Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
KOMENTAR<br />
47<br />
Twitter<br />
Twitter<br />
Twitter<br />
V Bosni in na Hrvaškem sta Lidl in Mercator voščila vesel božič, v Sloveniji pa »sproščene praznike«.<br />
božiča pa se danes pojavlja tudi na<br />
Zahodu, ki je od krščanstva vse bolj<br />
odmaknjen. Nekateri so celo prepričani,<br />
da je beseda božič žaljiva, neprimerna,<br />
ne dovolj vključujoča do<br />
drugače verujočih itd.<br />
Praznik so tako najprej vsebinsko<br />
izpraznili in totalno komercializirali,<br />
zdaj pa bi se radi znebili tudi imena in<br />
ga nadomestili kar z občnim imenom –<br />
praznik, »holiday« v angleščini.<br />
IZRAŽANJE Z IMENOM<br />
Marsikje se to načrtno vsiljuje, ponekod<br />
se je tudi že dobro prijelo. A bodimo<br />
iskreni, noben praznik ni samo<br />
praznik. Vsak praznik je praznik zato,<br />
ker ima neko vsebino. To se odraža že<br />
v imenu, pa naj gre za božič, praznik<br />
dela, Prešernov dan, dan državnosti,<br />
rojstni dan ali obletnico poroke. Zato je<br />
prav, da povemo, kaj voščimo.<br />
Ob koncu leta je praznikov sicer<br />
več, poleg božiča še dan samostojnosti<br />
in enotnosti oz. Štefanovo, kot se<br />
ta dan imenuje v krščanski tradiciji,<br />
čez teden dni pa je še novo leto. Zato je<br />
včasih čisto v redu voščiti »za praznike«,<br />
če s tem mislimo na vse naštete.<br />
A izogibanje besedi božič je v javnosti<br />
vendarle postalo na trenutke že groteskno,<br />
in sicer do te mere, da ponekod<br />
v šolah pesem »We wish you a merry<br />
Christmas« prevajajo v »Želimo vam<br />
srečen praznik«. Podobno velja tudi za<br />
mnoge trgovce in politike, ki se v svojih<br />
voščilih zelo previdno izogibaju božiču.<br />
Posebej zanimivo je, da isti politiki<br />
in trgovci Slovencem voščijo sproščene<br />
praznike, za naše bratske narode na<br />
jugu pa v svojem besednjaku vendarle<br />
najdejo besedo božič. Zadnje dni<br />
po spletu tako krožijo fotografije reklamnih<br />
letakov Mercatorja in Lidla,<br />
še vedno pa se spominjamo tudi Tanje<br />
Fajon in njenih voščilnic na družbenih<br />
omrežjih ob katoliškem in pravoslavnem<br />
božiču.<br />
SPOROČILA TRGOVCEV<br />
Tako politiki kot trgovci nam s tem<br />
pravzaprav nastavljajo ogledalo. Oboji<br />
so odvisni od tega, da jih ljudje znova<br />
izvolimo. Politike volimo z glasovnicami,<br />
trgovce z denarnicami. Sporočila<br />
obojih so skrbno pripravljena, tako da<br />
jih bomo v čim večji meri še izvolili. Ko<br />
po nečem ne bo več povpraševanja, bo<br />
izginila tudi ponudba. In obratno.<br />
Kako nas nagovarjajo, je v veliki<br />
meri odvisno od nas. Če nam je božič<br />
Odpor do prave<br />
vsebine božiča pa se<br />
danes pojavlja tudi<br />
na Zahodu, ki je od<br />
krščanstva vse bolj<br />
odmaknjen. Nekateri<br />
so celo prepričani, da<br />
je beseda božič žaljiva,<br />
neprimerna, ne dovolj<br />
vključujoča do drugače<br />
verujočih itd.<br />
pomemben in nas nagovori to, da nam<br />
nekdo vošči, se bo tisti, ki nas bo želel<br />
nagovoriti, potrudil. Volitve z denarnico<br />
so na trgu še kako pomembne in<br />
odločilne. Če nam je za božič vseeno,<br />
potem se bodo trgovci potrudili nagovarjati<br />
tiste, ki jim ni, na naše evre lahko<br />
računajo tudi brez tega, da se zamerijo<br />
nekim levičarskim aktivistom, ki<br />
jih moti božič (in vse, kar je povezano s<br />
temelji naše civilizacije).<br />
Zato je pomembno, da nam ni vseeno.<br />
Morda je prav zaradi kritik tiskanega<br />
letaka na družbenih omrežjih (v<br />
primerjavi s hrvaškim, kjer ljudje očitno<br />
še pričakujejo božično voščilo od<br />
trgovcev) Mercator spoznal, da ljudem<br />
božič pomeni več, kot so ocenili, zato<br />
danes na spletni strani voščijo za božič,<br />
ne le za neke imaginarne praznike.<br />
POKAŽIMO,<br />
DA NAM JE MAR<br />
Naj vam politično korektni trgovci in<br />
politiki ne pokvarijo božičnega časa.<br />
Poleg izbire z denarnico (kjer roko<br />
na srce voščilnica trgovca ni edini in<br />
glavni razlog za nakup) in kulturnega<br />
izražanja želje po tem, da božič ne izgine<br />
iz javnosti, bomo največ naredili s<br />
tem, da bomo doživeto praznovali, vsebino<br />
praznikov prenesli tudi na svoje<br />
najbližje in jim tudi voščili. Voščili za<br />
konkreten praznik, pa naj bo za božič,<br />
novo leto ali dan samostojnosti in<br />
enotnosti. Ko nam bo dovolj mar za to,<br />
bo mar tudi trgovcem in vsem ostalim.<br />
Za svojo civilizacijo, kulturo in običaje<br />
smo v prvi vrsti odgovorni sami.<br />
Blagoslovljene božične dni in vse<br />
dobro v novem letu vam želim.
Change language