Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022 KOLUMNA<br />
49<br />
SHUTTERSTOCK<br />
svoje stališče. Nato je Kozirev povedal<br />
svoj drugi govor. Rekel je, da prvi govor<br />
ni bil resno mišljen, ampak je bil nujno<br />
svarilo, kaj se lahko v resnici zgodi,<br />
če ne bo dobrega sodelovanja z Evropo<br />
in če bi slučajno prišlo do sprememb v<br />
ruski vladi. Do teh sprememb je v resnici<br />
prišlo, najprej leta 2008, mesec po<br />
koncu slovenskega predsedovanja EU,<br />
s posegom v Gruziji, nato leta 2014, ko<br />
si je Rusija priključila Krim; požar pa se<br />
je razplamtel letos februarja v Ukrajini.<br />
Morda je danes priložnost, da nekaj<br />
rečemo o vzrokih tega dogajanja.<br />
Nekateri omenjene dramatične dogodke<br />
pripisujejo zgrešeni miselnosti<br />
in celo slabemu značaju Vladimirja<br />
Putina. Pri tem (morda?) pozabljamo,<br />
da je bil Putin najprej obveščevalni<br />
agent Sovjetske zveze in da je bil brezpogojno<br />
privržen njenemu režimu.<br />
Putin je človek starega sovjetskega<br />
režima, ki je na videz sprejel merila<br />
mednarodnega prava in demokratična<br />
pravila, med katera spadajo večstrankarski<br />
sistem, volitve, redne menjave<br />
oblasti, svoboda govora … predvsem<br />
pa pravica narodov do samoodločbe.<br />
Prebudila se je politika,<br />
ki je nekoč vzdrževala<br />
hladno vojno. Njeni<br />
voditelji in njihovi<br />
učenci so spet med nami.<br />
Letošnje leto jim je bilo<br />
naklonjeno, zmagovito<br />
so se vrnili na napačno<br />
stran zgodovine.<br />
NOSTALGIJA<br />
PO STAREM SISTEMU<br />
Slovenija se je dolga leta – vse do osamosvojitve<br />
– bolj ali manj zgledovala<br />
po Sovjetski zvezi. Leta 1991 so se (poleg<br />
nekaterih drugih nekdanjih socialističnih<br />
republik) Slovenija, Ukrajina<br />
in Rusija odpovedale tej tradiciji. Toda<br />
tisti, ki so bili nekoč privrženi Sovjetski<br />
zvezi, po vsem videzu obžalujejo<br />
njen razpad in želijo obnoviti stari<br />
sistem. Prebudila se je politika, ki je<br />
nekoč vzdrževala hladno vojno. Njeni<br />
voditelji in njihovi učenci so spet med<br />
nami. Letošnje leto jim je bilo naklonjeno,<br />
zmagovito so se vrnili na napačno<br />
stran zgodovine.<br />
Pri tem želim opozoriti, da navdušenje<br />
Jožeta Pučnika, ki je po uspešnem<br />
plebiscitu rekel: »Jugoslavije ni več, gre<br />
za Slovenijo!« ni bilo zaigrano. Čeprav<br />
so se vse stranke dogovorile, da bodo<br />
podprle odločitev za samostojnost,<br />
plebiscit ni bil brez nasprotnikov in<br />
njegov izid ni bil stoodstotno zajamčen,<br />
predvsem pa nismo pričakovali<br />
tako ugodnega rezultata. Tudi danes<br />
slovenska osamosvojitev nima le prijateljev,<br />
ampak ima tudi nasprotnike.<br />
Čeprav smo se leta 1991 zavedali<br />
težav in tveganj, smo vendar uspeli.<br />
Brez tveganja in brez razprave o pravi<br />
in napačni strani zgodovine ne more<br />
biti uspeha. In danes smo tukaj, da<br />
opozorimo, kaj je prav in kaj je narobe.<br />
Naj živi samostojna in neodvisna<br />
slovenska država!
Change language