Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
KOLUMNA<br />
48<br />
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
Konec konca hladne vojne<br />
DIMITRIJ RUPEL<br />
Danes se spodobi govoriti o slovenski osamosvojitvi,<br />
treba pa je govoriti tudi o vojni v Ukrajini, državi,<br />
ki se je ločila od Sovjetske zveze približno takrat<br />
kot Slovenija od Jugoslavije.<br />
Slovenska državnost se je začela<br />
z vzporedno krizo najmanj<br />
dveh socialističnih sistemov:<br />
sovjetskega in jugoslovanskega,<br />
pravzaprav s prepoznavanjem te krize<br />
in ocenjevanjem priložnosti, ki jih tu<br />
pa tam, ne prav pogosto, ponuja zgodovinski<br />
trenutek.<br />
Slovenci smo, po vsem videzu, v primerjavi<br />
z drugimi državami, majhni,<br />
novi in neizkušeni, naša država traja<br />
kratek čas. Mimogrede pa (včasih) pozabljamo,<br />
da spadamo v svetovno elito,<br />
ki živi varno življenje v EU in Natu. Na<br />
svetu je okrog 7000 jezikov, od katerih<br />
je eden slovenski. Na svetu je okrog 650<br />
narodov. Le ena tretjina narodov ima<br />
svojo državo.<br />
ROJSTVO<br />
SLOVENSKE DRŽAVE<br />
Slovenci so se začeli resno in praktično<br />
ukvarjati z mislijo na svojo državo<br />
leta 1987, sledila je pisateljska ustava<br />
leta 1988, nato so slovenski komunistični<br />
voditelji hoteli dokazati svojo<br />
budnost s tem, da so zaprli Janšo oz.<br />
sprožili proces JBTZ. Nove stranke<br />
so nastale leta 1988 in v začetku leta<br />
1989, dolgo pred padcem berlinskega<br />
zidu. Sledile so prve demokratične<br />
volitve v socialistični Jugoslaviji, nato<br />
slovenski plebiscit, zaradi katerega so<br />
se bolj od Rusov pritoževali na Zahodu.<br />
In nekateri budni ljudje pri nas.<br />
Nato je bila kratka vojna, ki se je – tako<br />
kot vse – končala z mirovno konferenco.<br />
Sledila je zanimiva politična jesen<br />
boja za mednarodno priznanje, ki smo<br />
ga uresničili v začetku leta 1992. Zaposleni<br />
s svojimi težavami se nismo<br />
do konca zavedali problemov drugih<br />
držav, še posebno ne problemov Sovjetske<br />
zveze. Uradno se je hladna vojna<br />
končala, toda pod površino se je<br />
iskrilo in celo gorelo.<br />
To, kar se pripravlja, če se že ne<br />
dogaja, je, če se izrazim z besedami<br />
Winstona Churchilla, dejanski konec<br />
konca hladne vojne, ki uradno velja<br />
od leta 1990. Konec začetka konca<br />
hladne vojne?<br />
Današnje razmere niso dobre: milijoni<br />
ljudi vidijo rešitev svojih težav v<br />
Evropi in bežijo k nam. Na težavo je natanko<br />
pred 30 leti – 14. decembra 1992 –<br />
na konferenci zunanjih ministrov OVSE<br />
v Stockholmu opozoril tedanji ruski<br />
zunanji minister Andrej Kozirev. V roku<br />
pol ure je govoril dvakrat. V prvem govoru<br />
je napovedal preobrat v ruski zunanji<br />
politiki: češ da na Zahodu Rusije<br />
ne upoštevajo. Zato naj bi se odločila,<br />
da bo dala prednost svojim interesom v<br />
Aziji, pri tem bo – da bo vrnila milo za<br />
drago – podpirala Srbijo in Miloševića.<br />
Med ministri je zavladalo panično razpoloženje,<br />
dokler ni švedska kolegica<br />
prosila Kozireva, naj podrobneje pojasni<br />
SDS
Change language