Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KOMENTAR<br />
46<br />
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
Božič ali zgolj „praznik“ –<br />
sprenevedanje, kaj praznujemo<br />
PETER MERŠE<br />
Božič je. Čas, ko se umirimo, srečamo z družino, praznujemo.<br />
Zakaj ravno na ta dan? Predkrščanska plemena so nekako v tem času<br />
praznovala sončev obrat – čas, ko se dan začne znova daljšati.<br />
Zadnjih 2000 let pa praznujemo to, da se je Bog učlovečil in prišel<br />
na Zemljo, da bi nas odrešil. Večji praznik je samo še velika noč,<br />
ko se spominjamo, da je premagal smrt.<br />
To vsaj praznujemo tisti, ki se<br />
zavedamo, od kod prihajajo<br />
korenine naše civilizacije in<br />
še imamo vero, ter tudi tisti, ki<br />
vere morda nimajo več, a razumejo in<br />
spoštujejo pomen kulture, tradicije in<br />
običajev, ki so se oblikovali v stoletjih<br />
in tako ali drugače pripomogli k dosežkom<br />
civilizacije.<br />
Danes je vse več tudi takih, ki ne<br />
samo da ne spoštujejo kulture in korenin,<br />
ampak celo civilizaciji ne pripadajo<br />
več oz. ji vsaj nočejo pripadati, zato<br />
jo zavračajo, misleč, da izražajo demokracijo,<br />
vključevalnost in raznolikost.<br />
Pri tem pozabljajo, da je za demokratične<br />
pridobitve, na katere se sklicujejo, v<br />
veliki meri odgovoren prav tisti, čigar<br />
rojstvo praznujemo na božič. Prav On<br />
je namreč presegel idejo »zob za zob«<br />
in učil ljubezni do sočloveka, celo sovražnikov.<br />
Krščanstvo prinaša koncept<br />
svobode posameznika, ki omogoča,<br />
da se lahko svobodno odločamo in se<br />
nismo dolžni slepo podrediti verskim<br />
avtoritetam, kar pa ne pomeni, da jim<br />
ni smiselno prisluhniti. Prav Jezus je bil<br />
prvi, ki je »ločil Cerkev od države«, ko je<br />
rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega,<br />
in Bogu, kar je Božjega.«<br />
ROJSTVO BOGA<br />
Praznovanje je pomembno tako z družbenega<br />
vidika, da se spomnimo dogodkov,<br />
ki so pomembno zaznamovali<br />
preteklost in še vedno zaznamujejo sedanjost,<br />
kot tudi z osebnega, da imamo<br />
dni, ki se razlikujejo od vsakodnevne<br />
rutine in ji dajo dodatno vsebino. Ker so<br />
prazniki poseben, drugačen čas v letu, to<br />
obeležimo na različne načine, tudi tako,<br />
da si za praznike voščimo. Simpatična<br />
Twitter<br />
gesta, ki pokaže, da smo se spomnili drug<br />
na drugega in na vsebino praznika.<br />
V teh dneh praznujemo praznik, ki<br />
se imenuje božič. Beseda je pomanjševalnica<br />
za Boga – majhen Bog, bogec,<br />
božič, ker je Bog, ki je bil položen v jasli,<br />
še dojenček, se je šele učlovečil, mi pa<br />
se ob njem zbiramo. V angleščini beseda<br />
Christmas to še lepše poudari, saj<br />
pomeni združevanje ob Kristusu.<br />
Prav »krščanskost« praznika pa<br />
marsikoga moti. V komunizmu je bil<br />
božič prepovedan praznik, zato se ga<br />
ni praznovalo, včasih celo ni smelo<br />
praznovati. Odpor do prave vsebine<br />
Jaslice v avli javne RTV hiše so močno<br />
razburile aktivista Borisa Vaseva, ki je<br />
vodstvo televizije celo prijavil zagovorniku<br />
načela enakosti Mihu Lobniku in ukrepanja<br />
zahteval tudi od Ministrstva za kulturo,<br />
a so ga zavrnili.<br />
Če nam je božič<br />
pomemben in nas<br />
nagovori to, da nam<br />
nekdo vošči, se bo<br />
tisti, ki nas bo želel<br />
nagovoriti, potrudil.
Change language