Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)

78 | 29. DECEMBER 2022
ZDRAVJE
Komentar
43
naslovljene vse stavkovne zahteve
zdravnikov, razen takojšen dvig za pet
plačnih razredov. Prav slednji pa naj po
ministrovih besedah tudi ne bi reševal
problema. Zdravnikom, ki so nižje od
57. plačnega razreda, plače dviguje že
obstoječi dogovor, ki so ga podpisali
nekateri drugi sindikati. Za zdravnike,
ki so v 57. plačnem razredu in jih je po
ministrovih besedah kar 44 %, pa bodo
stvari urejene po 1. aprilu, ko bodo vsi
dvignjeni v 59. plačni razred, nekateri
pa z napredovanji še višje.
Če bi dvignili plače vsem danes, bi
nesorazmerja ostala, teh pa v obstoječem
sistemu ni mogoče rešiti, zato v
prihodnjem letu pripravljajo spremembe,
v pripravo katerih naj bi vključili
tudi zdravnike.
FIDES OPOZARJA
Da bi bila stavka 11. januarja odpovedana,
je malo verjetno. Minister Loredan
je napovedal, da bodo odgovor Fidesu
poslali v začetku januarja, a da na izsiljevanja
ne pristajajo. A kot je včeraj
povedal podpredsednik sindikata Fides
Gregor Zemljič, bi moralo ministrstvo
takoj sesti na pogajanja in zadeve
rešiti do 10. januarja, kar pomeni, da je
časa za rešitev malo.
Stavka, ki jo pripravljajo, je milejša
od tiste, ki jo sicer zahteva članstvo. Ti
namreč zahtevajo stavko do izpolnitve
zahtev, vendar bo tokrat stavka samo
enodnevna, saj je zdravstveni sistem
tako na meji zmogljivosti, da bi ga večji
izpad lahko spravil na kolena. Prav zato
se tudi niso odločili za umik soglasij
k nadurnemu delovniku. V kolikor ne
bodo deležni posluha, bodo potrebna
dodatna zaostrovanja.
Zdravniki si želijo, da se v ospredje
znova vrne odnos med zdravnikom in
bolnikom, ne pa politizacija, od politike
pa pričakujejo sistem, ki bo zadržal
zdravnike v javnem zdravstvu. Kritični
so predvsem do odločitve vlade, da bistveno
bolje nagradi mlajše zdravnike,
s čimer se ustvari nesorazmerja v odnosu
do izkušenih zdravnikov, ki mlajše
mentorirajo in sprejemajo najtežje
odločitve, s čimer predstavljajo hrbtenico
zdravstvenega sistema.
Dodatno opozarjajo na spoštovanje
standardov in normativov ter
zagotovitev ustreznega nagrajevanja
zdravnikov, ki te presegajo, kakršnih
je v Sloveniji trenutno večina na primarni
ravni. Prav prekomerne obremenitve
so namreč glavni razlog za
odhode zdravnikov.
Zdravniki še opozarjajo, da pogajanja
po 29. novembru ne potekajo,
temveč so bili zgolj povabljeni na
podpis sporazuma, s katerim se ne
strinjajo. Več kot 80 % zdravnikov
tudi ne verjame obljubam ministra o
ustreznem zdravstvenem stebru, ki
ga obljublja.
Opozarjajo tudi, da je treba ohranjati
visoko stopnjo strokovnosti ter
znanja jezika, in na dejstvo, da so razmere
v Sloveniji tako nestimulativne,
da imajo družinski zdravniki celo v
Sarajevu boljše razmere za delo kot pri
nas, zato ni presenečenje, da na delo v
Slovenijo ne prihajajo več in da se delež
tujih zdravnikov, ki jih v Fidesu sicer
pozdravljajo, že leta ne povečuje.
»Če je dvigalo registrirano za 12
oseb, jih notri ne more iti 25. Prav to
se nam dogaja zdaj v zdravstvu, ko en
zdravniški tim dela naenkrat tudi štiri
ordinacije,« so zdravniki plastično ponazorili
razmere.
AMBULANTE
Minister Bešič Loredan je predstavil
tudi nekaj konkretnih številk, s katerimi
je skušal ovreči obtožbe, da ministrstvo
spi. Število ljudi brez izbranega
zdravnika se je od leta 2018 povečalo
za 112 %, a povečalo se je tudi število
zdravniških timov, in sicer z 921 na
995 v enakem obdobju.
Minister je predstavil tudi dogajanje
v ZD Ljubljana, kjer opozarja, da nikogar
Tako se poraja vprašanje, kako je
mogoče, da je ob vse več zdravniških
timih vse več ljudi brez
zdravnika. Problem je v staranju
prebivalstva. Obremenitev
zdravnikov se namreč ne meri po
osebah, ampak po glavarinskih
količnikih, saj starejši ljudje bistveno
več potrebujejo zdravnika
kot mlajši. Starejše osebe tako
predstavljajo bistveno večji količnik
(tudi več kot štirikrat) in tudi
bistveno več dela kot mlad posameznik.
S staranjem prebivalstva
bodo razmere le še slabše.
ne obtožuje za obstoječe stanje, čeprav
so razmere očitno nevzdržne. Glede na
to je bil nedavno z Mestno občino Ljubljana
sklenjen sporazum, da bodo v
Ljubljani dežurali tudi koncesionarji,
kako uspešen bo sistem, bodo preverjali
januarja. Napoveduje tudi uvedbo
ambulant za bolnike brez izbranega
osebnega zdravnika, kjer bodo ti bolniki
dobili enako storitev. Ob tem pa se
pojavlja vprašanje, kdo bo tam delal in
zakaj potemtakem ti zdravniki enostavno
ne opredelijo teh bolnikov. Prav tako
naj zanimanja med zdravniki za delo v
teh ambulantah praktično ne bi bilo.
Na to minister Bešič Loredan danes ni
podal odgovora, razen zniževanja zahtevane
ravni jezika do B2, z zahtevo, da
se v enem letu dvigne na raven C1.
Komentar avtorja
Sliši se lepo,
a zdravniki so šli že
prevečkrat žejni
čez vodo
Če gre verjeti ministru Bešiču
Loredanu, bo vse, na kar opozarjajo
zdravniki, rešeno do 1. aprila. A podobne
reforme so različne, predvsem
leve vlade obljubljale že leta, potem pa
vsakokrat iz tega ni bilo nič. Spomnimo
se samo fiaskov na tem področju iz časa
ministrovanja Milojke Kolar Celarc.
Tako nikakor ni presenečenje, da
zdravniki vladi v 80 % ne verjamejo.
Nenavadno je tudi, da skuša vlada
plačno praktično izenačiti zdravnike
začetnike. Po drugi strani pa je to vsaj
nekaj, bolje kot nič. Čeprav delne rešitve
včasih ustvarjajo še večje probleme.
Posebej še, če jim ne sledijo konkretnejše
reforme. Za slednje pa se zdi, kot
kaže dogajanje na političnem parketu,
da kaj utegnejo pasti v vodo. Zdravstvo
je namreč področje največjih interesov
v Sloveniji, minister Loredan pa na
stavnici prihodnjih padlih ministrov
kotira precej pri vrhu.
Zdravstveni sistem pa medtem z
vsakim dnem tone globlje v izgorelost
zdravnikov in nedostopnost bolnikov
ter se posledično vse hitreje, nehote ali
hote, spreminja v stanje, kjer bo praktično
ostal samo zasebni, pa naj Levica
še tako rohni proti temu.