Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
ZDRAVJE<br />
Komentar<br />
45<br />
Ko ti v vsem<br />
zdravstvenem<br />
domu ostane le<br />
administrativno osebje<br />
in 130.000 ljudi brez<br />
osebnega zdravnika,<br />
je rahlo pozno<br />
za ukrepanje.<br />
novami, kdo bo bolj kvalitetno poskrbel<br />
za paciente. Če imamo vsi enako<br />
plačo, s tem sporočamo, da ne cenimo<br />
raznolikosti našega dela ali pridnosti, s<br />
katero opravljamo neko delo.<br />
TRETJI RAZMISLEK<br />
V Sloveniji imamo najmanjše plačne<br />
razlike na svetu. Gini koeficient je pri<br />
nas, ob Slovaški, dobesedno najnižji<br />
na svetu, pa čeprav se nekateri neutrudno<br />
borijo za še manjšo neenakost.<br />
Posledica tega je rušenje meritokracije.<br />
Denar smo namreč izumili kot<br />
sredstvo, s katerim določamo vrednost<br />
nečemu. Več, kot nam je vredno,<br />
več smo pripravljeni plačati.<br />
Zato je plača v osnovi dogovor med<br />
delodajalcem in delojemalcem glede<br />
na dodano vrednost, ki jo delavec prinaša<br />
organizaciji. Če imamo vsi enako<br />
plačo, s tem sporočamo, da ne cenimo<br />
raznolikosti našega dela ali pridnosti, s<br />
katero opravljamo neko delo. V Sloveniji<br />
imamo podedovan problem, da ne<br />
spodbujamo pridnosti, ampak z ukrepi,<br />
kot sta relativno visoka minimalna plača<br />
in obupno visoki davki, sporočamo<br />
ljudem, da se lahko trudijo ali ne, ker<br />
nam je vseeno.<br />
Ko zdravnik začne kariero pri skoraj<br />
minimalni plači, mu s tem sporočamo,<br />
da njegovega truda pri študiju in delu<br />
država preprosto ne ceni. Ko mu plačo<br />
določajo sestanki raznoraznih sindikatov<br />
in vlade, mu sporočamo, da njegovo<br />
mnenje pri tem ne šteje. In ko mu ministrica<br />
Ajanović Hovnik (45) reče, naj misli<br />
na paciente, in ne na denar, ko mu ponuja<br />
žaljivih nekaj odstotkov k plači, mu s<br />
podnapisi sporoča, da ga ne spoštuje.<br />
Očitki so radi tudi nasprotni – o<br />
visokih plačah. Pri tej manjšini najvišjih<br />
plač gre običajno za naše najboljše<br />
strokovnjake, vodje klinik in oddelkov,<br />
ki poleg tega ogromno delajo, po 250 in<br />
celo 300 ur mesečno. Velikokrat zato,<br />
ker drugih ljudi ni in morajo sami prevzeti<br />
velika bremena. Ampak nalijmo<br />
si čistega vina: kdo naj največ zasluži,<br />
če ne ti ljudje, vrhunsko usposobljeni<br />
strokovnjaki? Pri Golobu se nihče ni<br />
Pacient lahko izbere<br />
osebnega zdravnika,<br />
pediatra, ginekologa<br />
in zobozdravnika,<br />
drugega pa že ne.<br />
V bolnišnici nima<br />
izbire, kdo ga bo<br />
zdravil, kot da bi<br />
bili vsi enaki,<br />
čeprav nismo.<br />
zgražal, ko je dobival milijone na leto,<br />
ampak ko je infarkt, gre vsak na urgenco,<br />
ne v Gen-I.<br />
ČETRTI RAZMISLEK<br />
Imamo srečo, da imamo v Sloveniji neverjetno<br />
predane zdravnike in drugo<br />
zdravstveno osebje. Pa vendar nas je ta<br />
predanost pripeljala v past. V zadnjih<br />
mesecih so Mladi zdravniki objavljali<br />
resnične zgodbe, kjer so ozaveščali<br />
javnost o nemogočih pogojih dela, o<br />
nizkih plačah in o izgorelosti, ki nas je<br />
doletela skoraj vse. Te zgodbe so bile<br />
žalostne, mnoge na robu obupa. S tem<br />
smo ponižno pokazali ljudem, kje smo.<br />
Past pa je bila zato, ker so mnogi ugrabili<br />
moment, ko so v naših sklonjenih<br />
glavah prepoznali stopničko, na katero<br />
lahko stopijo in se počutijo pomembne.<br />
Biti zdravnik ima svoje prigarano spoštovanje,<br />
zato je zrasti čez glavo nekomu<br />
spoštovanemu ustvarilo iluzijo<br />
pomembnosti tudi njim. Rezultat je<br />
zaničevalen odnos do zdravstvenega<br />
osebja, ne samo na socialnih omrežjih,<br />
ampak ponekod tudi v ambulantah in<br />
celo na vladi.<br />
Še danes me zmrazi, ko pomislim<br />
na grožnje, ki jih je od ministra Bešič<br />
Loredana (49) moral poslušati dr.<br />
Zemljič. Se sploh zavedamo, da smo v<br />
mejno mafijskem odnosu, ki ga ima oblast<br />
do vseh, ki ne sledijo slepo? Kakšna<br />
čustva, lepo vas prosim! Gre za nesprejemljiv<br />
obračun z grožnjami, zaradi katerega<br />
bi morala nič manj kot odstopiti<br />
tako minister Bešič Loredan kot premier<br />
Robert Golob (55). Ja, odstop – s<br />
čustvi ali brez.<br />
V trenutku, ko pustimo, da gre<br />
nekaznovano mimo, jim s tem sporočamo,<br />
da to lahko naprej počnejo.<br />
Dostojanstvo vsakega posameznika in<br />
vsakega poklica ne bo prišlo od zunaj,<br />
nihče vam ga ne mora dati, ampak je<br />
plod našega odnosa z nami samimi in<br />
s svetom okrog nas.<br />
Mnogim ta kaos ustreza, ker v njem<br />
dobro služijo, ampak to ne pomaga ne<br />
vam in ne vašim bližnjim, ko potrebujejo<br />
zdravstveno oskrbo. Posledice<br />
razpada zdravstvenega sistema so<br />
lahko usodne, zato ga moramo začeti<br />
reševati včeraj. Tu je bilo izpostavljenih<br />
le nekaj točk, ampak dela imamo<br />
še veliko. Prišli smo namreč do točke,<br />
ko barvanje fasad ne pomaga več.
Change language