tako ali tako ne more uspeti.
Če je glede na zgornji naslov situacija
danes malo drugačna,
vseeno moram priznati, da
se me »stari človek« še vedno
malo drži: še prejšnji teden so se mi
ponesrečili precej enostavni ameriški
piškoti s koščki čokolade. Bili so trdi kot
kamen. (Delno krivdo sicer pripisujem
ameriškim merskim enotam, ki sem jih
pretvarjala po svoje, ampak za nekoga,
ki ni naravni talent, to ni ravno najboljša
ideja.) Toda lahko bi bilo še slabše –
peka bi ostala »strašno zakomplicirana
zadeva, ki meni tako ali tako ne more
uspeti«. Prelom se je zgodil pred dvema
letoma, ko je mojega, takrat triletnega,
sina navdušila reklama, kako deklica s
svojo babico peče piškote (zvezdice) in
jih na koncu obesi na okno, da lunica
ne bi bila osamljena. Res, peči smo začeli
zaradi osamljene lunice?
TEČNARJENJE
V tistem času smo poleg triletnika imeli
doma še dvomesečnega sinčka in hčerko,
ki še ni dopolnila leta in pol. Peka
piškotov je bila zato zadnja stvar na
svetu, ki bi si jo želela početi – pa še niti
božični čas se ni prav začel. S sinom sva
tu in tam kaj »spekla« (lahko rečemo
pripravi mafinov iz 3/4 vnaprej pripravljene
mase »peka«?), poleg tega pa razen
pekača nisem imela ničesar – ne valjarja,
ne deske, ne modelčkov … Še manj pa
časa. Reklama med risankami pa se je
konstantno vrtela. »Glej, mama, piškoti.
Kdaj jih bova pekla?« Po dveh tednih
sem se vdala. V redu. Piškote bova pekla.
Kje naj sploh začnem?
V tistem času smo poleg triletnika
imeli doma še dvomesečnega sinčka
in hčerko, ki še ni dopolnila leta in pol.
Peka piškotov je bila zato zadnja stvar
na svetu, ki bi si jo želela početi.
Če bi mi kdo rekel, da se za pripravo
piškotov uporabi kvas, bi mu celo verjela
– tako oddaljena sem bila od teh
sladkih receptov. Zato sem si izbrala
enega, na katerem so bili vsi postopki
natančno opisani in povrhu še opremljeni
s fotografijami. Zdaj ni bilo časa
za prehude polomije, saj so morali še
tisti večer piškotki v obliki zvezdic viseti
na oknu – kot v reklami, seveda.
Babici sva »ukradla« otroški valjar in
se lotila projekta. 100x sva si ogledala
vsak postopek in težko rečem, kdo
je bil večji amater – jaz ali moj sin. Še
sedaj mi gre na smeh, kako sva pacala
tisto testo, kakšne roke sva imela, kako
sva ga valjala (enkrat je bilo pretanko,
drugič predebelo), kako se nama je lepilo
na podlago … A na koncu nama je
uspelo. Spekla sva tri pladnje piškotov
(toliko o tem, kako sem bila »domača«
glede količine sestavin). Lunica je dobila
družbo in mislila sem si, da je zadeva
rešena. Pa ni bilo tako.
KDAJ SPET?
Očitno je bilo nastavljanje pečice na
točno določeno številko, tehtanje, sipanje
moke in drugih sestavin (»Vse ali
samo malo?«), gnetenje, rezanje z modelčki,
dekoracija in podobne stvari za
dečka dovolj fascinantno, da si je želel
zadevo ponoviti. Tako sva ob popoldnevih,
ko sta šla dojenček in malčica
spat, midva brskala po receptih in
iskala najbolj zanimive sladice. Ko sva
se naveličala piškotov, sva prešla na biskvitne
dobrote, čez tri mesece pa sva
spekla že prvo torto. Kakšen podvig!
Da ne bo pomote: torta je bila sila enostavna,
toda vse, kar je videti okroglo,
je torta, mar ne?! V vsem tem času sva,
po pričakovanjih, naredila tudi veliko
napak, sestavine polila ali jih raztresla
po tleh (da ne govorim, od kod vse sem
morala čistiti moko), kakšna sladica ni
bila za pojesti, toda kakor koli obrnemo,
vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo
tistih zvezdic v tisti nadležni reklami.
Sin je, nevede in tako mimogrede, iz
popolne nerodnice naredil mamo, ki
peče. Opazoval me je, mi pomagal ter
bil prepričan, da jaz to »tako ali tako
vem«. Bi lahko imela še boljšega chefa?
Najbrž ne.
Najina skupna peka je postala »najina
stvar«. Če pogledam nazaj, je bil
to edini del dneva, kjer me je sin imel
samo zase.
Ob tem pa sem še nekaj spoznala:
najina skupna peka je postala »najina
stvar«. Če pogledam nazaj, je bil to edini
del dneva, kjer me je sin imel samo zase.
Bi v tistem času, ko sta malčka spala, raje
kje sedela? Seveda. A če je triletnik »skapiral«,
da bo na takšen način dobil mojo
pozornost, poleg tega pa se še naučil ubijanja
jajc in mešanja z mešalnikom, tudi
prav. Ob peki sva torej pridobila oba.
Vsi »stranski učinki« najinih
ustvarjanj mi še do danes niso znani.
Slutim, da se bomo okrog pečice vrteli
še nekaj časa, saj sta se tudi mlajša sestrica
in bratec začela riniti pri pultu.
Morda nam bodo naslednjič ameriški
piškoti s koščki čokolade uspeli. Morda
pa tudi ne. Eno stvar pa zagotovo vem:
za obdarovanje svojih najdražjih si ne
belim več glave, s čim naj jih presenetim:
domače pecivo, narejeno z malimi
rokami, vedno ogreje srce (in ne prikrade
nasmeška samo lunici na nebu).
SHUTTERSTOCK

ISKRENI - INTERVJU
| 80 | 12. JANUAR 2023
56
PEDAGOGINJA JASMINA ŠINKO
Otrok ob poslušanju staršev,
ki pojo, mimogrede razvija
svoj govor in intelekt
Zibalnica ponuja glasbo, gibanje in socialne veščine. – Pomembno je otroke čim prej
navajati na to, da je glasba nekaj, v kar se lahko vključiš z vsem svojim bitjem.
– Pomemben del povezovanja z otrokom je tudi, da mu poješ in pripoveduješ.
– Premik se zgodi, ko mama razume, da tukaj ne poslušamo njenega petja in da se
nihče ne bo jezil na otroka, če ne bo sodeloval. – Pri ljudskih pesmih si lahko malo bolj
svoboden in sproščen. – Na družinskih srečanjih se je v preteklosti veliko bolj pelo.
Sedaj se ne več. Kar nekako nam je postalo nerodno.
MOJCA BELCL MAGDIČ
OSEBNI ARHIV
Jasmina Šinko (30) je
socialna pedagoginja,
ki prihaja iz okolice
Murske Sobote
in je ena od treh
pobudnic, ki so v letu
2022 v slovenski prostor
prinesle glasbena
srečanja »ringató«
(madžarsko zibanje),
katerih namen je, da
se starši z otrokom
povežejo prek petja.
Srečanja »zibalnice« so
tri mame malčic pri nas
poimenovale Kalilenica,
po začetnih črkah imen
svojih hčera, Katarine,
Lije in Lene.

| 80 | 12. JANUAR 2023 ISKRENI - INTERVJU
57
Jasmina, s svojima prijateljicama,
ki sta prav tako pedagoginji
in navdušeni pevki, želite dediščino
petja predajati ne samo svojim,
ampak tudi drugim otrokom.
Kako ste se česa takega
sploh spomnile?
Smo tri znanke, prijateljice in vse
prihajamo iz okolice Murske Sobote.
Tjaša Šimonka Kavaš je glasbena pedagoginja,
Damjana Pajžlar športna
pedagoginja, jaz pa socialna pedagoginja.
Tjaša je z ljudsko glasbo povezana
na več nivojih; vodi vokalno skupino
Beletinke, kjer pojejo veliko ljudskih
pesmi, prav tako pa je članica skupine
Ethnotrip, ki dela priredbe ljudskih
pesmi iz Prekmurja, Bele krajine, Madžarske
in drugih držav. Midve z Damjano
pojeva pri Mešanem pevskem
zboru Štefana Kovača. Ko je Tjaša dobila
dojenčico, je v dar dobila madžarsko
pesmarico »Ringató«. To v prevodu
pomeni »zibanje«. Na Madžarskem
so mamice dolgo doma in otroci gredo
pozno v vrtec (šele z dopolnjenim tretjim
letom). Zato so mamice začutile,
da bi se rade družile in prepevale.
Tako je nastal koncept srečanj, ki jih
imenujejo »zibalnice«. Tjaša je želela
kaj takega početi tudi pri nas, zato se
je povezala z Damjano in menoj. Vse
tri namreč pokrivamo celoten spekter
tega, kar zibalnica ponuja – glasbo, gibanje
in socialne veščine.
Zakaj zibalnica? Kakšen pomen
ima zibanje ob pesmici?
Zibanje nam je dano čisto naravno.
Otroka zibaš pred spanjem, zibaš ga,
ko joka. Tudi če si prvič mamica, to
počneš. Tudi ko odrasla oseba potrebuje
pomiritev, se velikokrat ziba.
Vse to je povezano s posebnim valovanjem
v možganih, ki povzroča, da
se človek umiri.
Pri pesmi pa je tako, da ob njej težko
sediš pri miru. Ko slišimo neko melodijo,
ne stojimo zravnano in ne čakamo,
da je bo konec. Nekako izhaja iz nas,
da se ob pesmi zazibamo. Na glasbenih
srečanjih izbiramo različne pesmi, ob
hitrejših pesmih so tudi gibi hitrejši in
bolj dinamični, ob počasnejših pa bolj
umirjeni. Ampak gibanje prepuščamo
staršem. Na srečanjih se otroci in
starši ne učijo koreografije. Starši malo
pojejo, malo se zazibajo, malo se z otrokom
zavrtijo. Včasih otroci hodijo okrog
staršev, jih držijo za roke, včasih jih
starši nosijo, včasih pa so otroci samo
stisnjeni k njim. Tukaj se starš prilagodi
temu, kar otrok v tistem trenutku
želi početi. Pomembno je otroke čim
prej navajati na to, da je glasba nekaj,
v kar se lahko vključiš z vsem svojim
bitjem. In če mu starš pri tem pomaga
preko zibanja, dotika, vrtenja, je to vse
samo še podkrepljeno.
Poudarek dajete na to, da starši
pojejo. Zakaj raje petje kot pa
poslušanje predvajane glasbe?
V čem vidite največjo razliko?
Naprave so v današnjem času enostavno
nujno potrebne in prav je, da obstajajo,
saj bo otrok tudi od njih veliko
odnesel in se veliko dobrega naučil. Ob
poslušanju glasbe sliši še inštrumente
in tako glasbo občuti še na drugem
nivoju. Ampak pri nekaterih stvareh
Pomembno je otroke
čim prej navajati na to,
da je glasba nekaj, v kar
se lahko vključiš z vsem
svojim bitjem.
je uporaba teh naprav nepotrebna, še
posebej v primerjavi s tem, kar lahko
starš da: svojo pozornost, ko otroka
gleda v oči in mu poje. Takrat otrok
ve, da je starš tisti trenutek tam samo
zaradi njega. Poleg tega se otrok enostavno
navzame starševega glasu. In
tudi če je to pet minut na dan, je začutil
tisti trenutek, da je bil takrat stoodstotno
pri njem. V tistem trenutku se
med njima krepi neka posebna vez. To
seveda ni samo pri petju. Lahko je tudi
pri športu – greš z otrokom skupaj na
sprehod, sta sama in se lahko dogajajo
podobne stvari. Gre za povezovanje.
Lahko samo kuhaš z otrokom, pa se
bodo zgodile podobne stvari. Pomemben
del povezovanja pa je tudi, da mu
poješ in pripoveduješ.
Katere so še druge pozitivne
plati takšnega petja in zibanja?
Otrok ob tem mimogrede razvija svoj
govor, širi besedni zaklad in druge umske
sposobnosti; spomin, interpretacije
besedil. Uči se empatije. Zraven še
začuti, da se starši znajo sprostiti do te
mere, da dajo nekaj več od sebe, ne pa
samo, da pritisnejo na gumb in da računalnik
naredi to namesto njih. Otrok
opazuje veščine starša, ki zna zapeti,
zdeklamirati, oponašati živali in druga
bitja; da je enkrat škrat, drugič pošast
itd. Vse to starš otroku predaja naprej
in to je takšno bogastvo, ki ga ne moremo
primerjati z ničemer drugim.
Omenjate, da pojete in deklamirate,
imate zraven tudi glasbila?
Pojemo ljudske pesmi, izštevanke in
otroške zbadljivke. V ospredje dajemo
glas. Veliko smo kolebale med tem,
ali k temu vključiti tudi inštrumente.
Vendar smo ugotovile, da glede na to,
da srečanja obiskujejo dveletniki in
triletniki, bi glasbila zanje pomenila
samo motilo. Ne vidimo toliko prednosti
v tem, da bi otrokom dajale ropotuljice,
na katere bi potem bili osredotočeni,
namesto na tisto, kar bi jim
na srečanjih želele ponuditi. Zato smo
inštrumente zaenkrat izpustile.
Zakaj so zibalnice za otroke
do 3. leta starosti? Se jim lahko
pridružijo tudi starejši otroci?
Na Madžarskem je to vezano na vstop v
vrtec. Me pa smo razmišljale v to smer,
da so otroci do tretjega leta še dovolj
majhni in da še niso vključeni v druge
dejavnosti. Starejše predšolske otroke
pa starši že vozijo na druge aktivnosti
in potem je to mogoče nekaj zamujenega.
Prav tako smo zibalnice najprej
poskusile na svojih hčerah, ki še niso
dopolnile tretjega leta, da smo videle,
kako se bo to obneslo pri njih. Kasneje
smo vključile še druge mamice z različno
starimi otroki in videle smo, da se je
tudi to dobro izšlo. Nekaj srečanj nazaj
smo imele petletnega fantka, ki je še
bolj sodeloval kot pa triletniki. Starejši
otroci veliko bolj sledijo vsebini pripovedovane
zgodbe. Tudi ostale stvari,
ki jih otrokom predstavimo na kakšen
doživet način – recimo izštevanke ali
pa prstne igre – jih večji otroci veliko
bolj dojemajo. Govorimo o štiristavč-

ISKRENI - INTERVJU
58
| 80 | 12. JANUAR 2023
nih povedih in to si petletnik zelo hitro
zapomni. Poleg tega pa je zanj tudi drugačno
doživetje, ko vidi svojo mamo
peti ali deklamirati. Tega otrok v vrtcu
ne vidi. Zagotovo pa za starejše otroke
pol ure predstavlja zelo malo časa,
saj imajo že daljši razpon pozornosti.
Večji otroci se v zibalnice seveda lahko
vključijo, vendar je srečanje potem treba
dodatno prilagoditi.
Kako pa se odzivajo manjši otroci?
Na srečanjih imamo nek red. Ko pridemo
v prostor, se pozdravimo, pospravimo
stvari in začnemo z eno uvodno
pesmijo. S tem otroci vedo, da smo začeli.
Že na drugem ali tretjem srečanju
smo lahko opazile, da so otroci točno
vedeli, zakaj so prišli tja. Tudi moja
hčerka Lija me je prijela za roko in rekla:
»Pridi, mama, igraj kolo.« Kolo je
naša uvodna pesem. Otroci se odzivajo
različno. Veliko je odvisno tudi od
njihovega razpoloženja. Včasih zraven
pojejo, včasih samo odpirajo usta,
spet drugič se gredo igrat ali počet kaj
drugega, kar jim je tisti trenutek zanimivo.
Ampak vmes »lovijo« te stvari.
Kar slišijo, mimogrede usvojijo.
Kako pa starši?
Naši prvi odzivi so bili takšni, da so
prve tri ure sicer bile v redu – mamice
so pele, ampak veliko več energije smo
dale me. Kasneje pa smo opazile, da je
tudi mamam to prišlo pod kožo. Premik
se zgodi, ko mama razume, da tukaj ne
poslušamo njenega petja in da se nihče
ne bo jezil na otroka, če ne bo sodeloval.
Ko mama vidi, da je to res en prostor,
kjer sta oba z otrokom lahko sproščena,
takrat je to super za oba. Četrta ali
peta srečanja so ena izmed boljših, ker
mame na njih začenjajo glasneje peti, so
Ko mama vidi, da je to
res en prostor, kjer sta
oba z otrokom lahko
skupaj sproščena, takrat
je to super za oba.
bolj šaljive in sproščene. Njihovim otrokom
pa je še toliko bolje. Prej kot se starš
sprosti, večji učinek je.
Čemu dajete prednost
ljudskim pesmim?
Ljudsko izročilo je del nas, je nekaj, kar
je vedno med nami, in vredno se nam
zdi, da ga ohranjamo. Če ne, bo potonilo,
kajti tuji vplivi vse bolj prihajajo k
nam. Pri ljudskih besedilih nam je tudi
zelo všeč, da v primeru, če del pesmi
pozabimo, lahko tega nadomestimo s
svojimi besedami. Tudi v pesmici Lisička
je prav zvita zver imamo enkrat
skal'co, drugič pa štor. Za nobeno verzijo
ne moremo reči, da je napačna.
Pa tudi otrokom je to zabavno, ko vidijo,
da se nečesa ne spomniš in da na
koncu vedno dobro izpelješ. Ljudske
pesmi ti puščajo malo več svobode;
pri avtorskih pesmih pa se ti zdi, da jo
moraš zapeti točno tako, kot jo je avtor
napisal. Pri ljudskih si lahko malo bolj
svoboden in sproščen.
Ali starši še znajo ljudske pesmi?
Ali jih morate učiti na novo?
Starši poznajo veliko ljudskih pesmi,
ampak po navadi poznajo samo prvi
dve kitici, ostalih pa ne več. To se predvsem
vidi pri tistih pesmih, ki imajo
malo več kitic, kot je recimo Čuk se je
oženil. Hitro pozabiš, kako gre besedilo
naprej. Na srečanjih vidimo, da
starši melodije poznajo, pesmi se hitro
priključijo, saj gre za dokaj preproste
melodije. Preden se kakšni pesmi posvetimo,
jim besedilo tudi na kratko razložimo,
da staršem malo približamo, o
čem pesem govori in kaj je njeno sporočilo.
Besedilu potem dodamo melodijo.
Bolj je pesem znana, hitreje to gre.
Če je malo manj, jo večkrat ponovimo.
Ampak trudimo se, da je za starše vse

| 80 | 12. JANUAR 2023 ISKRENI - INTERVJU
59
skupaj dokaj sproščeno. Če se kakšnega
besedila ne spomnijo, me zraven pomagamo;
kakšno kitico zapojemo bolj
na glas, starši pa malo bolj po tiho in je
tudi to v redu.
Kako pa izgleda vaše srečanje?
Najprej si prostor prilagodimo tako,
da v njem ni prisotnih preveč motečih
dejavnikov, ker otroci hitro najdejo kaj,
na kar bi radi plezali. Srečanje začnemo
z našo uvodno pesmijo Igraj kolo.
To pesem pojemo v krogu, vmes hodimo.
Tako otroci začnejo povezovati, da
smo začeli. Potem običajno ponovimo
kakšno pesem ali izštevanko, ki smo
se jo na prejšnjih terminih naučili na
novo. Za tem vzamemo kaj novega, bodisi
kakšno novo pesem, izštevanko ali
zbadljivko. Temu sledi uspavanka. Otroci
točno vedo, da to pomeni trenutek
umirjanja. Nadaljujemo s pripovedovanjem
zgodbe, po končani zgodbi pa ponovimo
pesmico ali izštevanko, ki smo
se jo tisti dan naučili.
Če nam ostane še kaj časa, ponovimo
kaj za nazaj. Okvir srečanja je vedno
postavljen, potem pa kaj malega tudi
prilagodimo. Odvisno je od vzdušja in
časa. Na koncu imamo vedno zaključno
pesem in otrokom je takoj jasno, da
se gre domov.
Nikoli se načeloma ne zadržujemo
v tistem prostoru, malo pospravimo,
potem pa gremo. Ta red, postavljen
preko teh majhnih signalov, se nam
zdi pomembno vzdrževati: sedaj bomo
pričeli, sedaj je uspavanka, sedaj zgodbica
– bodi pozoren – in sedaj zaključek.
Pospravimo, gremo in se vidimo
naslednjič. Pomembno je, da se to ne
Ljudsko izročilo
je del nas, je nekaj,
kar je vedno med nami
in vredno se nam zdi,
da ga ohranjamo.
Če ne, bo potonilo,
kajti tuji vplivi vse bolj
prihajajo k nam.
razvleče. Ker potem otroci hitro začnejo
razvijati neke svoje dinamike in jih
ponesejo še v naslednja srečanja. Ampak
mi smo tukaj z drugim namenom.
Želimo jim dati drugačno sporočilo.
Nekaterim staršem je precej
domače, da doma pojejo, drugim
pa ne. Kako si pa doma ustvariti
svojo »zibalnico«?
Glasbo vedno nosimo v sebi. Še posebej
majhni otroci, ki hodijo v vrtec. Tam so
veliko v stiku z glasbo. Nemalokrat se
zgodi, da otrok doma kar sam od sebe
prične peti. Starš ga lahko čisto enostavno
vpraša, kaj poje, ali prične zraven
mrmrati. Sicer mnogim otrokom to
ni všeč, ker želijo peti sami. Lahko pa
se znajdeš in otroku rečeš, da se tudi
ti želiš eno pesmico naučiti. Se pravi,
bistveno je, da se čim prej preide na to,
da skupaj kaj zapojeta. To je lahko kar
med kuhanjem. Ni si treba ustvarjati
nekih umetnih situacij. Lahko je med
kopanjem ali pred spanjem. Odvisno,
kakšen ritual so starši z otrokom razvili.
Jaz z mojo hčerko veliko pojem v
avtomobilu, ko se kam peljeva. Velikokrat
ji tudi ni všeč, da ji jaz pojem,
ampak predvsem želi ona peti meni.
Pomembno se mi zdi, da je prisoten ta
kontakt in da glas pride ven.
Opazila sem pa tudi nekaj, česar se
mogoče sploh ne zavedamo, in to je, da
množična pesem izginja, sploh v naši
okolici, tj. v Prekmurju. Ni pevskih skupin
ali pa so te skupine manjše zasedbe.
Tudi kvaliteta izvedb je slabša. Vse
to lahko povezujemo s tem, da pesmi
ne negujemo več od ranega otroštva
naprej. Saj so med nami tudi kakšni
posamezniki, ki izstopajo, ampak na
družinskih srečanjih se je v preteklosti
veliko bolj pelo. Sedaj se ne več. Kar
nekako nam je postalo nerodno. In to
je tudi ena tradicija, ki izginja iz našega
življenja. Zdi se mi, da če otrok sliši,
da starš doma zapoje, se mogoče malo
tega petja prižiga nazaj. Naslednjo jesen
želimo izdati priročnik, v katerem
bi bile zbrane pesmice in izštevanke,
ki jih pojemo in izvajamo na naših srečanjih.
Tudi to bo en doprinos k temu,
da bi lahko starši, ki ljudskih pesmi ne
poznajo tako dobro, svojim otrokom
brali in prepevali ter s tem ohranjali
vez s preteklim izročilom.

SLADKO-SLANE BRBONČICE
60
80 | 12. JANUAR 2023
Brezmesno kosilo v četrt ure
SELMA BIZJAK
Včasih nimamo veliko časa za pripravo kosila.
Današnji »hitri« recept je poleg tega še nasiten in okusen.
Le koga med nami ne premamijo testenine?
Tokrat sem jih uporabila za pripravo brezmesne jedi,
ki bo na mizi v pičlih 15 minutah.
Kot večina testeninskih jedi tudi ta izvira iz sosednje Italije, natančneje z
juga Italije, kjer jed poznajo pod imenom »špageti Nerano«, po imenu mesteca,
iz katerega jed izvira.
Bučke v jedi so ocvrte, a ker marsikdo med nami zaradi različnih razlogov
v domači kuhinji ne uporablja cvrtja, predlagam, da kolobarje bučk popečemo
v pečici (pekač obložimo s peki papirjem, tako ne potrebujemo maščobe) ali
pa na ponvi z uporabo malce oljčnega olja. Če jih bomo pripravili v pečici, nam bo
sicer to vzelo malce več časa, imata pa ta dva načina priprave še eno pomanjkljivost
– bučke ne bodo tako hrustljave, kot če jih ocvremo.
Vode, v kateri kuhamo špagete, ne zavržemo takoj, saj je nekaj potrebujemo za
zgostitev maslene omake. Dodajanje škrobnate vode naredi omako bolj kremasto.
ŠPAGETI
Z OCVRTIMI BUČKAMI
Za dve osebi potrebujemo:
• 240 g špagetov,
• 2 bio bučki,
• olje za cvrtje
(uporabila sem arašidovo),
• 100 g masla,
• sol,
• poper,
• parmezan,
• nekaj svežih lističev bazilike

80 | 12. JANUAR 2023 SLADKO-SLANE BRBONČICE
61
PRIPRAVA:
1. V slanem kropu po navodilih
proizvajalca skuhamo špagete.
2. Medtem operemo bučki in jima
odstranimo vrhnji in spodnji del.
3. Če uporabimo bio bučke,
jih narežemo na tanke
kolobarje skupaj z lupino,
drugače le-to zavržemo.
4. V ponvi do vročega segrejemo
olje za cvrtje.
5. Na vročem olju ocvremo vse
narezane bučke naenkrat.
6. Vmes jih enkrat obrnemo.
7. Pazimo, da jih ne ocvremo preveč,
saj bodo v tem primeru grenke.
8. Ocvrte kolobarje bučk odstavimo
na krožnik, obložen s papirnato
brisačko, da popivna odvečno
maščobo. Tudi po vrhu
jih lahko popivnamo s čisto
papirnato brisačko.
9. V drugem loncu raztopimo
maslo, prilijemo 2 jušni
žlici vode, v kateri so se kuhali
špageti ter dodamo nekaj
svežih lističev bazilike.
10. Maslo in vodo premešamo.
11. Dobimo gosto omako, v katero
dodamo kolobarje ocvrtih bučk
(nekaj kolobarjev prihranimo, da
jih uporabimo za dekoracijo).
12. Premešamo.
13. Iz slanega kropa vzamemo
špagete in jih primešamo
v lonec z bučkami.
14. Po potrebi dodamo še žlico
ali dve vode, v kateri so se kuhali.
15. Dodamo še poper po okusu.
16. Naribamo parmezan in ga
dodamo k špagetom.
17. Še enkrat premešamo
in razdelimo na krožnike,
dodamo nekaj kolobarjev
ocvrtih bučk ter jed ponudimo.
18. Poleg ponudimo še riban
parmezan in poper.
Dober tek!
Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane
Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si
REŠITVE str. 62-63:
Rešitev dopolnjevanke:
GOLOB KI VISOKO LETA,NIZKO PADE!
Rešitev magičnega lika: NAPRSTEC, APRETURA, PREKRŠEK,
REKVIEM, STRIARIA, TUŠ ER, TN, EREMITAŽ, CAK, ANŽE.
Rešitev križanke (vodoravno): deodorant, imperator, Abel, Beno,
baron, IJ, Ela, Elija, tat, boa, Jože Pučnik, Alarik, Br, sodstvo, sapnik,
preproga, adresa, Renoir, Borneo, Igalo, pod, evnuh, noj, katarza,
Ba, tnalovka, jarbol, eta, Baranja, šansonjer, epik, tema, meč, Pazin,
ale, očala. Glavno geslo: Zdaj gre za Slovenijo.

RAZVEDRILO
80 | 12. JANUAR 2023
62
MAGIČNI KVADRAT
APRETURA ANŽE CAK
EREMITAŽ NAPRSTEC REKVIEM
STRIARIA TUŠER TN
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno
in navpično, tako da se bodo med seboj ujemale. Ko boste
vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je končna rešitev.
V polju, kjer se ta beseda križa med seboj, le še dodajte
pravo črko. V liku so tri črna polja. (jp)
DOPOLNJEVANKA
D O L _ _ _ A S E C
N E _ _ _ L E S A N O S T
K O M P A R A T _ _ _ _ T
P E T _ _ _ _ O N A Š
B L E B _ _ _ N J E
B A L K A _ _ _ E M
R E K T O S _ _ _ I J A
G O L O B R _ _ _ C
Na vsako črtico vpišite prvo črko, tako da boste prebrali
znane besede. Potem črke po vrsti prepišite na spodnje črtice.
Tu boste prebrali moderniziran slovenski pregovor. (jp)
_ _ _ _ _, _ _ _ _ _ _ _ _
_ _ _ _, _ _ _ _ _ _ _ _ _ !
Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.

80 | 12. JANUAR 2023 KRIŽANKA
63
PROFIMEDIA
SESTAVIL
ANDREJ
PRAZNIK
ODSTRAN-
JEVALEC
NEPRIJET.
VONJA
ZDRAVNIK
ZA SLAD-
KORNO
BOLEZEN
2
OVOJNINA
ZDRAVNIK,
KI OPE-
RIRA
SLUŽBA
ODILON
REDON
OTOK
JUŽNO
OD KRKA
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
POMOŽNO
MERILO NA
MERILNI
PRIPRAVI
ANTIČNO
MESTO
V MALI
AZIJI
VLADAR
IMPERIJA
KAJNOV
BRAT
PLEMIČ,
ZA STOP-
NJO NIŽJI
OD GROFA
PISATE-
LJICA
PEROCI
KOŠAR-
KAR UDRIH
BABILON-
SKI KRALJ
18 LOČJE,
LOČEK
(STAR.)
PREROK
IZ STARE
ZAVEZE
IVAN
JURKOVIČ
PISATELJ
FLEMING
4
12
KRAD-
LJIVEC
LISTNATO
DREVO
VELIKA
KAČA,
UDAV
SKRIPTOR
AFRIŠKA
MOČVIR-
SKA PTICA
REKA
V NOVEM
MESTU
SLOV.
POLITIK
(† 11. 1.
2003)
JUSTICA,
PRAVO-
SODJE
TEK NA
KRATKE
PROGE
ZVEZNA
DRŽAVA
NA SZ.
ZDA
OBLIKA
IMENA
DENA
MOŠKA IN
ŽENSKA
OBLIKA
BITIJ
GOTSKI
VLADAR
TERCET
10 NESPA-
MET, NE-
UMNOST
6
SLEPA-
RIJA
CEVKA, KI
POVEZU-
JE GRLO
IN PLJUČA
BROM
ŽLAHTNI
PLIN
(Ne)
15
TEKSTILNI
IZDELEK
NA TLEH
FRANC.
SLIKAR
(AUGUSTE)
TURIST.
NASELJE
V BOKI
KOTORSKI
VELIKA
AFRIŠKA
PTICA
MEŠANICA
LESA IN
ZEMLJE
DOMOVINA MAŠKARA
PEVEC
ŠANSO-
NOV
EPSKI
PESNIK
VITEŠKO
OROŽJE
GRENKO
ANGLEŠ-
KO SLAD-
NO PIVO
AZIJSKI
16
OTOK
HOKEJSKI
PLOŠČEK
TALNA
5
OBLOGA
PROSTAŠKI
ČLOVEK
MORALNO
OČIŠČEN.
SIJAJ
PEVEC
PESTNER
3
JAVEN
POZIV,
KLIC
GRŠKA
ČRKA
NEVAŽEN
ČLOVEK
14
EDEN OD
SEDMIH
GLAVNIH
GREHOV
HRVAŠKO
MESTO
V ISTRI
NAOČNIKI
NASPROT.
SVETLOBE
PEDRO
OPEKA
9 PISEMSKI
NASLOV
13
JAMBOR
GORA NAD
KAMNIŠK.
SEDLOM
HRVAŠKA
POKRAJ.
ATLET
ZATOPEK
HVALNICA
NASILNA
7
POVZRO-
DVORANA
ČITEV
SMRTI
SKOP-
LJENEC
PREVLEKA
NA ŽELEZU
1 BARIJ
BOGDAN
NOVAK
17
GLAVNO GESLO
1 2 3 4 5 6
8 7 8 9 10 11 12
11
13 14 15 16 17 18

SLIKOVITO
64
Satira
80 | 12. JANUAR 2023
Dunaj – Thomas Hart Benton
GREGOR ČUŠIN
Thomas Hart Benton, Dunaj (1914).
WIKIART
Sam mal bom zaprla oči. Tko zlo
sem zmatrana.
Pa sej ni čuden: prvi dan v
letu. Letos sploh še nisem spala!
S silvestrskega žura sem šla direkt
v avto in pol na avion. Nisem mela prov
nobenga cajta! Komej mi je ratal odgovorit
na par SMS-ov – voščila pa to – in
nardit dva selfija. Ni lih enostaven med
vožnjo. Vseen moraš mal pazit, kje voziš.
Sploh na tak dan, ko je tolko zmačkanih
norcev na cesti. Mislim, ljudje so res …
Na avionu pa tud … Sem bla preveč
vznemirjena, de bi lohka spala. Cel avion
sam zame, si morš miselt! Pa še preobleč
sem se mogla. Ne moreš v istih
pajkicah s Kongresca pa v Staatsopero,
no. Valda sem navlekla nase bleščice.
Da bom sijala. Itak! Vožnja je pa tok
hiter minila, da sem si še med pristajanjem
fršlus zapenala. Niti otrokom nisem
poslala selfija s falkona … pa sem
jim oblubla!!!
Pol pa spet v avto pa po
gasu. In ne, nisem spala,
čeprav sem zdej mela šoferja,
ker sem cel cajt ponavlala:
»Gutn Tag und froes nojes
Jar! Gutn Tag und froes
nojes Jar!« Pa rokovat se je
treba tuki, tko so mi naročil.
Nobenga mahanja z rokami,
nobenga pošiljanja polubčkov
publiki, nobenga vrtenja
na rdečem tepihu!
»Pa zakaj ne?« sem vprašala
šefico protokola. In
je rekla, da me tle itak noben
ne pozna in da nimam
komu mahat. Koza mahnena!
Bo ona mene učila. Sej
ni važen al me poznajo al
ne, jest sem svobodna in se
svobodno izražam in me ne
bo omejeval noben protokol,
še najman pa ona.
Sam pol vseen nisem nč
mahala, ker je blo tolk nobel
ljudi na kupu, da mi je
kar sapo vzel. To ni tko kt
pr nas v Cankarju. In je bla
vsaka druga v bleščicah, da
mi je blo žal, da nisem obula
ta rdečih štiklov, da bi vsaj
mal izstopala.
Koncert pa … kaj nej rečem?!
Je pa že boljš doma
po televiziji gledat, kt pa
v živo poslušat. Ker doma
lahko vmes kaj poješ in popiješ.
Tle pa nč. Še popkorna
niso mel! Jest pa tko
lačna. Že od lani nisem nč
jedla, pa še takrat ne prov
velik, ker sem vedla, da
bom drgač težko fršlus zapela.
Lačna. Laaačnaaaa!

80 | 12. JANUAR 2023 POLITIČNA POEZIJA
Humor
65
In mi je začel krulit po želodcu.
Groza! Tega ne moreš kontrolirat. To ni
tko kt prdec, ki ga lahko mal reguliraš,
pa pol s kašlanjem al pa usekovanjem
prikriješ. Zakruli, ko si najmanj želiš in
najmanj pričakuješ. Sem čakala, kdaj
bodo imele pozavne solo, pa mi ni znesel.
Še dober, da je bil Esterajher, ki je
sedel zraven, tko zatoplen v musko, da
ni nč slišal.
In koncert … To kar traja in traja. In
ne moreš zaspat. Ker je preglasno, pa še
direkten prenos po televiziji, da te cel
svet gleda! In vsi samo sedijo in gledajo
in poslušajo … Nobeden ne pleše! Razen
par podhranjenih baletnic. Noben
ne pleše! A ni škoda muske?!
Ko je blo končno konc, je ta Her President
ob meni hotu, da bi šla na nek
kao »bio lunch«, men so se pa že uro
in pol winerwurstle prikazovale, da
sem se samo na hiter poslovila in šla.
Tajnica je sicer nekej vpila za mano,
da ne gre za biolunch, ampak za nekej
bilateralnega, ampak meni je tko krulil
po želodcu, da sem imela na izbiro: al
izvedem koncert za solo pozavne al pa
da grem. In sem šla!
In zdej sem tukej in čakam na svoje
wurstle in končno mal počivam. Tolk
naporen dan. Tolk vsega se je že zgodil
in to samo v štirih urah! Cajt kar
leti! Še mal pa bom jest tud spet letela!
Še dober, da sem z avionom, da bom
prej doma, da bom lahko preverla, če
so otroc naredl domače naloge jutr za
v šolo. Aja!!! Lej jo, no, sej jutr smo še
frej. Čist pozabla! Sej pol bi pa vseen
lahko z vlakom šla. Ko bi vedla! Madonca,
je težko balansirat med službenim
in zasebnim. Še težji pa med
zasebnim in privatnim.
Ha, zdej, ko imam cajt, bi si pa za
domov namest falkončka lahko najela
fijakerčka, ki jih gledam tlele, ko se
vozjo mimo parka. Če ni to fajn. In kolk
bolj »bio«! To prav nč ne onesnažuje
okolja. Razen tistih fig, ki fuksu prletijo
izpod repa. Pa še to pol zgnije, tko da …
»Bio« – koker sem rekla!
Evo! Moram rečt, da bom z Dunaja
prnesla same dobre in zanimive vtise.
In ogljične odtise!
Krasno, wurstle že grejo!
»Halo, kelnar! Bite še zenf!
Haben zi filajht ajvar?«
LUKEC NESEC
MED ZVEZDE
Boter Mesec, Zvezdica zaspanka, Da vesoljno bi ekonomijo
saj poznate pravljico še vedno, Boter Mesec vrgel rad iz tira,
so nekoč dajali jo za zgledno,
je na dlani, se že zdaj podira,
dobra je bila otrokom znanka. vpliva tudi na astrologijo.
Se drugačna pravljica zdaj piše, Sosed je vedeževalko vprašal,
Boter Mesec njen je avtor glavni, kaj mu zvezde kažejo v prihodnje,
sanja o obliki sam pojavni,
rekla je, zadeve so nerodne,
zanje išče zdaj v vesolju niše.
saj prihodnost boš težko prenašal.
Mesec vneto se med zvezde vriva, Boter Mesec zvezde preureja,
rad zasvetil bi kot odrešitelj,
je zato manj jasna še napoved,
zvezd ekonomije razsvetljitelj, vidna božja pa že zdaj zapoved,
nova ki vesolja nam odkriva.
ki takole pravi in odreja:
Bi za lastno Mesec zvezdno slavo »Kadar se bedak med zvezde štuli,
pol vesolja letos reformiral,
gravitacija je sila tista,
stebre preurejal, jih podiral,
ki prikuje k tlom iluzionista,
zoper logičnosti vseh naravo. zdaj pa naj še nekaj mescev tuli.«
Fotomontaža CITRUS
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TAZADNJA
66
Humor
80 | 12. JANUAR 2023
Naslednji kandidati RTV
bodo izbrani z igro biljarda
4. januarja smo imeli državljanke in državljani Slovenije možnost videti eno prvih
svečanih dejavnosti, ki jih je po prisegi imela čast izvesti predsednica države,
ko je izžrebala mandate sveta RTV. Vendar pa je pri tem pokazala veliko mero
nejevolje. Nezadovoljni so bili tudi mnogi drugi, saj je bilo žrebanje popolnoma
brez blišča. Vendar pa so strokovnjaki vlade s sodelovanjem športnih zvez našli
zanimivejšo alternativo: naslednji mandati bodo verjetno izbrani z igro biljarda.
SVIT PODGORNIK
Namesto žreba bo o programskem svetu RTVS odločal biljard.
Fotomontaža CITRUS
Kako bo stvar delovala?
»Preprosto,« je pojasnil P.
Alca, predsednik Biljardne
zveze Slovenije, ki je dala pobudo
za spremembo postopka. »Kroglice
za žrebanje, bomo nadomestili z
votlimi biljardnimi kroglami, v katere
bomo dali listke z imeni programskih
svetnikov. Tiste krogle, ki bodo
v luknjah končale pri razbijanju, bodo
označevale svetnike s štiriletnim
mandatom, tiste, ki bodo uspešno
›potopljene‹ kasneje, pa bodo označevale
dvoletni mandat.« Kaj pa če
slučajno predsednica v luknjo spravi
črno kroglo? »Hja, potem pač RTV ne
bo imel funkcionalnega programskega
sveta. Saj so se imeli čas navaditi.«
Ideja je naletela na veliko odobravanje,
podpirajo jo tudi stavniški lobiji.
Nik Olidobi, direktor platforme SPS
(Slovenska politična stavnica) je o ideji
povedal: »Žrebanja so že vsi naveličani.
Z biljardom pa bo lahko naša platforma
vstopila v svet športnih stav, ki jih
ljudje obožujejo.« Zaupal nam je, da organizatorjem
političnih stav ni lahko:
»Referendumi in volitve v Sloveniji so
postali čisto preveč predvidljivi, zato
ljudje vedno manj stavijo nanje. Če pa
bo ideja z biljardom uresničena, se bo
zanimanje za slovensko politiko, in z
njo za stave, gotovo povečalo.«
Ideja pa še ni dokončna, različna
društva so ponudila svoje alternative.
Poleg biljarda so možnosti še pikado,
pri čemer bi predsednica oziroma
predsednik metala z zavezanimi
očmi, fliper, pri katerem bi trajanje
mandata bilo sorazmerno s časom,
ko bi kroglica določenega predstavnika
ostala v igri, veliko navdušenja je
javnost pokazala tudi za klasično igro
minolovca, pri katerem bi predsednica
odkrivala mandate. »Vse možnosti
veliko obetajo. Pikado z zaprtimi očmi
bi verjetno najbolj povečal gledanost,
vendar nas skrbi, da ne bi uničili stene
v predsedniški palači ali poškodovali
katerega od varnostnikov. Fliper s
predstavniškimi žogicami bi bil tudi
zanimiv, vendar pa bi se potem svet
RTV skozi leta manjšal. Minolovec pa
mislim da ni varna izbira, saj bi lahko
odkril, da predsednik ali predsednica
ni dober oz. dobra s številkami, kar bi
lahko povzročalo afere.« Tako Z. Anič,
vodja komisije za povečanje zanimanja
za politiko.
Karkoli bo izbrano oziroma, če
upoštevamo najnovejše informacije,
v katerokoli luknjo bo padla krogla,
bomo o tem poročali pri Tazadnji.

Podprite neodvisno
novinarstvo.
Pridružite se naročnikom
tiskanega tednika Domovina.
Sklenite letno naročnino
in prihranite: namesto
187,20 € samo 159 €
-15 %
Ne splača se vam odlašati,
saj si z naročilom DANES
lahko zagotovite fiksno
ceno za eno leto!
Domovina
DA, računajte name, naročam tednik Domovina.
(ustrezno označite)
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €
Domovina je
ta hip najboljši
slovenski
družbenopolitični
tednik.
dr. Žiga Turk, profesor in publicist
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)
Ime in priimek * :
Ime podjetja (poslovni naročnik):
Ulica in hišna št. * :
Poštna št. in kraj * :
Telefon * :
E-mail * :
Podpis * :
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.
Kako postanete naročnik?
Izberite način, ki vam je najlažji.
POKLIČITE
059 020 001
(vsak dan od 9.00 do 15.00)
Poštnino za tednik plača Domovina.
Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani
Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628
Namen: Naročnina na tednik Domovina
Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22
SKENIRAJTE
QR KODO
in izpolnite
elektronsko
naročilnico
PIŠITE
narocnine@domovina.je
POŠLJITE
Domovina d.o.o.
Cesta v Log 11, 1351
Brezovica pri Ljubljani
OBIŠČITE
www.domovina.je
Všeč mi je to,
da ni tem, ki bi
se jih uredništvo
Domovine
izogibalo.
Rado Pezdir, ekonomist in publicist
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

SAMO ŠE DO 15. 1. 2023
KDOR TRKA,
SE MU BO ODPRLO
FINANČNI CILJ 55.000 €
Počaščeni bomo, če boste naš ambasador ter boste naše delo
in vrednote predstavili tudi svojim prijateljem in znancem.
Vsak evro šteje. Iz srca hvala za vaš dar!
Z DONACIJO PODPRETE:
Delovanje
zavoda
Iskreni
Izvajanje
obstoječih delavnic
in programov
Razvoj novih
delavnic in
programov
Podporni sklad,
iz katerega (so)financiramo
terapije in
udeležbo na delavnicah
osebam, ki si tega sicer
ne bi mogle privoščiti
Delovanje
portala
Iskreni.net
SPLETNA DONACIJA
www.iskreni.net/trgovina/donacijska-akcija
T: 064 135 136 E: info@iskreni.net