Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
INTERVJU<br />
30<br />
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
Slovenski priimki niso tako enoznačni, kot so npr. skandinavski.<br />
šanih oblik so izpeljani s pomočjo<br />
različnih končnic, ki so značilne za<br />
tvorbo priimkov iz imen. Tako imamo<br />
priimke na ‐čič, -ič, -in, -ovič, -e, ‐ec ...<br />
Če vzamemo npr. ime Peter, poznamo<br />
izpeljane priimke Petrič, Petre, Petrin,<br />
Petrovič, Petrovčič, Petrovec..., tudi sam<br />
Peter je lahko priimek. Te izpeljave so<br />
prvotno pomenile »Petrov sin«. Slovenci<br />
imamo v jeziku veliko možnosti<br />
izpeljave, zato je iz najbolj znanih imen<br />
nastalo zelo veliko priimkov.<br />
Zanimiv pojav je tudi to, da imamo<br />
veliko imen, ki so lahko hkrati tudi priimki.<br />
Že leta 1990 je bilo več kot 1200<br />
takih pojavitev. Pri pogostih imenih je<br />
seveda imen več kot priimkov, pri redkejših<br />
pa je lahko tudi obratno.<br />
Močna in zanimiva skupina priimkov<br />
so vsekakor priimki iz vzdevkov<br />
po telesnih ali duševnih lastnostih.<br />
Med vzdevke spadajo npr. živalska imena.<br />
Gre za metaforično rabo živalskih<br />
imen, in sicer za primerjanje živalskih<br />
lastnostih s človeškimi. Živalska poimenovanja<br />
so sprva uporabljali za rojstna<br />
imena, ker so želeli, da bi krščenec<br />
imel neke pozitivne lastnosti živali, po<br />
kateri je poimenovan (npr. medvedu<br />
ali volku). Pri imenih je šlo bolj za želje<br />
staršev, kakšen naj bo njihov potomec,<br />
pri prvotnih nosilcih takih priimkov pa<br />
tudi za to, da je poimenovanec dejansko<br />
imel take lastnosti (bil je npr. močan kot<br />
medved). Danes je morebitna povezava<br />
samo naključna, tako da latinski rek<br />
Nomen est omen (ime je pomenljivo) velja<br />
le izjemoma. Sedanje lastnosti posameznih<br />
nosilcev nekaterih priimkov so<br />
včasih lahko celo popolnoma nasprotne:<br />
ljudje s priimkom Majcen so lahko<br />
Danes je morebitna<br />
povezava med pomenom<br />
priimka in lastnostmi<br />
njegovega nosilca samo<br />
naključna, tako da<br />
latinski rek Nomen est<br />
omen (ime je pomenljivo)<br />
velja le izjemoma.<br />
npr. zelo veliki, kar bi sicer pričakovali<br />
pri nosilcih priimka Velikonja.<br />
Pri poimenovanjih živali je zanimivo,<br />
da si ljudje nekaterih nekdaj nekaterih<br />
močnih ali nevarnih živali niso<br />
upali naravnost poimenovati, zato so<br />
jih opisovali. Medved tako pomeni »tisti,<br />
ki je med«, nemško poimenovanje<br />
Bär pa izhaja iz poimenovanja za rjavo<br />
barvo. Podobno si Judje s pravim imenom<br />
niso upali imenovati Boga.<br />
Nadalje poznamo priimke, ki so<br />
nastali iz imen krajev, iz katerih so<br />
ljudje izhajali. Pri tem imamo zelo<br />
različne možnosti za njihovo tvorbo.<br />
Iz krajevnega imena Jama poznamo<br />
naprimer priimke Jamšek, Jamar in<br />
Jamnik. Treba je poudariti, da izhodiščni<br />
kraj ali zaselek danes morda ne<br />
obstaja več, zato je treba pri raziskovanju<br />
uporabljati zgodovinske vire.<br />
V nekaterih primerih je priimke še<br />
danes mogoče najti v izvornem kraju,<br />
vendar je to bolj kot ne izjema. Ljudje<br />
so se namreč iz prvotnih krajev večinoma<br />
izselili. V tem primeru so jim<br />
priimek pogosto nadeli v drugem kraju<br />
kot znak, od kod so prišli.<br />
Nenazadnje je treba omeniti še priimke<br />
iz stanovskih poimenovanj, tj. po<br />
poklicih, funkcijah, obrti, npr. Kovač,<br />
Župan, Kralj, Knez, Škof.<br />
Pri končnici -ič pogosto mislimo,<br />
da gre za ljudi, ki so potomci prišlekov,<br />
vendar ni tako?<br />
Končnica -ič je slovanska, ki pomeni<br />
mladič oz. potomec, sin, npr. Janžič ali<br />
Petrič = potomec, sin Janeza oz. Petra.<br />
Ta končnica pri drugih južnih Slovanih,<br />
tj. ‐ić, sicer pogostejša kot pri nas, kjer ni<br />
tako dominantna. Pri severnih narodih<br />
je v teh primerih npr. dodana beseda<br />
sin (npr. dansko sen, švedsko son). Tako<br />
ime Johan (Janez) in beseda son (sen)<br />
tvorita priimek Johanson (Johansen), ki<br />
pomeni »Janezov sin«. V teh deželah so<br />
priimki nastali precej pozneje, tj. šele v<br />
18., 19. stoletju, zato so tvorbeno precej<br />
enolični. Nemški priimki, ki so zgodnejši,<br />
so tvorbeno bolj raznoliki. Najdemo<br />
tudi nekaj podobnosti s slovenščino.<br />
Kakor imamo mi priimke na ‐ar, se v<br />
nemščini pojavlja -er, saj ta končnica<br />
izhaja iz latinščine. Ta -er se pri nas navadno<br />
pojavlja v priimkih, prevzetih iz<br />
nemščine, imamo pa tudi posamezne v<br />
slovenščini nastale priimke, ki se pod
Change language