Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
50<br />
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
Priporočila<br />
LUKA LISJAK<br />
GABRIJELČIČ<br />
MAJA ŽVANUT:<br />
OD VITEZA DO GOSPODA<br />
V slovenski zgodovini je bila dolgo zasidrana<br />
predstava o Slovencih kot o narodu hlapcev, brez<br />
plemstva in celo brez prave meščanske elite. Ta<br />
predstava je danes v zgodovinopisju že dolgo presežena,<br />
pa tudi sicer v klasičnih delih slovenske historiografije<br />
nikoli ni bila tako močno zasidrana ali<br />
enostransko prikazana, kot si pogosto zamišljamo.<br />
Eno od ključnih del, ki je v devetdesetih letih pripomoglo<br />
k ponovnemu ovrednotenju plemstva v<br />
slovenski zgodovini, je knjiga Maje Žvanut Od viteza<br />
do gospoda. V njej je ugledna muzejska strokovnjakinja<br />
na privlačen in dostopen način predstavila<br />
različne vidike plemiškega življenja na Slovenskem<br />
v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Zlasti<br />
zanimiva so poglavja o jezikovnih praksah in identitetah<br />
plemstva, pa tudi o njihovi materialni kulturi<br />
in mentaliteti. Knjiga, ki nam na strnjen in berljiv<br />
način znova prikliče v življenje dolgo odrinjeni vidik<br />
slovenske zgodovine.<br />
ALENKA<br />
PUHAR<br />
JOZEF CZAPSKI:<br />
INHUMAN LAND/<br />
NA NIELUDZKIEJ ZIEMI<br />
Ne sprašujejo me, kaj bi dala na seznam knjig leta,<br />
a če bi me, bi rekla: v zadnjih letih me je najbolj<br />
prevzel Čapski s svojo Nečloveško deželo. Gre<br />
za sovjetsko deželo (z malo in veliko začetnico),<br />
kjer se je poljski slikar in književnik znašel<br />
v vojnem ujetništvu. Potem je za las ušel smrti,<br />
se pravi strelu v tilnik. In nato je sodeloval pri<br />
ustanavljanju nove poljske vojske, ki je dobila<br />
ime Andersova armada. Njegova glavna naloga:<br />
poiskati tiste izginule kolege, poljske oficirje in<br />
rezervne oficirje, za katerimi se je zgubila sled<br />
tam nekje okoli Starobilska, Kozelskega, Ostaškova<br />
… v deželi razsežnega Katinskega gozda.<br />
Tega se je lotil pozimi 1941/42, in to je tisto iskanje<br />
resnice v Sovjetski zvezi 1941–1942, ki stoji v<br />
podnaslovu njegove knjige. Njegovo poročilo se<br />
mi zdi izjemno: ker gre za pomembno temo, ker<br />
je napisano vešče in prepričljivo in … Zmanjkuje<br />
prostora, zato le še: brala sem jo v angleščini, v<br />
zbirki New York Review of Books, kjer se posebno<br />
trudijo za osvetljevanje na silo zatrte zgodovine<br />
Vzhodne Evrope, kar potrjuje tudi uvodna beseda<br />
Timothyja Snyderja. Priporočilo pa je tu tudi<br />
zaradi osupljive nevednosti, ki je zadovoljna z<br />
rohnenjem proti Ameriki in Natu.
Change language