28.12.2022 Views

Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)

“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.

“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

| <strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />

INTERVJU<br />

51<br />

PSIHOTERAPEVTKA BARBARA SIMONIČ<br />

Otrok alkoholika<br />

mora iti skozi proces žalovanja<br />

za otroštvom, ki ga ni imel<br />

Ne glede na to, kakšna oblika pitja je prisotna, tudi če je to samo popivanje<br />

ob raznih priložnostih, vedno nastane neka škoda. – Otrok sebe začne žrtvovati,<br />

da bi ohranil svojo podobo družine in staršev v čim boljši obliki. – Ko otrok pride<br />

do spoznanja, v terapiji ali kako drugače, da so bila njegova čustva prava, njegova občutja<br />

pravilna, je že veliko narejeno. – Če tu ni brutalne iskrenosti in pripravljenosti<br />

na to, da bo slišal to, kar je svojim otrokom povzročil, tudi ozdravljenja ni.<br />

ANDREJA BARAT<br />

V takem otroštvu<br />

je vedno neka<br />

negotovost. Ni<br />

prostora za sprostitev,<br />

ker mora otrok biti<br />

vedno z enim delom<br />

očesa pozoren na to,<br />

kaj se bo zgodilo: kako<br />

bo danes doma, kakšen<br />

bo oče prišel domov,<br />

kaj bo z mamo, z njim,<br />

z bratci in sestricami.<br />

Prof. dr. Barbara Simonič je specialistka zakonske in družinske terapije ter predavateljica na<br />

Teološki fakulteti. V svojem znanstveno-raziskovalnem delu se posveča predvsem medsebojnim<br />

in družinskim odnosom ter psihosocialnemu razvoju. Letos je bilo objavljeno njeno delo z naslovom<br />

Proces odvisnosti in alkoholizma v družini, o tej temi pa smo se tudi pogovarjali z njo v tokratnem<br />

intervjuju. Kaj doživlja otrok, ki ima starša odvisnika, kakšne obrambne mehanizme razvije,<br />

da preživi, in kakšne posledice mu pusti odraščanje v takšni družini.<br />

Tamino Petelinšek<br />

V vašem prispevku je nakazano,<br />

da so (odrasli) otroci alkoholikov<br />

skrite žrtve alkoholizma, ki jih<br />

nihče ne vidi. Partnerja se še nekako<br />

vključi v zdravljenje, otroke<br />

pa zelo redko. Kakšno je pravzaprav<br />

otroštvo otroka, ki ima<br />

starša alkoholika (enega ali oba)?<br />

Niso vse alkoholične družine enake.<br />

Okoliščine alkoholizma pa se vedno pokažejo<br />

kot obremenjujoče. Nikoli niso<br />

prijetne, so le bolj ali manj travmatične.<br />

Otroštvo takšnega otroka ni lepo. Ne glede<br />

na to, kakšna oblika pitja je prisotna,<br />

tudi če je to samo popivanje ob raznih<br />

priložnostih, vedno nastane neka škoda.<br />

Takšne okoliščine so vedno obremenjujoče<br />

za otroka, ker pravzaprav krade starše<br />

oziroma so starši nekje drugje. Ko so<br />

starši omamljeni, sploh niso starši. Seveda<br />

pa je najbolj kritično takrat, ko gre za<br />

kronično zasvojenost, torej za omamljenost,<br />

ki je nenehno prisotna. Če oba starša<br />

pijeta, je to še večja travma, ker potem<br />

otrok nima nikogar. Niti enega varnega<br />

zatočišča. To potrjujejo tudi raziskave:<br />

Če je vsaj eden od staršev kolikor toliko<br />

zdrav, so pri otroku posledice blažje, ker<br />

ima vsaj eno zatočišče in oporo. Običajno<br />

pa se zgodi, da če en starš pije, tudi drugi<br />

ni toliko prisoten, ker je nekako pridružen<br />

vsej tej dinamiki. Otroštvo otroka alkoholika<br />

je zato polno nepredvidljivosti,<br />

saj nikoli ne ve, kako bo, ne more se za-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!