Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
AKTUALNO<br />
26<br />
Komentar<br />
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
Zakaj Slovenci,<br />
prisegajoči na egalitarnost,<br />
za svoje voditelje (iz)volijo bogataše<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Slovenci ne maramo bogatašev in to tako močno, da jih izvolimo<br />
za svojega župana, predsednika vlade in predsednika države,<br />
je zapisal Rajko Podgoršek – za vse omenjene trenutne nosilce funkcij<br />
bi brez težav rekli, da spadajo v zgornje odstotke državljanov po svojem<br />
premoženju, pri čemer je to zanimivo glede na nekatere lastnosti<br />
Slovencev, kot jih prikazujejo rezultati javnomnenjskih raziskav.<br />
Podobno rezultati SJM<br />
kažejo, da imajo Slovenci<br />
načeloma bolj pozitiven<br />
odnos do socializma<br />
kot do kapitalizma ter<br />
hkrati zelo pozitiven<br />
odnos do majhnih<br />
socialnih razlik.<br />
Bor Slana/STA<br />
Raziskava Slovensko javno mnenje<br />
(SJM) 2022/1 tako kaže, da<br />
več kot tri četrtine anketirancev<br />
meni, da bi se morale<br />
razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji<br />
zmanjšati. In to ob dejstvu, da je Slovenija<br />
že zdaj med dohodkovno najbolj<br />
egalitarnimi državami na svetu.<br />
Tako kaže Ginijev koeficient, merilo<br />
za statistično razpršenost, največkrat<br />
uporabljeno kot merilo neenakomerne<br />
porazdelitve dohodka in premoženja.<br />
Podobno rezultati SJM kažejo, da<br />
imajo Slovenci načeloma bolj pozitiven<br />
odnos do socializma kot do kapitalizma<br />
ter hkrati zelo pozitiven odnos do<br />
majhnih socialnih razlik.<br />
Zakaj torej kljub našim vrednotam<br />
volimo »tranzicijske bogataše«? Kako<br />
da njihovo premoženje, neredko pridobljeno<br />
vsaj na moralno sporen način, če<br />
že ne kaj hujšega, ni večja ovira na njihovi<br />
politični poti? Imamo morda dvojne<br />
standarde, so nekateri dejavniki še<br />
bolj pomembni kot odnos do bogastva?<br />
Ali gre tu za svojevrsten fenomen ali kaj<br />
bolj splošnega? To so nekatera vprašanja,<br />
ki smo si jih zastavili, za mnenje pa<br />
vprašali ugledne strokovnjake.<br />
Kot je lahko razbrati iz njihovih<br />
odgovorov, situacija ni enostavna, odvisna<br />
je od konteksta. V veliki meri je<br />
odvisna od zgodovinskih in kulturnih<br />
dejavnikov, pa tudi od medijskega<br />
poročanja ter vseprisotnih delitev na<br />
»naše« in »vaše« v slovenski družbi.<br />
TIPIČEN VOLIVEC<br />
Začnimo s pomembno ugotovitvijo psihologa<br />
dr. Franca Smoleta. Kot pravi, so<br />
študije posamičnega lahko zelo točne,<br />
vprašanje pa je, za kolikšen obseg populacije<br />
veljajo. Analize lahko hitro postanejo<br />
tudi literarno ali politično obarvane.<br />
Zato se je pri prebiranju novinarskih<br />
ali drugih poljudnih »analiz« vedno<br />
dobro spraševati, koliko zares držijo ali<br />
koliko vsaj v glavnem držijo. Namreč, v<br />
obravnavanem primeru je razen variable<br />
bogastvo še veliko drugih neznanih<br />
dejavnikov, ki vplivajo na volivčevo<br />
odločitev. Druga ovira pri odgovoru na<br />
vprašanje pa je sedanji politični trenutek.<br />
Ali se danes odnos do bogatih sploh<br />
artikulira kot pomembno dejstvo?<br />
Dr. Smole je tako prepričan, da<br />
»tipičen slovenski volivec« sploh ne<br />
obstaja. Odnos do bogastva in socialnih<br />
razlik pa je odvisen od različnih<br />
dejavnikov, od psihološkega odnosa do<br />
imetja do načina (oziroma zakonitosti)<br />
tega, kako smo do bogastva prišli. Si
Change language