Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
POŽAREPORT<br />
Komentar<br />
23<br />
Taisti Milović, ki sicer<br />
stanuje v Kamniku,<br />
je doslej, tako naši<br />
lokalni viri, svetoval,<br />
neformalno, kakopak,<br />
predprejšnjemu županu<br />
Komende Tomažu<br />
Dolcu, prejšnjemu<br />
županu Stanislavu<br />
Poglajnu, dolgoletnemu<br />
podžupanu Igorju<br />
Štebetu in direktorici<br />
občinske uprave Majdi<br />
Ravnikar, ki je na<br />
novembrskih lokalnih<br />
volitvah tudi neuspešno<br />
kandidirala za županjo.<br />
Posnetek zaslona<br />
Milovićeva svetovanja oziroma lobiranja<br />
naj bi obsegala tudi reševanje<br />
ekološko zloglasne Suhadolske jame<br />
(Publikus, d. o. o.), ki bi jo po vseh pravilih<br />
in odločbah morali zapreti, a je,<br />
kakšna sramota, (še) niso?!<br />
In potem, po vsem tem, dva dni pred<br />
drugim krogom županskih volitev, v<br />
predvolilno Komendo pride Golobov<br />
minister za okolje in prostor Brežan,<br />
da bi podprl - Ravnikarjevo. Domačini<br />
se (mu) čudijo, zakaj ravno Ravnikarjevo,<br />
edina razlaga pa je takrat bila, da je<br />
to preprosto moral narediti, ker so mu<br />
tako naročili najeti svetovalci in lobisti<br />
oziroma to zdaj lahko še bolj konkretno<br />
sklepamo, ker mu je tako zaukazal<br />
- Miloš Njegoslav Milović.<br />
In zdaj pozor: viri pravijo, Milović<br />
kupuje občinski »zadružni dom« v Komendi.<br />
Dve stavbi, kjer je v eni trgovina<br />
s kmetijsko opremo, v drugi pa deset<br />
stanovanj. Vse na znani Zadružni ulici,<br />
blizu občine, vrhunska lokacija.<br />
Za osvežitev spomina: pred leti so<br />
sredi Komende poslovno »harali« nekdanji<br />
premier Tone Rop (61) (LDS, kasneje<br />
SD), njegov zaupnik in podjetnik Branko<br />
Plešinac ter župan Drolc, ki jih danes<br />
- poslovno - ni več. Po Drolcu je zadeve<br />
prevzel župan Poglajen, toda direktorica<br />
občinske uprave je ves ta čas ostajala<br />
Majda Ravnikar. In prišel je Milović.<br />
Zato je, opozarjajo naši viri, zgodba<br />
(s Komendo) bistveno večja, kot se<br />
morda zdi ...<br />
BLAMAŽA<br />
Gre vsekakor za eno od največji afer in<br />
blamaž novinarstva slovenske tranzicije.<br />
Ponovimo, kar smo zapisali aprila letos.<br />
Takratni novinarki Vesni Vuković<br />
(prek SEE M. & C., d. o. o.) naj bi po naših<br />
informacijah nakazovali denar naslednji:<br />
Robert Golob, prek podjetja GEN-I,<br />
kjer je bil predsednik uprave - 103 tisoč<br />
evrov. (Glede na to, da je GEN-I pretežno<br />
državno podjetje, bomo do uradne dokumentacije<br />
in nakazil poskušali priti s<br />
pomočjo informacijske pooblaščenke).<br />
Klemen Boštjančič (50), predsednik<br />
upravnega odbora Save, prek svoje zasebne<br />
družbe Brio svetovalni center, d.<br />
o. o. – 34 tisoč evrov. Boštjančič je bil<br />
glavni mecen politične stranke Z.Dej,<br />
In še ena podobnost:<br />
Gen-I pri obeh primerih<br />
pred javnostjo načrtno<br />
prikriva podatke,<br />
molčijo pa tudi Golob,<br />
Vukovićeva in Milović,<br />
medtem ko se finančni<br />
podatki Gen-I, kako<br />
priročno, na aplikaciji<br />
Erar prikazujejo šele od<br />
januarja 2022 dalje.<br />
ki jo je vodil Jure Leben (41), potem ko je<br />
to stranko prevzel Golob, pa je Boštjančič<br />
postal »pisec programa« Gibanja<br />
Svoboda. Znano pa je tudi poročanje<br />
Vesne Vuković in portala Necenzurirano,<br />
povezano s pretežno državno<br />
družbo Sava, mednarodnim finančnim<br />
skladom York in tako dalje ...<br />
Adventura Investments, d. o. o. - 73<br />
tisoč evrov. Gre za podjetje, ki ga obvladuje<br />
Darko Martin Klarič in ki so ga<br />
nekateri že pred časom povezovali z<br />
domnevnim tajnim financiranjem portala<br />
Necenzurirano in se je v medijih<br />
pojavljal zaradi prodaje avtobusnega<br />
podjetja Nomago - državnim Slovenskim<br />
železnicam.<br />
Gorenje Velenje - 60 tisoč evrov.<br />
No, to je še posebej zanimivo zato,<br />
ker je Gorenje v lasti kitajske državne<br />
družbe Hisense, Kitajska pa je bila pod<br />
udarom zaradi - prikritega - financiranja<br />
medijske kampanje okoli epidemije<br />
covida v Evropi. In glede na dejstvo, da<br />
so Vukovićeva in Necenzurirano v zadnjih<br />
dveh letih objavili na tone izrazito<br />
politično propagandno-napadalnih<br />
tekstov zoper aktualno vlado, NIJZ in<br />
Milan Kreka (66), direktorja NIJZ, ni<br />
daleč ocena, da je lahko pri tem v ozadju<br />
tudi kitajsko financiranje tukajšnje<br />
protivladne (covid) kampanje.
Change language