Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)

78 | 29. DECEMBER 2022
TEMA TEDNA
19
KDO JE KUTLEŠA
Vizitator Dražen Kutleša (54) je doma iz Hercegovine. Pred
imenovanjem za splitskega škofa je bil škof v Pulju. Hrvaški
levičarski dnevnik Jutarnji list ge je označil za »papeževega
specialca« in glasnika liberalne papeževe struje na Hrvaškem.
Letos maja je postal predsednik Hrvaške škofovske konference,
julija pa član vatikanskega Dikasterija za škofe. Čeprav je
doma iz Hercegovine, pa je glasen kritik vidcev iz Medžugorja
– napisal je tudi knjigo, v kateri je opisal konkretna lažna
pričevanja s strani vidcev. Njegovo ime se je v zadnjih letih
v hrvaških medijih dvakrat pojavilo kot ime za naslednika
zagrebškega kardinala Josipa Bozanića (73).
Komentar uredništva
Vizitacija ne sme (p)ostati zgolj alibi
Po naših informacijah so zadnje spremembe v upravi, ko
so se marca letos v nadškofiji odločili, da bo imela Metropolitana
še enega direktorja, sicer pomenile val nujno potrebnega
svežega zraka za prihodnost upravljanja podjetja. Namreč,
preživeli modeli upravljanja cerkvenega premoženja, ki sicer
ostajajo dobičkonosni, morajo stopiti v 21. stoletje. Njihova
dobičkonosnost je konec koncev pomembna za sofinanciranje
pastoralne in humanitarne dejavnosti Cerkve.
A ključna težava ostaja in bojazen je, da jo bo ne dovolj
forenzično izvedena vizitacija zgolj uradno »pokrila«: to je
netransparentnost poslovanja, uradnega in poluradnega, ki
ostaja rak rana cerkvenih podjetij, še posebej Metropolitane.
Pri tem je ravno dobičkonosnost skušnjava, ki v igro pripelje
marsikateri interes, ki nima v mislih samo dobrega upravljanja
z namenom dolgoročne rasti in sofinanciranja cerkvenih dejavnosti,
ampak tudi marsikaj drugega.
Transparentnost pa ni edina nujna potreba poslovanja cerkvenih
podjetij, takšna je tudi medsebojna solidarnost med škofijami,
katere si je po besedah celjskega škofa Maksimilijana Matjaža
v intervjuju za Domovino zaželel sam papež Frančišek – kot vemo,
večina drugih slovenskih škofij životari in nima denarja niti za najožje
sodelavce, z izjemo mariborske nadškofije ne po svoji krivdi.
Spomnimo, ob obisku predsednika in podpredsednikov Slovenske
škofovske konference pri papežu je Frančišek tajniku naročil nakazilo
finančnega daru celjski in murskosoboški škofiji.
Poleg različnih pogledov na prihodnost upravljanja cerkvenega
premoženja, ki so bolj ali manj v stiku z realnostjo sveta, pa
se je v to sfero vedno rada mešala tudi politika, predvsem desna,
saj je država največji lastnik gozdov in tako naravni poslovni
tekmec drugega največjega lastnika – slovenske Cerkve. Menjave
in dodajanje direktorjev sicer res izgleda kot določeno merjenje
vpliva in moči. Veliko bolj zanimivo pa bi bilo vedeti tudi, kdo vse
si je želel postati upravljavec tega premoženja in je pri svojem
vplivu zaenkrat »izvisel«. Namreč jasno je, da nova generacija
škofov tudi na slovensko politiko gleda drugače in se s tem
določena zavezništva testirajo ravno pri zmožnosti vpliva nad
premoženjem ljubljanske nadškofije.
Po naših neuradnih informacijah sicer drži, da je ljubljanski
metropolit zaprosil za vizitacijo, vendar pa naj bi papež Frančišek
odločil, da naj bo vizitacijski pregled opravljen za celotno
državo, kar pomeni določen signal sedanjemu nunciju in celotni
slovenski Cerkvi. Glede na materialno stanje slovenskih škofij
pa je bolj ali manj jasno, kje bo imel največ dela.
Komentarji bralcev
Pozno. Zelo pozno. Upam, da ne prepozno.
Alojz Z
Nebeški mlini meljejo počasi in zaenkrat ni jamstva, da bo
hrvaški mlinar na ljubljanski nadškofiji iz moke naredil kruh.
Pregovor »Riba smrdi pri glavi« napeljuje na misel, da dokler ne
bo ravnanje s premoženjem škofij transparentno, ni mogoče
pričakovati reda v župnijah in drugih povezanih dejavnostih.
Marsikje se izpostavlja revščino nekaterih župnikov in župnij,
kar drži. Obstajajo pa tudi župnije, na katerih župnik dela s
cerkvenim premoženjem kot svinja z mehom, župljani pa nimajo
orodja, da bi ga ustrezno plemenitili ali vsaj zaščitili. Rezultati
so vidni v številu nedeljnikov, višini nabirk ...
Mitja
Zakaj pa so škofije sploh ločene, če nimajo finančne podlage?
Naj se vse združijo v eno, saj smo kristjani, ne?
Jana Px
Frančišek in Rupnikovi bi radi prišli do več denarja za svojo
napredno in zelo liberalno teologijo. Upravljanja z denarjem
ne morejo prepustiti konservativni duhovščini. Čas je za nove
obraze in nov pristop.
Strelec
Tudi slepi bodo počasi spregledali, da je med cerkvenimi in
levimi elitami precej velik enačaj. Ko je treba poprijeti za delo,
financirati projekte, pokrivati izgube, trpeti afere, smo vsi Cerkev.
Ko gre za odločanje, privilegije, delitev ustvarjenega, so
Cerkev samo oni, pa še med njimi so prvorazredni, drugorazredni
in tretjerazredni.
Thor
Ker sem po rodu iz Komende, vem, da je bila slovenska Cerkev
od nekdaj kar dobra lastnica ali upravljalka kmetijskih zemljišč.
Svoj osebni denar je Peter Pavel Glavar daroval za izgradnjo
špitala in hiralnice, za pomoč starim, bolnim, onemoglim.
Današnja Cerkev naj se zgleduje po dobrih vzgledih cerkvenega
gospodarjenja iz preteklosti.
Janez Kepic Kern
Vse, kar je Cerkev naredila dobrega, je plačalo delovno in
molzno ljudstvo. Cerkev je veliko dobrega naredila tudi sebi,
saj si je prilastila ogromno bogastvo. Velik del denarja, ki ga
je zbrala duhovščina po vsej Evropi in kasneje vsepovsod po
svetu, je končal v Vatikanu in poniknil neznano kam.
Rasputin
Slovenska Cerkev ima vsekakor večji izziv, kot je gospodarjenje
z gozdovi. Pravi izziv je v pastorali, zato je zadnji čas, da se
socialna teologija s kopico študentov izvzame s Teološke fakultete
ali pa se študij popolnoma loči in postavi študij teologije,
skladen z moderno pastoralo, kjer poklicani lahko v miru gradijo
duhovnost in predvsem popravijo zgrešeno vzgojo razbitih
in v materialno požrešnost potopljenih slovenskih družin.
V poglobljeni pastorali in globoki veri bo katarza mogoča, v
prerivanju neizživetih oseb v javnem življenju pa bo kloaka
samo še bolj smrdela.
Mihec