Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)

78 | 29. DECEMBER 2022
INTERVJU
29
Kdaj in kako ste začeli
raziskovati priimke?
Že kmalu po prihodu v Etimološko-onomastično
sekcijo Inštituta za slovenski
jezik 1. septembra 1970 sem se
srečal z željami javnosti po razlagah
priimkov in imen. To sekcijo je takrat
vodil prof. France Bezlaj, ki velja za pionirja
slovenske etimologije in onomastike,
bil pa je tudi profesor na Filozofski
fakulteti. Kot svojega študenta me
je poklical po telefonu in mi pisal, ali
bi prišel v njegovo sekcijo kot raziskovalec.
Pred tem ga je namreč zapustila
moja predhodnica Milena Piškur, ki je
šla raje v prosveto kot v raziskovalno
delo, ki čaka človeka v taki sekciji. Tako
sem prišel v okolje, v katerem se ukvarjajo
z etimologijo in imenoslovjem.
Najprej sem se moral naučiti osnov
imenoslovja in etimologije. V veliko pomoč
so mi bili etimološki slovarji, ki so
takrat izhajali, in Začasni slovar slovenskih
priimkov. Slednji je prvi popolnejši
seznam vseh slovenskih priimkov, ki so
bili zajeti po popisih prebivalstva pred
drugo svetovno vojno in deloma še med
italijansko okupacijo. Za raziskovanje
nekega korpusa je treba najprej vedeti,
s čim imaš opravka. Prej je bilo npr. sezname
priimkov mogoče najti v koledarjih
Mohorjeve družbe, v katerih so
bili objavljeni naročniki. Ker je bilo teh
veliko, je bilo tam mogoče najti tudi veliko
zanimivih priimkov.
Ste vedno hoteli zapletene besede,
besedne zveze in osebna imena
pojasnjevati tudi običajnim
ljudem? Znanstveniki so namreč
pogosto hermetično zaprti v
strokovno javnost, za vaše članke,
oddaje, knjige pa je značilna
poljudnost, razumljivost.
V letih 1970 in 1971 sem brez pravih
podatkov in literature ter ustreznega
predznanja razložil nekaj priimkov v Jeziku
in slovstvu. Približno v istem času
sem za Leksikon Cankarjeve založbe (t. i.
Sovo) po nemški (licenčni) predlogi priredil
in dopolnil s slovenskimi oziroma slovanskimi
imeni poglavje o rojstnih imenih
(izid leta 1973). Po izidu Hrvatskega
ali srbskega etimološkega slovarja (1971,
1972, 1973, 1974) Petra Skoka, Začasnega
slovarja slovenskih priimkov (redaktor
France Bezlaj) in Etimološkega slovarja
Prve slovenske priimke
sem zasledil v stanovski
kartoteki
(Arhiv Republike
Slovenije) od 12. stoletja
naprej, na splošno
pa so se priimki na
slovenskem ozemlju
večinoma izoblikovali
do 16. stoletja.
slovenskega jezika I (A–J) Franceta Bezlaja
(1976) sem v članku Priimki v Skokovem
in Bezlajevem etimološkem slovarju,
objavljenem v reviji Onomastica jugoslavica
8 (1979) prikazal pristop obeh avtorjev
do imenoslovja, zlasti do priimkov.
Pozneje sem v poljudnoznanstveni
reviji za mlade Pionir v začetnih številkah
letnika 1981/1982 objavil informativne
članke O slovenskih priimkih, Naši
priimki, nova raziskovalna naloga in O
izvoru naših priimkov ter sodeloval pri
pripravi in ocenjevanju raziskovalne naloge
o priimkih z naslovom Naši priimki.
Po obsežni raziskavi sem v Onomastici
jugoslavici 9 (1982) objavil tudi članek O
priimkih na -šek. V Nedeljskem dnevniku
so 15. 11. 1987 objavljenemu pregledno informativnemu
članku dali zelo ambiciozen
naslov Vse o priimkih.
Priimke iz rojstnih imen omenjam v
prvi slovenski knjigi o rojstnih imenih z
naslovom Leksikon priimkov s podnaslovom
Izvor imen na Slovenskem, ki je
izšla leta 1988. Ta je nastala po oddajah
na Radiu Ljubljana v letih 1984 in 1985.
Sledile so ji dopolnjene izdaje v letih
1996, 2001, 2008. Priimke iz živalskih
poimenovanj obravnavam v knjigi Živali
v prispodobah I in II (1996, 1998), ki je
nastala po 90 nedeljskih jutranjih oddajah
na ljubljanskem Radiu v letih 1986 in
1987 s skupnim naslovom Razmišljanja
o besedah. Na koncu druge knjige je tudi
poglavje Živalski nazivi v imenoslovju.
To tematiko sem kasneje obdelal in
nadgradil še v člankih, objavljenih v glasilih
Drevesa in Jezikoslovni zapiski.
Kontinuirano sem izvor priimkov
začel raziskovati in objavljati v četrtletni
reviji za slovenske izseljence
Slovenija pod naslovom The Origin of
Slovene Surnames v letih 1992–2002.
Na prvem programu Radia Slovenija
sem ob sredah zjutraj v oddaji Iz priimkovne
delavnice prof. Janeza Kebra
razlagal najpogostejše priimke od 8.
februarja 2004 (začenši s priimkom
Prešeren, potem Novak) do 26. februarja
2020 (priimek Keber) ter v časopisu
Dnevnik v rubriki Iz zakladnice
priimkov (ob petkih) od 2005 do 2016.
Knjigi o priimkih v Sloveniji, ki smo jo
na koncu naslovili kotLeksikon priimkov,
pa sem se lahko resneje posvetil
šele po letu 2011, ko sem že po dveh
letih v pokoju končal projekt Inštituta
za slovenski jezik Slovar slovenskih
frazemov. Tam sem sicer že kot raziskovalec
Leksikološke sekcije kot soavtor
sodeloval pri izdelavi četrte in pete
knjige Slovarja slovenskega knjižnega
jezika (1985 in 1991), slovarskega dela
Slovenskega pravopisa 2001 ter Besedišča
slovenskega jezika z oblikoslovnimi
podatki (2004).
Kdaj so nastali prvi priimki v
osrednji Sloveniji? Zakaj?
Pri nas so priimki nastali precej zgodaj.
Prve slovenske priimke sem zasledil v
stanovski kartoteki (Arhiv Slovenije)
od 12. stoletja naprej, na splošno pa so
se priimki na slovenskem ozemlju večinoma
izoblikovali do 16. stoletja.
Sicer pa so prvi evropski priimki
nastali v večjih italijanskih mestih v 9.
ali 10. stoletju – najprej kot moda, potem
pa tudi zaradi potrebe po dodatni
identifikaciji ljudi. V mestih, v katerih
je bilo veliko ljudi, se namreč niso več
mogli prepoznavati, identificirati samo
po imenu ali vzdevku. Poleg omenjenega
vzroka obstajajo še druge pobude za
nastanek priimkov, npr. zaradi dedovanja.
S tem so bile zadovoljne tudi oblasti,
saj so lahko s pomočjo priimka poiskale
potomce, da so poplačali morebitne
dolgove svojih prednikov. V fevdalizmu
so priimke dobili tudi tlačani, da so jim
lahko pripisali določene dajatve.
Kako so nastajali slovenski priimki?
Veliko priimkov je nastalo iz osebnih
imen. Iz pogostih imen, kot so Janez,
Peter, Gregor itd., oz. njihovih skraj-