Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)

78 | 29. DECEMBER 2022
AKTUALNO
Komentar
27
torej morda zastavljamo napačna vprašanja?
Oziroma se lotevamo problema
iz napačnega zornega kota? Morda
premoženje posameznika za njegovo
izvoljivost ni tako pomembno, ampak
so pomembnejši drugi dejavniki?
NE GRE ZA DENAR
Dr. Vesna Vuk Godina (65) je prepričana,
da je za Slovenijo značilen domačijski
produkcijski način (DPN), ki je način
družbene organizacije agrarnih družb.
Ena od značilnosti DPN pa je egalitarnost.
Produkcija je v DPN usmerjena k
zadovoljitvi potreb članov domačije, te
pa med člani ne variirajo pomembno.
Slovenci smo ena bolj egalitarnih držav
v Evropi in tudi širše, to pa zato, ker so
bile vse družbene ureditve, ne glede na
to, kako so se morda ideološko in sicer
razlikovale, v resnici organizirane po
logiki DPN. Ta logika je bila kot formalni
princip delovanja družbe ukinjena šele
s koncem socializma. Trideset let pa je
premalo, da bi se zgodovinska tirnica, ki
se je oblikovala od 6. stoletja do danes in
ki je bila vedno skladna z logiko DPN, v
resnici lahko spremenila. Od tod vztrajanje
egalitarnosti pri Slovencih.
Kateri je torej odločilni dejavnik pri
odločanju volivca? Dr. Godina meni, da
gre za delitev na »naše« in »vaše«. Eden
od ključnih principov socialne organizacije
v DPN je namreč dejstvo, da se
ljudje identificirajo s socialnimi skupinami,
katerih člani so, ko gre za preživetje,
torej s takšnimi ali drugačnimi
»domačijami«. Tu ne gre le za kmečke
domačije, ampak za vse socialne skupine,
ki združujejo posameznike, ki
skupaj skrbijo za lastno preživetje (npr.
ljudi iste delovne organizacije, oddelka
v tej isti delovni organizaciji itd.) Tisti,
ki niso člani moje preživetvene skupine,
moje »domačije«, niso del mojega
socialnega sveta. Za DPN je v tem smislu
značilna logika cepitve med domačijami,
pri tem pa so vse domačije, ki niso
moje, v resnici moji dejanski ali potencialni
(preživetveni) sovražniki.
Kot nadaljuje znana antropologinja,
se torej mojega socialnega sveta zato
ne obravnava enako kot tujih socialnih
svetov. V tem smislu je za družbeno organizacijo,
ki je značilna za DPN, značilna
ne le logika cepitve, ampak tudi
dvojna morala. Ena morala velja za mojo
domačijo in njene člane, druga pa za
Andrej Lasbaher
Dr. Smole je tako prepričan, da »tipičen slovenski
volivec« sploh ne obstaja. Odnos do bogastva
in socialnih razlik pa je odvisen od različnih
dejavnikov, od psihološkega odnosa do imetja do
načina (oziroma zakonitosti) tega, kako smo do
bogastva prišli.
»nemoje« domačije in njene člane. Tisto,
za kar se bo »nemoja« domačija napadala,
kar se bo pri njenih članih sankcioniralo,
za kar se jih bo kaznovalo itd., bo v
lastni domačiji dovoljeno – morda sicer
ne slavljeno kot vrednota, ne bo pa razumljeno
kot prekršek, zaradi katerega
bi bilo treba člana moje domačije preganjati,
sankcionirati, kritizirati, izločiti,
z njim prekiniti stike itd. Nič od tega pa
ni specifično slovenskega, ampak je del
DPN in zato tudi vseh družb, ki so organizirane
po logiki DPN.
BESEDE RESNIČNOSTI
Zgoraj omenjena delitev in njen pomen
za mnoge verjetno ni presenečenje. Kakšen
pa je pomen medijev in splošne javne
razprave? Kot poudarja dr. Smole, je v
političnem žargonu, ki ga uporablja vladajoči
režim, mnogo besed, ki so spremenile
svoj dosedanji pomen. Morda tudi
nismo pozorni na strukturo povednosti,
ki nam jo nudijo pripovedovalci nove politične
resničnosti. Oblast namreč kroji
podobo takega sveta, ki mu vlada. Zato
so besede tiste, ki ga oblikujejo.
Kako pri nas razumeti pridevnike
liberalen, demokratičen, svoboden …?
Kam dati samostalnike socializem, fašizem,
svoboda, kapitalizem, desnica,
levica, sovražni govor in njihove izpeljanke?
Namreč, z izbiro besed tendenciozna
publicistika oblikuje določeno
in osrednji oblasti prijazno krajino.
Tudi z izogibanjem določenih besed
pripomore k temu. Kot pravi dr. Smole,
kdor danes misli, da so Slovenci volili
tajkunske bogataše, se moti! Tajkunov
ni, saj beremo in slišimo, da volimo
same socialne duše, olepševalce mest,
sočutne skrbnike za zeleno in energetsko
prijazno Slovenijo.
Prepričan je, da bogastvo naših izvoljenih
prvakov ni imelo pretežnega
vpliva na izbor, ker jih je javni večinski
novinarski diskurz oprostil vsake sence
neprimernosti za kandidatsko funkcijo.
Prav tako je pri izboru delovalo tudi
mnenje, da so učinkovito gospodarili.
Da si prizadevaš za standard, pa je itak
želja vsakega volivca. Kot zaključuje, so
mediji ob teh volitvah oblikovali tako
podobo kandidatov, da so morali biti izvoljeni.
Izogibali so se rumenim pegam
kandidatov in izpostavljali njihove vrline.
V tem pa je strašna moč neetičnega
pisanja in poročanja, ki lahko nekoga
poviša, drugega pa ubije.
POMEMBEN JE KONTEKST
Omenjeni dejavniki gradijo kontekst, v
katerem potekajo vsakokratne volitve.
Vsako ljudstvo ima svojo zgodovino,
ki ga izoblikuje. In čeprav smo vsi posamezniki
z lastno identiteto, živimo
skupaj v družbi, ki jo pomembno krojijo
oblast in mediji s svojim oblikovanjem
naše realnosti. Ti določajo, kaj so pomembne
družbene teme ter kaj je trenutna
pripoved.
Dr. Dejan Verčič (59), teoretik odnosov
z javnostmi, je tako prepričan, da pri
odločanju volivci nekaterim lastnostim
kandidatov posvečajo večjo pozornost in
jih pri svojem odločanju bolj upoštevajo
na račun nekih drugih. Letošnji volilni
cikel je tako šel večinsko proti prejšnji
vladi in dal veter v jadra tistim, za katere
se je zdelo, da imajo največje možnosti
uspeha pri tem.To pa ne pomeni, da
so državljani dvolični, slepi ali neumni.
Samo stvari, ki jih motijo, so dali začasno
v oklepaje. Morda letos to za novinarje
velja še bolj kot za običajne ljudi.
Vendar se izpostavljenost stvari, ki
jih opažamo, skozi čas in okoliščine spreminja.
Z referendumi se zaključuje obdobje
romantičnega obračuna, z januarjem
prihaja novo leto realizma, v katerem
se bo očem pokazalo marsikaj, kar je bilo
prej zaradi gledanja s srcem prikrito.