Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)

78 | 29. DECEMBER 2022
TEMA TEDNA
Intervju
15
Maše ne moremo nikoli
plačati z denarjem.
To je povsem druga
razsežnost. Toda ljudje,
ki pridejo naročit mašo,
praviloma sprašujejo,
koliko stane maša.
Takrat povem, koliko
je priporočen dar, in če
zmorejo, ga dajo.
Gotovo ste tudi sami zaznali neko
mnenje v laični javnosti, da duhovniki
za svoje storitve zaračunavajo
visoke zneske in obračajo
velike denarje. Ste vi kdaj v letih
svojega duhovništva komu rekli,
da mora plačati za mašo
ali pogreb?
Maše ne moremo nikoli plačati z denarjem.
To je povsem druga razsežnost.
Toda ljudje, ki pridejo naročit mašo,
praviloma sprašujejo, koliko stane
maša. Takrat povem, koliko je priporočen
dar, in če zmorejo, ga dajo. Nekateri
takoj povedo, da nimajo in ne morejo
dati, kar razumemo in mašo kljub temu
opravimo. Drugi dajo več, kot je priporočeni
dar. Kakšni pa tudi mašo naročijo
in »pozabijo« na dar. Kakorkoli. Dar
za sveto mašo je vedno prostovoljen
dar in vsaka maša, ki je naročena, je
tudi opravljena. Denarja nikoli ne terjamo
in ne zahtevamo. Mašo, pogreb,
krst … karkoli, pravzaprav, opravimo z
ali brez priporočenega daru.
Kako in kdo določa višino
priporočenega daru?
To določa škofovska konferenca. Nekoč
je bil priporočeni dar za sveto
mašo 17 €, dolga leta potem 20 €, od
pred kratkim, najbrž zaradi podražitev
in inflacije, je sedaj 23 €. Škofovska
konferenca priporoči tudi dar za ministranta,
če ga nagradiš, dar za zvonjenje
ob pogrebu itd. To je zgolj izhodišče,
da veš, kako stvari nekako ovrednotiti,
in tudi, da je nek red.
Priporočeni dar za pogreb je 50 €.
To zajema, če lahko tako rečemo, t. i.
celotno storitev: pridiga, obred pogreba,
nagovor, tudi prevoz itd. Na Goričkem,
kjer delujem sedaj, je morda,
nekoliko drugače. Tukaj sobivamo z
evangeličani, veliko je ekumenskih zakonov
in njihov vpliv na skrb za svojega
duhovnika se nekoliko pozna tudi pri
nas. Evangeličanske župnije imajo letno
dajatev, kar znaša nekje 30 €, iz katere
je potem vse pokrito (pogreb, krst,
poroka). Tako tudi mnogi ljudje iz katoliških
družin prinesejo letni dar. Nekateri,
ni pa to pravilo. Nekateri potem,
v svoji velikodušnosti, kljub temu, ob
raznih pogrebih, krstih itd., še enkrat
dajo dar, kolikor pač želijo. Včasih dajo
samo za cerkev, včasih samo za duhovnika,
včasih pa skupaj. To je na Goričkem.
Drugod pa so drugi običaji.
So tudi sicer med župnijami
velike razlike?
So župnije, ki so manjše, ali preprosto
ni dovolj maš, da bi jih duhovnik lahko
vsak dan obhajal, drugod pa je maš
toliko, da jih duhovniki ne zmorejo opraviti
in jih oddajo v župnije, kjer maš
primanjkuje. Gre tudi za neke vrste solidarnost
med župnijami in duhovniki.
Vsak duhovnik si sam razporeja,
kako bo shajal z denarjem, ki ga ima
čez leto. Mora prispevati tudi za svoje
zavarovanje, ki mesečno znaša okrog
270 eur (socialno zavarovanje plus prostovoljno
zdravstveno zavarovanje). Je
pa res, da nam to zavarovanje trenutno
plačuje država.
Kam konkretno gre denar od
teh priporočenih darov za maše,
pogrebe, krste …?
Ta denar gre neposredno duhovniku
za njegove stroške. Duhovnik lahko
obdrži le dar od ene maše dnevno, darovi
nedeljskih maš niso duhovnikovi.
V nedeljo je duhovnik dolžan maševati
za župljane. Potem pa velja izračunati,
koliko je to dni v mesecu, brez nedelj,
kar predstavlja nekako duhovnikovo
plačo. Na to, koliko pogrebov, porok in
krstov boš opravil, pa nimaš vpliva.
Se pravi, da so redni dohodki za
človeka z univerzitetno izobrazbo
in ne ravno najlažjo službo
precej nizki. Lahko računate še na
kakšne druge izredne prihodke?
V nekaterih župnijah imajo tudi blagoslove
hiš okrog božiča. To bi lahko
bil tudi večji, dodatni dohodek, ki se na
letni ravni pozna. Pri nas tega nimamo.
Govorimo o prostovoljnem daru okrog
10, 20 € itd.
Za kaj vse konkretno torej gre
denar iz vašega osebnega dohodka
– se pravi od maš, pogrebov,
blagoslovov …?
Sam si hrano plačujem iz svojega denarja.
V običajni službi v Sloveniji bi mi
pripadalo povračilo stroškov za malico
in prevoz. Interneta ne plačujem sam,
uporabljam župnijskega. Avto in gorivo
plačujem iz svojega denarja, kljub
temu, da ga uporabljam predvsem za
službene namene, ampak tega ne ločujem.
Prav tako stroške za mobilni telefon
plačujem s svojim denarjem, saj ga
uporabljam tudi za zasebne namene.
Vem, da bi lahko delal tudi obratno, saj
je službenega v obeh primerih več, a
sem se tako odločil. Zase imam dovolj
in nisem šel v ta poklic, da bi obogatel.
Ne plačujem pa zasebno elektrike in
kurjave, saj se moja soba ogreva iz župnijskega.
Tako se to nekako poravna.
Tako imam urejeno jaz.
S kakšnim zneskom mesečno operirate
za svoje osebne potrebe?
Največji strošek pri meni je gorivo,
okoli 200 € na mesec. Naročeno imam
malico, to me stane okoli 180 € mesečno
ali pa tudi manj. Ko sem povabljen h
kakšni družini ali na kakšen dogodek,
je običajno hrana tam vključena, če se
lahko tako izrazim. S svojim denarjem
plačujem tudi katehistinjo, ki poučuje
verouk. Verouk je ena od dilem, kako
razdeliti stroške, odločil sem se, da jo
plačujem s svojim denarjem, ker mi pomaga
pri poučevanju verouka.
Iz katerega denarja pa se potem
financirajo župnijski stroški?
Župljani sami skrbijo za to, da se vzdržujejo
župnijske stavbe in delovanje
župnije. To so nabirke pri svetih mašah
in pa posamezni prostovoljni darovi.
Odvisno tudi od krajevnih navad. Kot
sem omenil, so ljudje na Goričkem precej
skrbni do duhovnika in svoje župnije.
Tudi ko so pogrebi, dajo še za