Domovina 78: Koliko zaslužijo župniki (predogled)
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
TEMA TEDNA<br />
12<br />
<strong>78</strong> | 29. DECEMBER 2022<br />
<strong>Koliko</strong> v resnici stane maša<br />
ANDREJA BARAT<br />
Že leta v delu naše družbe kroži prepričanje, da je Katoliška cerkev<br />
v Sloveniji pogoltna, da se valja v denarju, obenem pa se zbirajo<br />
prostovoljni prispevki za Karitas. Preverili smo, ali duhovščina<br />
res živi v izobilju in pobira denar od malih ljudi.<br />
Nekaj te kritike je morda kdaj<br />
tudi upravičene. Občasno<br />
se pojavijo kakšni večji<br />
ali manjši ekscesi, ki pa<br />
po krivici mečejo slabo luč tudi na vse<br />
ostale. Ko je nedavno Škofovska konferenca<br />
dvignila višino priporočenega<br />
daru, so se na spletu spet pojavila<br />
raznorazna zgražanja, koliko da stanejo<br />
maše in druge »duhovniške storitve«,<br />
kot so krst, poroka, pogreb … Po<br />
družbenih omrežjih je zakrožil celo<br />
tako imenovani »cenik« in očitki, da<br />
Cerkev ne izdaja računov.<br />
Seveda so se oglasili tudi »poznavalci«,<br />
ki so baje doživeli, da vse skupaj<br />
stane še več in da te duhovnik tako<br />
dolgo nepremično gleda v oči, dokler<br />
ne sežeš še globlje v denarnico. In da<br />
imajo ali poznajo staro mamo, ki »pol<br />
penzije« znosi v cerkev. Šli smo preko<br />
ljudskih čenč in preverili dejstva.<br />
KOLIKO STANE MAŠA<br />
Maša ne stane nič in cerkev sploh<br />
nima cenika. Gre za priporočen dar.<br />
Drugod po svetu imajo financiranje<br />
duhovnikov sicer drugače urejeno,<br />
pri nas pa je ureditev pač takšna in je<br />
v primerjavi z drugimi zahodnimi državami<br />
praviloma duhovnik v slabšem<br />
položaju glede finančne varnosti.<br />
Za podrobnejša pojasnila glede priporočenega<br />
daru smo prosili murskosoboškega<br />
škofa dr. Petra Štumpfa (60):<br />
»Ker pri nas duhovniki nimajo rednih<br />
dohodkov, škofje predpisujemo<br />
višino daru za mašo. Maše torej ne plačujemo,<br />
ampak jo darujemo kot Kristusov<br />
dar za nas, naše rajne in po drugih<br />
namenih in kot naš dar za preživetje<br />
duhovnika. Že od nekdaj so apostoli<br />
menili, da imajo pravico živeti od darov<br />
vernikov, saj jim oznanjajo Božjo<br />
Ker pri nas duhovniki<br />
nimajo rednih dohodkov,<br />
škofje predpisujejo<br />
višino daru za mašo.<br />
besedo. To pomeni tudi pravico živeti<br />
od oltarja. Ker se vsaka maša daruje<br />
na oltarju, pomeni, da lahko duhovnik<br />
tudi od nje živi. Mesečno to sedaj znese<br />
690 ali 713 evrov, glede na to, da je sedaj<br />
mašni dar 23 evrov. Škofje smo pri tem<br />
zelo previdni in se za spremembe višine<br />
mašnega daru odločamo šele, ko je res<br />
nujno. Vedno imamo pred očmi predvsem<br />
finančne zmožnosti vernikov.«<br />
Kaj pa, ko je vernik v finančni stiski ali<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Običajno se pri maši tudi<br />
pove, komu ali čemu<br />
je nabirka namenjena.<br />
Največkrat župniji in<br />
njenim obratovalnim<br />
in vzdrževalnim<br />
stroškom, občasno<br />
škofiji, misijonom, za<br />
dobrodelne namene.
Change language