Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
INTERVJU<br />
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
32<br />
posebno pa še poznavanje zgodovine,<br />
zemljepisa, psihologije itd. Za pisanje<br />
slovarja priimkov pa je seveda nujna<br />
tudi leksikografska usposobljenost,<br />
rutina, vztrajnost. To sem pridobil pri<br />
velikih skupinskih slovarskih projektih<br />
Inštituta za slovenski jezik, pri pisanju<br />
leksikonov imen, knjige Živali v prispodobah<br />
ter pri svojem zadnjem samostojnem<br />
frazeološkem projektu.<br />
V Sloveniji je kar nekaj jezikoslovcev,<br />
ki raziskujejo priimke.<br />
Ali sodelujete med seboj?<br />
Najprej bi poudaril, da sem vsa osebnoimenska<br />
raziskovanja, pisanje leksikonov<br />
in pojasnjevanje izvora imen in priimkov<br />
ter frazemov v različnih medijih<br />
opravljal v izvenslužbenem času. Kot<br />
raziskovalec Etimološko-onomastične<br />
sekcije Inštituta za slovenski jezik bi<br />
vsaj prvih deset let to lahko počel tudi<br />
v službenem času, a je bil takrat in tudi<br />
še desetletji kasneje Etimološki slovar<br />
slovenskega jezika avtorja Franceta<br />
Bezlaja prvenstvena naloga sekcije.<br />
Moja osebnoimenska in druga raziskovanja<br />
so v veliki meri pionirska,<br />
zato je težko govoriti o enakovrednem<br />
sodelovanju. V zadnjih treh desetletjih<br />
me je namreč mnogo ljudi kontaktiralo<br />
predvsem z željo po razlagi<br />
svojega priimka. Izjema je bil Pavle<br />
Merkù, tržaški Slovenec, tudi skladatelj,<br />
pionir v raziskovanju osebnih in<br />
drugih imen na Tržaškem in na slovenski<br />
zahodni meji. Sodelovati sva<br />
začela po izidu mojega Leksikona imen<br />
leta 1988, ko je o njem v reviji Mladika<br />
napisal pohvalno mnenje z naslovom<br />
Odprto pismo Janezu Kebru. Še<br />
pred objavo je prišel k meni v službo<br />
in mi dal rokopis tega pisma. Takrat<br />
je v Mladiki že obravnaval svetniška<br />
imena, ki so kasneje izšla v knjigi Svetniki<br />
v slovenskem imenoslovju (1993).<br />
Vanjo je na koncu dodal tudi mnenja<br />
imenoslovcev Franca Jakopina, Janeza<br />
Kebra in Dušana Čopa o njej. Od imena<br />
Gertrudis naprej je Merkù začel citirati<br />
tudi moj Leksikon imen. V tem delu<br />
ter v delih Priimki na zahodni meji<br />
(1982) in 1300 primorskih priimkov<br />
(2004) je veliko razlag priimkov s tega<br />
področja. V dvojnem trinajstem letniku<br />
Jezikoslovnih zapiskov iz leta 2007,<br />
posvečenem njegovi 80-letnici, sem<br />
mu posvetil članek z naslovom Pavle<br />
Slovarje priimkov<br />
imajo mnogi evropski<br />
in verjetno tudi drugi<br />
narodi. Ne poznam pa<br />
nobenega, v katerem bi<br />
bili priimki obravnavani<br />
s toliko različnih<br />
vidikov.<br />
je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter<br />
in Pavel ne Peter ali Pavel ne Pavliha.<br />
Po ustanovitvi Rodoslovnega društva<br />
Slovenije sem z več prispevki sodeloval<br />
tudi v njegovem biltenu Drevesa,<br />
v Ljubljani pa sem imel tudi društveno<br />
predavanje o raziskovanju izvora<br />
priimkov. Kot urednik Jezikoslovnih<br />
zapiskov, glasila Inštituta za slovenski<br />
jezik, prve čisto jezikoslovne<br />
znanstvene revije v Sloveniji, sem leta<br />
2002 združil slovenske imenoslovce<br />
v tematski številki te revije z naslovom<br />
Slovensko imenoslovje. V njej smo<br />
skupno opisali dotakratne raziskovalne<br />
dosežke slovenskega imenoslovja.<br />
Veliko let smo čakali na Leksikon<br />
priimkov, ki ste ga pripravili Vi.<br />
<strong>Koliko</strong> dela je bilo vloženega?<br />
Tega ni mogoče realno izmeriti. Delo<br />
se je v resnici začelo z mojim vstopom<br />
v službo na Inštitutu za slovenski jezik,<br />
nadaljevalo pa z vsemi mojimi razlagami<br />
imen in priimkov. Ob tem raziskovanju<br />
sem začel resneje razmišljati o<br />
novi knjigi. Z založbo Mohorjeva družba,<br />
pri kateri sem leta 1988 izdal prvi<br />
Leksikon imen, smo ugotovili, da bi bilo<br />
nekaj podobnega potrebno napisati<br />
tudi za priimke. Pridobili smo popolne<br />
statistične podatke za leto 1997 in naredil<br />
sem spisek priimkov, ki bi prišli<br />
v poštev za knjigo. Realne možnosti za<br />
izdelavo knjige o priimkih pa so se odprle<br />
šele po dokončanju mojega zadnjega<br />
samostojnega inštitutskega projekta<br />
– Slovarja slovenskih frazemov leta<br />
2011, ki sem ga pripravljal deset let.<br />
Nikoli nisem smel – in zaradi zaposlenosti<br />
z mnogimi drugimi raziskavami<br />
tudi dolgo nisem mogel – preveč<br />
razmišljati, da imam pred seboj še neskončno<br />
veliko dela. Vsekakor je bilo<br />
treba veliko vztrajnosti in trdne volje<br />
za dokončanje tako velikega projekta.<br />
Ali imajo tudi druge nacije<br />
podobne slovarje priimkov?<br />
Slovarje priimkov imajo mnogi evropski<br />
in verjetno tudi drugi narodi. Ne<br />
poznam pa nobenega, v katerem bi bili<br />
priimki obravnavani s toliko različnih<br />
vidikov. Podobno bi lahko rekel tudi za<br />
Leksikon imen.<br />
Kakšen je odmev na knjigo?<br />
Obstajajo kritike, pripombe,<br />
dopolnitve za posamezna gesla?<br />
Odmevi na Leksikon priimkov so ugodni,<br />
a morda nekoliko zadržani in v<br />
skladu okoliščinami, ki smo jih doživljali<br />
ob kovidu in v supervolilnem letu.<br />
Tudi različni mediji so mu vse leto izkazovali<br />
zgledno zanimanje. Pravzaprav<br />
sem lahko zelo zadovoljen, celo srečen,<br />
da nam je z Mohorjevo v dveh letih<br />
kljub kovidu uspelo tehnično pripraviti<br />
za tisk tako obsežno knjigo. Življenje<br />
nas uči, da lahko pri velikih projektih<br />
marsikoga tudi prehiti čas. Posamezniki<br />
so se že oglasili s pohvalami, tudi s<br />
kako pripombo ali dopolnilom, verjetno<br />
pa bom največ stvari ugotovil sam,<br />
ko bom prebiral posamezna gesla. Za<br />
vse priimke namreč nisem imel enako<br />
časa za raziskavo, če sem hotel končati<br />
knjigo v še sprejemljivem roku.<br />
Ali slovenska država dovolj skrbi<br />
za jezikovno dediščino?<br />
Kje bi se dalo kaj izboljšati?<br />
Financiranje znanosti nasploh, tudi<br />
tiste, ki se ukvarja s slovenskim jezikom,<br />
ni bilo nikoli zadostno. V času<br />
mojega službovanja na Inštitutu za slovenski<br />
jezik je bilo kar nekaj obdobij, ko<br />
smo se raziskovalci bali za svoje službe.<br />
Obstoj slovenskega jezika je tesno povezan<br />
z obstojem slovenskega naroda.<br />
Njegovo stalno raziskovanje bi moralo<br />
biti finančno stabilno urejeno. Za ohranitev<br />
slovenskega jezika pa bi moral<br />
vsak posameznik, a tudi družba kot<br />
celota, storiti veliko več kot (do)zdaj.
Change language