Domovina 75: Samorefleksija desne sredine

Spori v 

Golobovi vladi, 

v ozadju Črnčec 

Novi 

davki 

za Cerkev 

Epilog 

lokalnih 

volitev 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Obtožili 

slikarja 

p. Rupnika 

75 

3,60 € 

8. 12. 2022 

desne 

Samorefleksija 

sredine

KOLEDAR ZA LETO 2023 

z ilustracijami iz knjige ADAMOVO REBRO 

Čudovite ilustracije Evgenije Jarc Zaletel. Verzi iz knjige 

Adamovo rebro. Dovolj prostora za dnevne zaznamke. 

Poseben prostor za zapisovanje drugih beležk. 

Informacije o praznikih in godovih. 

Tako ne 

boste nikoli 

več pozabili 

na rojstne 

dneve, obletnice 

in pomembne 

dogodke. 

Pa tudi na 

zobozdravnika, 

frizerja ali 

vulkanizerja 

ne. 

Cena 

12 € 

NAROČITE 

KOLEDAR 

IDEJA ZA DARILO 

Komplet knjige in koledarja 

Adamovo rebro 

NAROČITE 

KNJIGO 

T: 064 135 136 

E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/ 

stenski-koledar-adamovo-rebro/

75 | 8. DECEMBER 2022 

MOJA BESEDA 

3 

Najlažje je kazati s prstom na drugega 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

Še zadnje letošnje volitve so mimo. Bitka 

za rezultate pa se je šele razvnela. Navajeni 

smo, da večina politikov pred volitvami 

napoveduje zmago, po rezultatih 

volitev, ki niso v skladu z napovedmi, pa so z 

njimi vsi zadovoljni. Nihče ne reče, da je doživel 

poraz. A čeprav so vsi uradno zadovoljni z 

rezultati, hitro začnejo iskati krivce za slab rezultat. 

Največkrat so to drugi. 

Stranke, ki izvirajo iz vrednot rojstva slovenske 

demokracije (SDS, NSi in SLS), so letos 

doživele več porazov. Dober rezultat na lokalnih 

volitvah in tesen poraz v predsedniški tekmi 

so dojele kot povsem nepomemben ob hudem 

porazu na parlamentarnih volitvah in treh 

referendumih. Zaradi dobrega rezultata Anžeta 

Logarja se je v javnosti začelo veliko govoriti o 

samorefleksiji pomladne trojke. In ta se je zgodila. 

Ne pa kot samorefleksija, ampak kot samo 

refleksija. Kot ocena drugega, 

ne samega sebe. 

SDS in NSi nista šli 

sami vase in nista poiskali 

svojih napak. Janez Janša 

je med krivce za referendumski 

poraz uvrstil NSi 

in Logarja. Matej Tonin 

pa obratno. Šel je še dlje in 

rekel, kar se v politiki običajno 

ne reče: da NSi ne bo 

več nikoli šla v vlado pod 

vodstvom Janše. V politiki 

se izključevanje ne obnese. 

Posebej ne tri leta in 

pol pred volitvami. Če se 

hoče NSi okrepiti, bi veljajo 

razmišljati, kako pritegniti k sebi dodatne 

moči (SLS, Naša dežela), dodatne kadre (Alojz 

Kovšca, Gregor Macedoni …), ne pa se ukvarjati 

z vodstvom sorodne konkurenčne stranke. 

Kazanje s prstom na drugega pa se očitno 

dogaja tudi v Cerkvi. Jezuitski pater Marko Ivan 

Rupnik, največji slovenski slikar, je postal tarča 

obtožb, usklajeno objavljenih na dveh italijanskih 

portalih. Poročanje skrajno levičarskega 

medija Left, ki vsak dan objavi kak dodaten 

drobec informacije, ne daje vtisa kredibilnosti, 

ker za obtožbe ne navaja nobenih virov, kaj šele 

dokazov. Portal Sillere non possum poroča manj 

senzacionalistično, še vedno pa brez vsakih dokazov 

glede spolnih ali fizičnih zlorab. Glavni 

očitek Rupniku je, da naj bi vodil duhovne vaje, 

čeprav so mu to prepovedali. V resnici pa ne gre 

za kazenski, ampak za rutinski previdnostni 

Če bi objavili vse, kar 

smo v zadnjih dneh 

izvedeli, bi lahko 

napisali knjigo. A vire in 

informacije je treba pred 

objavo najprej preveriti. 

ukrep v okviru vsake 

take preiskave. 

Po nekaj dneh so 

ju začeli povzemati 

tudi slovenski mediji. 

Nekateri tudi z objavo dodatnih 

govoric, ki izhajajo iz krogov 

blizu kardinala Rodeta. V ozadju je verjetno njihovo 

nasprotovanje Rupniku, ki se javno zavzema, 

da bi v Cerkvi več mest prepustili laikom. 

Rupnik je tudi blizu papežu Frančišku, ki ga je 

kardinal Rode javno že večkrat kritiziral: da 

preveč govori in malo dela. 

Vsi mediji pišejo in ponavljajo informacije 

prvih dveh medijev o spolnih zlorabah nad redovnicami 

iz skupnosti Loyola, vendar so doslej 

kot argument navedli le obtožbe zaradi »psihičnih 

zlorab«. Sestre Skupnosti Loyola že več 

dni ne odgovarjajo na telefonske klice in pisma, 

čeprav vedo, da ravno 

Domovina odprto piše o 

korupciji in spolnih zlorabah 

znotraj Cerkve. 

Obtožbe zoper Rupnika 

vsekakor niso sad novinarske 

preiskave, ampak 

so v medije prišle, ker jih 

je nekdo iz Cerkve lansiral 

tjakaj. Ali je kaj resnice na 

tem, bo pokazala preiskava, 

ki je v teku. Tudi če se 

bo dokazalo, da so neutemeljene, 

pretirane ali celo 

zlagane, pa je bila škoda 

že narejena. Nepopravljiva. 

Tudi čez desetletja 

bomo med brskanjem po spletu ob omembi 

Rupnika brali članke, ki mu danes pripisujejo 

spolne zlorabe. 

Domovina je že večkrat jasno pokazala, da 

se ne boji dregniti niti v najhujše osje gnezdo 

znotraj Cerkve na Slovenskem. Za razliko od 

drugih medijev pa Domovina za vsakim zapisanim 

stavkom stoji. Ko objavljamo neimenovane 

vire, so ti preverjeni. Posebej, ko gre za obtožbe, 

pazimo, da imamo več različnih virov, ne samo 

enega. Zato na spletu nismo takoj povzeli, kar 

so pisali tuji mediji o Rupniku, saj nismo imeli 

dovolj preverjenih virov. Če bi objavili vse, kar 

smo v zadnjih dneh izvedeli, bi lahko napisali 

knjigo. A vire in informacije 

je treba 

pred objavo najprej 

preveriti.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 


4 

Spori v 

Golobovi vladi, 

v ozadju Črnčec 

Novi 

davki 

za Cerkev 

Epilog 

lokalnih 

volitev 

Moja beseda 

3 Tino Mamić: 

Najlažje je kazati 

s prstom na drugega 

36 Teo Petrovič Presetnik: Ali se 

napoveduje konec nebeškega 

mandata kitajskih komunistov 

Svobodno gospodarstvo 

6 Med(ijski) sosedi 

40 Golobova roka pod Orbanovo 

75 

3,60 € 

8. 12. 2022 

desne 


sredine 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 75, LETNIK 2, 8. december 2022 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Oblikovna zasnova: 

ALENKA PAVEO 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Avtor naslovnice: 

BORIS OBLAK 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

Obtožili 

slikarja 

p. Rupnika 

8 Pregled tedna 

10 Čivkarija 

Lokalne volitve 2022 

22 Žensk v lokalni politiki je vse več, 

toda še vedno prevladujejo moški 

24 Peter Merše: 

Zakulisje županskih dvobojev: kaj je 

odločalo med uspehom in porazom 

Požareport 

26 Bojan Požar: 

Ko na „Golobovem portalu“ 

Necenzurirano napadejo Bobnarjevo, 

a hkrati pomotoma potunkajo Goloba 

in blamirajo še sami sebe 

Aktualno 

33 Masten in Jerkič: 

Večanje proračunskih izdatkov 

ob tej inflaciji zelo skrbi 

Cerkev 

18 Pater Rupnik obtožen 

psihičnega in fizičnega nasilja 

Cerkev — komentar 

44 Gabriel Kavčič : Skrajna stališča v 

Katoliški cerkvi ponujajo „prenovljen 

katoliški pogled na splav“ 

Zgodovina učiteljica 

46 Milan Gregorič: Spomenik 

TIGR-u je zgodovinski dolg 

Kolumna 

48 Teo Petrovič Presetnik: Slovenska 

odiseja – kako je Drago Jančar videl 

slovenske medije pred 20 leti 

in kaj je danes drugače 

Beremo, gledamo, poslušamo 

51 Priporočila 

Pika pri Božičku 

52 Ivan Sivec: Na ribolov 

Intervju 

54 Starši hudo bolnega triletnika: 

„Zaupava, da bo Bog najinega otroka 

poklical k sebi ob pravem trenutku“ 

Lokalne volitve 

20 Andreja Barat: 

Lokalne volitve, po katerih si mora 

desna sredina naliti čistega vina


VSEBINA 

5 

Tema tedna 

12 Samorefleksija 

na desni sredini 

in očitki 

Janezu Janši 

14 Peter Merše: 

Nauki 

supervolilnega 

leta 

16 Rok Čakš: Janša 

za referendumski 

poraz izpostavlja 

NSi in Logarja, 

Novakova 

mu sporoča: 

„Vstani in pojdi!“ 

PROFIMEDIA 

Družina in odnosi — kolumna 

58 Zakaj si z možem 

ne kupujeva daril? 

59 Jezus v moji dnevni sobi 

Sladko-slane brbončice 

60 Lahka praznična večerja 

62 Razvedrilo 

Slikovito — humor 

64 Gregor Čušin: 

Sveti Miklavž – Tizian 

Politična poezija — humor 

65 Robertu Draculescu: 

Securitate na delu 

Tazadnja — humor 

66 Pulitzerjeva nagrada 

za najbolj jezen komentar 

Intervju 

28 Blaž Košorok, odstavljeni energetik: 

Samo upamo, da zima ne bo premrzla 

Aktualno — komentar 

38 Na levi se boje Damirja Črnčeca, ki 

visoko kotira pri Golobu in mu diši 

celo ministrsko mesto 

Cerkev 

42 Tri župnije so že 

plačale „nov davek“

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


KJE SI, ZLATA SREDINA 

Dr. Marko Pavliha (59) v svoji kolumni za 

Radio Ognjišče tokrat piše o fanatičnem 

vkopanju na levem in desnem nabrežju: 

»Kdor je z enimi, je avtomatično proti 

drugim. Če pa ni z nikomer, je prepuščen 

samemu sebi, najdražjim in nemara 

peščici neuvrščenih.« Stanje v slovenski 

politiki ponazarja z deročo reko in brvjo: 

»Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda 

deroča reka in načenja človeška roka. 

Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša 

povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, 

medtem ko se upogiba pod težo bremena, 

dokler ne kloni in izgine v brzicah. 

Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v 

most, kajti takrat bo ta deležen napadov z 

obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili.« 

Po mnenju Pavlihe delitev na levo in 

desno zamegljuje pogled na najmočnejšo 

globalno »neodvisno stranko«, denar. Od 

njega smo odvisni vsi, »tudi mediji, ki prepogosto 

razpihujejo žerjavico in prilivajo 

gorivo na ogenj, namesto da bi ga gasili«. 

Čeprav je glavna politična mantra »Pripadam, 

torej sem«, je največja vrednota, 

ki jo zagovarjajo skoraj vse svetovne 

religije in filozofije zmernost. Postavlja 

se vprašanje, ali je v Sloveniji mogoče 

politika presojati po njegovem ravnanju, 

ne pa po pripadnosti stranki. »A takšnega 

pogumneža, ki bi glasoval po svoji pameti 

in srčnosti, čakajo ostre verbalne puščice 

ali še kaj hujšega s strani tistih, ki so 

slepo vdani enoumju. Govorim iz 

lastnih izkušenj.« 

»Sprava ali vsaj medsebojna strpnost se 

ne bo dogodila prek noči, zato se rešitev 

svetlika le v celostni vzgoji, od rojstva do 

romanja v onstranstvo, v varni in ljubeči 

družini, vrtcih, osnovnih, srednjih in 

visokih šolah, v službah, verskih in drugih 

institucijah in v prostem času, vseskozi in 

vsepovsod,« zaključuje Pavliha. 

POMANJKANJE 

DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV 

Čeprav ima slovensko zdravstvo že več 

kot desetletje težave s pomanjkanjem 

družinskih zdravnikov, se je letos problem 

še povečal, ugotavlja Klemen Košak za 

portal N1. 

»V Sloveniji še nikoli ni bilo toliko oseb 

brez izbranega osebnega zdravnika kot 

zdaj, kažejo podatki, ki smo jih dobili z 

zavoda za zdravstveno zavarovanje. 30. 

novembra jih je brez 132.185 ali 6,26 odstotka 

vseh oseb, ki so obvezno zdravstveno 

zavarovane.« Brez izbranega osebnega 

zdravnika so predvsem odrasle osebe, 

medtem ko je pri mladoletnih za to veliko 

bolje poskrbljeno. 

Zanimivo je, da se je »število družinskih 

in splošnih zdravnikov v javni mreži res 

povečalo za več kot 40 odstotkov, a 

očitno so ti zdravniki povprečno v službi 

manj kot nekoč. Iz podatkov je razbrati, 

da se je prelom zgodil leta 2014. Takrat se 

je začelo število zdravnikov iz opravljenih 

ur gibati drugače kot dejansko število 

družinskih in splošnih zdravnikov, ki so 

zaposleni v zdravstvenih domovih in 

pri koncesionarjih.« 

Razlog za to odstopanje bi lahko bila 

feminizacija poklica družinske medicine, 

saj so ženske v povprečju zaradi starševskega 

varstva in bolniške nege otrok 

pogosteje odsotne z dela, vendar je delež 

žensk v resnici podoben kot pred leti. 

Prav tako preloma leta 2014 ne pojasni 

niti starostna struktura. 

Še najboljša razlaga bi lahko bila zato 

povezana z dejstvom, »da so mladi 

družinski zdravniki prav v tistem času 

začeli od vlade glasno zahtevati ukrepe za 

razbremenitve,« še ugotavlja avtor. 

BITKA MED PRAVOSLAVNI- 

MI CERKVAMI V UKRAJINI 

»Prejšnji teden je odmevala novica, da 

naj bi ukrajinski predsednik Zelenski 

potem, ko je ukrajinska varnostna služba 

izvedla več racij po različnih samostanih, 

prepovedal delovanje t. i. Ukrajinske 

pravoslavne cerkve,« piše spletni 

portal Blagovest. 

Prišlo je do odločitve, da »ukrajinska 

vlada pripravi zakon o prepovedi vseh 

verskih organizacij ruskega izvora, kar 

je v sedanji genocidni vojni Rusije proti 

Ukrajini upravičeno. Težava je namreč v 

tem, da je tako imenovana Ukrajinska pravoslavna 

cerkev pravzaprav lokalna veja 

Ruske pravoslavne cerkve, ki je najvidnejša 

verska organizacija v Rusiji, ki od 

ruske države prejema ogromne donacije 

in privilegije v zameno za njeno ideološko 

delo.« Ukrajinska pravoslavna cerkev je 

torej del Ruske pravoslavne cerkve, saj se 

je od nje odcepila le na videz, medtem ko 

je prava nacionalna cerkev Pravoslavna 

cerkev Ukrajine. 

Poleg tega, da Ukrajinska pravoslavna 

cerkev namensko uničuje ukrajinsko dediščino, 

da bi uveljavila svojo kulturo, in 

da je notranje skorumpirana, Pravoslavne 

cerkve Ukrajine sploh ne priznava, sodelovanje 

pri njenem bogoslužju pa označuje 

za greh. S tem početjem skuša »legitimirati 

rusko agresijo in ruski nadzor nad Ukrajino. 

Obstoj tako imenovane Ukrajinske 

pravoslavne cerkve je orodje za dosego 

tega cilja.« »Zato morebitna prihodnja 

prepoved te cerkvene organizacije (Ukrajinske 

pravoslavne cerkve) ne bo prepoved 

vere (religije) kot take, temveč prepoved 

upravne strukture, ki je povezana z Rusko 

federacijo (ki jo celo nadzira in uporablja), 

torej državo, ki bije genocidno vojno 

proti Ukrajini,« še dodajajo.


FOTO TEDNA 

7 

Zaročenca 

Premier Robert Golob se je prešerno nasmihal madžarskemu kolegu Viktorju 

Orbanu, ko sta z roko pod roko pozirala fotografom. Držanje za roko sicer ni najbolj 

običajno za odrasle moške, je pa res, da gre v politiki včasih za simbolne geste. V tem 

primeru gre za madžarsko-slovensko energetsko zaroko ob odprtju električnega 

daljnovoda med državama. Golob je sicer eden največjih nasprotnikov Orbana in je 

pred volitvami na moč kritizral vsako Janševo sodelovanje z Orbanom. Ali Orban ve, 

da Golob velikokrat straši sodržavljane z »orbanizacijo«, pa se ne ve. 

Borut Živulovič/Bobo

PREGLED TEDNA 

8 


PLAZ ODNESEL 

DVA PLANINCA 

Po tem, ko je v gorah zapadlo nekaj 

novega snega, Gorska reševalna zveza 

Slovenije svetuje previdnost. Vsaj nekaj 

dni po obilnem sneženju naj planinci ne 

zahajajo v gore, saj obstaja povečana 

nevarnost proženja snežnih plazov. V 

nedeljo je ob sicer nizki stopnji nevarnosti 

proženja snežnih plazov plaz pod Turskim 

žlebom pod seboj pokopal dva planinca. 

Posredovali so reševalci GRS Celje, oba 

planinca sta huje poškodovana. 

Tudi sicer v zimskih razmerah svetujejo 

posebno previdnost ter dobro pripravo 

ob obisku gora, pri čemer je pomembno, 

da zimsko gorsko opremo tudi znamo 

uporabljati. Vsem, ki derez, cepina in plazovnega 

trojčka ne znajo uporabljati oz. 

uporabe niso vešči in bi se kljub temu radi 

podali v gore, pa svetujejo obisk enega 

izmed tečajev, ki jih na to temo organizirajo 

po vsej Sloveniji. 

TRAGIČNA SMRT 

SLOVENSKEGA POLICISTA 

V prostorih policijske postaje v Krškem 

je v ponedeljek zjutraj prišlo do tragične 

nesreče s strelnim orožjem. V njej je življenje 

izgubil 24-letni policist. Neuradno 

naj bi bil pokojni 24-letnik doma iz okolice 

Ptuja, na sprožilec pa naj bi pritisnil 

eden izmed njegovih sodelavcev. 

»Svojcem in vsem policistom, ki so bili 

v času tragične nesreče na policijski 

postaji, v teh težkih trenutkih nudimo 

vso potrebno podporo in psihološko 

pomoč,« so sporočili z novomeške 

policijske uprave. Okoliščine tragedije 

kriminalisti še preiskujejo, neuradno naj 

bi bila policista, ki sta bila vpletena v 

nesrečo, najboljša prijatelja. 

IZBRUHNIL 

VULKAN STROMBOLI 

Otok Stromboli na jugu Italije je v nedeljo 

prizadel močan potres, kateremu je sledil 

močan izbruh istoimenskega ognjenika. 

Izbruh enega najaktivnejših vulkanov na 

svetu se je nadaljeval tudi v ponedeljek, 

ko je lava dosegla morje. 

Izbruh ognjenika so sicer zabeležili na 

njegovem jugovzhodnem delu, ki velja za 

SHUTTERSTOCK 

Stromboli je eden od treh (še) aktivnih ognjenikov v Italiji. Istoimenska gora lavo 

praktično neprekinjeno bruha že zadnjih 5000 let. 

zelo aktivnega. Tamkajšnja civilna zaščita 

je sprva izdala predhodno opozorilo, zaradi 

nadaljevanja vulkanske aktivnosti pa 

so povišali stopnjo ogroženosti z rumene 

na oranžno, kar je druga najvišja stopnja. 

O morebitnih žrtvah ali materialni škodi 

zaenkrat še niso poročali. Otok Stromboli 

sicer leži približno 65 kilometrov severno 

od Sicilije v južnem delu Tirenskega morja, 

na njem pa živi nekaj sto ljudi. 

AVSTRIJCI VAM 

LAHKO ZAPLENIJO AVTO 

V Avstriji vas bodo lahko po novem 

zaradi prehitre vožnje skozi naselja hudo 

kaznovali, poroča Reuters. Komurkoli, ki 

bo v naselju divjal s hitrostjo več kot 60 

kilometrov na uro čez omejitev, bo policija 

lahko zasegla avtomobil. Če bo zakon 

sprejet, bi lahko enaka pravila veljala ob 

prekoračitvi omejitev za 70 kilometrov na 

uro izven naselij. 

Ob tem bi lahko voznikom, ki so omejitev 

hitrosti tako močno prekoračili že kdaj v 

preteklosti, zaseženi avtomobil prodali na 

javni dražbi. Takšna kazen bi doletela tudi 

voznike, ki bi predpisano hitrost v naselju 

prekoračili za 80, izven naselja pa za 90 

kilometrov na uro. Zaseg avtomobila sicer 

ni nova praksa v evropskih državah, nekaj 

podobnega je ob visokih prekoračitvah 

hitrosti že vrsto let praksa tudi v Švici. 

RONALDO NAJBOLJ 

PLAČAN ŠPORTNIK 

NA SVETU 

Madridski športni časopis Marca poroča, 

da bo 37-letni portugalski nogometni 

zvezdnik Cristiano Ronaldo od 1. januarja 

dalje nosi dres kluba Al-Nassr iz Savdske 

Arabije. Ronaldo je z Arabci podpisal 

2,5-letno pogodbo in tako uradno postal 

najbolje plačani športnik na svetu, saj bo 

na leto zaslužil 200 milijonov evrov. 

Popularni CR7 je zgolj dva dneva pred začetkom 

22. svetovnega prvenstva v Katarju 

SHUTTERSTOCK 

Cristiano Rolando letos s Portugalsko pri 37-ih 

letih že petič nastopa na svetovnih prvenstvih.


PREGLED TEDNA 

9 

po spornem intervjuju, v katerem je okrcal 

svojega trenerja, prekinil pogodbo z Manchester 

Unitedom in postal prost igralec. 

Z njim so povezovali številne klube, a se je 

na koncu zaradi denarja odločil za odhod v 

Savdsko Arabijo, državo, ki si prizadeva za 

vse večjo vlogo v svetu športa. 

Ronaldo, ki je pred leti napovedal, da bo 

igral najmanj do 40. leta, prvič v karieri pri 

izbiri nove sredine v ospredje ni postavil 

tekmovalnih ambicij, temveč denar. Ronaldo 

je sicer pod plazom kritik tudi doma 

na Portugalskem, kjer javnost ni zadovoljna 

z njegovimi predstavami v Katarju. 

RUSIJA NAD UKRAJINO 

S KEMIČNIM OROŽJEM 

Ukrajinska mornarica je poročala o 

tem, da so ruska brezpilotna letala na 

njih spuščala granate s solzivcem K-51 

sovjetske izdelave. Splošno je znano, da 

je uporaba kemičnega orožja po vojaškem 

pravu prepovedana, česar so se držali celo 

med 2. svetovno vojno. Rusija sicer še nadaljuje 

s taktiko uničevanja ukrajinske infrastrukture 

in z miniranjem. Uničenega je 

že skoraj pol električnega omrežja, okoli 

500 vasi in mest pa je brez ogrevanja. 

Vendar pa ameriški obveščevalci trdijo, da 

se bojevanje v Ukrajini upočasnjuje in se 

bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnjih 

zimskih mesecih, čeprav ni dokazov, da 

bi odpor ukrajinskih sil oslabel, je dejala 

direktorica ameriške nacionalne obveščevalne 

službe Avril Haines. Spomladi 

bi lahko pričakovali ponovno veliko obsežno 

rusko ofenzivo, lahko pa tudi veliko 

ukrajinsko protiofenzivo. 

Če bi se obtožbe o ruski uporabi biološkega orožja v Ukrajini izkazale za resnične, 

bi bila lahko Moskva obtožena zločina proti človečnosti. 

NEZAKONSKA 

SPOLNOST PREPOVEDANA 

Indonezijski parlament je ratificiral novo 

kazensko zakonodajo, ki med drugim 

prepoveduje spolne odnose in skupno bivanje 

neporočenih ljudi ter žalitve predsednika 

in državnih institucij. Novi zakon 

bo začel veljati čez tri leta in v javnosti 

dviga veliko prahu. Zagrožena kazen za 

spolne odnose med neporočenimi je do 

enega leta zapora. Trenutna zakonodaja 

sicer prepoveduje prešuštvo, ne pa tudi 

spolnih odnosov pred poroko. 

Indonezijci bodo v novi zakon vključili 

tudi prepoved skupnega bivanja 

neporočenih parov, prepoved črne 

magije, žalitev predsednika ali državnih 

institucij, širjenje stališč, ki so v nasprotju 

z državno ideologijo, in organiziranje 

protestov brez obvestila. 

Nasprotniki zakonika trdijo, da bo odgnal 

turiste in tuje investicije. Opozarjajo 

tudi, da vodi v družbeno nazadovanje, 

omejitev svobode govora in je velik 

korak nazaj pri ohranjanju demokratičnih 

svoboščin po padcu avtoritarnega 

voditelja Suharta leta 1998. 

KRŠITVE POLICISTOV 

NA PROTESTIH 

Spletni portal 24 ur je razkril vsebino 

poročila o izrednem nadzoru nad delom 

Policije pri varovanju protestov, ki so ga 

pripravili na notranjem ministrstvu. V poročilu 

med drugim piše, da je bila uporaba 

prisilnih sredstev nesorazmerna, neupravičena 

in nestrokovna, v poročilu najdemo 

tudi neupravičeno odstranitev mirnih 

protestnikov in neupravičeno izstreljevanje 

plinskih sredstev. Sporna naj bi bila 

tudi uporaba vodnega curka s primesjo 

plinskih sredstev proti posameznikom, ki 

niso huje kršili javnega reda in celo proti 

vidno bolnemu posamezniku. 

Izredni nadzor je po poročanju spletnega 

portala 24 ur ugotovili še neprimerno 

komunikacijo policistov in prirejanje 

vsebine dokumenta o uporabi prisilnih 

sredstev. Poročilo obsega 161 strani in je že 

bilo poslano na tožilstvo, saj so nekateri 

uslužbenci Policije zdaj osumljeni kaznivih 

dejanj. Gre sicer za najzahtevnejši in najobsežnejši 

nadzor, ki ga je kdajkoli opravil 

Direktorat za policijo in druge varnostne 

naloge, je za 24 ur povedal vršilec dolžnosti 

generalnega direktorja Slavko Koroš. 

Protestniki proti pogoju PCT lani jeseni na ulicah Ljubljane, ko je morala posredovati policija. 

Daniel Novakovič/STA SHUTTERSTOCK

ČIVKARIJA 

10 


Luka Lisjak @llisjak 

En dan spreminjaš tok evropske zgodovine, drugi 

dan se boriš, da bi ohranil vsaj Središče ob Dravi. 

Sic transit gloria mundi. 

Čivk tedna 

Libertarec @Libertarec 

Čisto razumljivo je, da provladni mediji Goloba 

ne obsojajo orbanizacije. Ob koncentraciji 

moči, pišmevuhovskem odnosu do 

demokracije in pravne države ter popolnem 

obvladovanju vseh podsistemov je edino 

prav Orbana obsoditi golobizacije. 

Marko Pavlišič @MarkoPavlisic 

Ne razumem, zakaj stranka Levica izumlja toplo 

vodo z delavskim lastništvom, ko je družbeno 

lastniški model z delavskim samoupravljanjem odlično 

teoretsko pokrit. A ni Kardelj že vse povedal, 

kar je bilo o tem za povedat'? 

Miro Haček @MHacek 

Parlamentarna politična stranka, ki formalno ni 

uspela z nobenim svojim kandidatom (in je edina 

parlamentarna stranka brez županov), slavi zmago 

nestrankarskega kandidata. Čestitke volivcem v 

Celju. 

vipavska.eu @VipavskaEU 

To veliko pove o slovenskemu žurnalizmu: 

1. septembra se je dar za mašo dvignil na 23 evrov, 

kar je bilo javno objavljeno. Danes, 3. decembra, 

dobre tri mesece kasneje, so izšle Slovenske novice 

z naslovnico, na kateri je to glavna novica. 

Marc Andreessen @pmarca 

"Roman 1984 Georga Orwella naj bi bil mišljen kot 

opozorilo, ne pa kot priročnik." – Elon Musk. 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

Vsi ugotavljajo, kako manjka zdravnikov, ko pa je 

prejšnja vlada vztrajala, da se poveča vpis na medicinski 

fakulteti, pa so vpili, da je to poseg v avtonomijo 

univerze. 

24ur.com @24ur_com 

V Sloveniji manjka več kot tisoč zdravnikov, 

da bi dosegli njihovo povprečno 

število na 1000 prebivalcev v Evropski 

uniji. Ob tem pa je vse večja tudi potreba 

po pediatrih, ki se spoznajo na 

"sodobne" bolezni otrok. 

Mitja Irsic @MitjaIrsic 

Si predstavljate, da Janša na HSE postavi svojo 

poročno pričo, dva meseca kasneje pa moramo 

davkoplačevalci HSE dokapitalizirati s 500 mlijoni 

evrov? Verjemite na besedo, da se članki na 24ur in 

RTV ne bi vrteli okrog energetske krize. 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Čisto ok je, da teče razprava. Da ima Tonin mnenje, 

da ima Janša mnenje. Nobenega dodatne simpatije 

ti dve stranki ne bi pridobili, če ljudje med njima ne 

bi mogli razlikovati. Bi se bilo pa dobro sprijazniti s 

tem, da sta stranki samostojni.

75 | 8. DECEMBER 2022 KARIKATURA 

11 

Marko @Marko63705437 

Dvojni vaflji. 

Karikatura 

Anton Tomazic @AntonTomazic 

Mladina poziva: "Na svidenje, Twitter!" in svetuje: 

"Kako varno izbrisati profil." Smiselno ... Levičarji 

so proti svobodi govora! Povsod! 

Uroš Mikolič @UrosMikolic 

EU ne moti otroška pornografija, EU moti svoboda 

govora. 


desne sredine 

BORIS OBLAK 

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo 

Golob se z Bobnarjevo ujame skoraj tako dobro kot 

Žan Mahnič. Kaki zlobneži bi iz tega zagotovo potegnili 

kak zaključek. 

Davor Bozic @DavorBozic11 

Odlična knjiga za vse, ki bi radi podrobneje spoznali 

socializem 21. stoletja. 

BojanPožar @BojanPozar 

Ko samostojna podjetnica Nika Kovač tukaj opravi 

svoje, odpotuje v Brazilijo. Na povabilo, saj jih tam 

menda strašno zanima 8. marec. Copacabana

TEMA TEDNA 

12 

Komentar 


Samorefleksija na desni sredini 

in očitki Janezu Janši 

Z drugim krogom lokalnih volitev se je sklenilo veliko volilno leto, 

kakršnega v Sloveniji še nismo videli. Zmagovalec leta je zagotovo levi politični blok, 

saj je zmagal na treh volitvah od štirih ter na treh referendumih, če dodamo 

še lanski referendum o vodah, pa je leva prevlada še bolj očitna. 

UREDNIŠTVO 

Kljub boljšemu, a precej zamolčanemu 

rezultatu desne sredine 

na lokalnih volitvah pa 

je na nacionalni ravni njihov 

položaj dokaj zaskrbljujoč. Zato so v 

Novi Sloveniji z njenim predsednikom 

Matejem Toninom na čelu pozvali k samorefleksiji. 

Slednje je odmevalo, ko je 

Tonin po seji izvršnega odbora stranke 

gostoval tako v oddaji 24ur zvečer kot 

tudi v Odmevih, kjer je spregovoril o 

pogledih svoje stranke na prihodnost 

slovenske desne sredine. 

Za izhodišče je vzel na preteklem 

trojnem referendumu ponovno izražen 

problem, da se volivci odločajo izključno 

na podlagi za/proti Janezu Janši. 

Ta se je na Twitterju odzval in NSi napovedal 

»životarjenje pod 10 %, če ne 

bodo izpolnjevali tega, kar obljubljajo«. 

TONIN PRITRJUJE 

V obeh oddajah mu je Tonin pritrdil. Z 

izrazito samokritičnostjo, za primer katere 

je navedel napačno obravnavanje 

zadev glede ministra Andreja Vizjaka, 

STA-ja in imenovanja tožilcev, je napovedal 

spremembe. Kljub dobrim argumentom, 

kandidatom in programom desna 

sredina vedno znova izgublja. Nekaj je 

torej treba spremeniti. O tem so že razpravljali 

na odboru. »So stvari, na katere 

imamo vpliv, in so stvari, na katere nimamo 

vpliva. Zagotovo se ljudje kot taki ne 

bodo spremenili. Zagotovo tudi nimam 

vpliva na to, kaj bo storil Janez Janša, in 

to niti ni naša stvar. Je pa naša stvar, kaj 

bo naredila NSi«. To je dejal glede prihodnosti 

sodelovanja z Janšo in SDS. 

»Političnim veteranom« je na neki 

točki potrebno reči ne. Zato je napovedal, 

da NSi ne bo več sodelovala v vladah 

z Janšo na čelu, z SDS pa. Janša se je na 

to odzval v spodnjem tvitu, na katerega 

mu ni ostala dolžna bivša predsedni- 

Tamino Petelinšek/STA 

Problem vlad Janeza 

Janše je, da ko pride na 

oblast, se vedno obnaša, 

kot da je to večinska 

oblast. Desnica, ko pride 

na oblast, bi morala 

razumeti, da je treba 

kolaborirati ali pustiti 

malo več svobode 

urbanemu svetu. 

tekst


TEMA TEDNA 

Komentar 

13 

Tomo Strle/CITRUS 

ca NSi in do Janše ena najbolj kritičnih 

desničarjev Ljudmila Novak. S tem je 

tudi požela veliko pozornosti v medijih. 

Tonin je poudaril tudi ključen pomen 

močne desne sredine, saj trenutno levi 

pol obvladuje prav vse funkcije v državi, 

kar je škodljivo za demokracijo. Vendar 

pa si želi, da volivci razumejo, da »glas 

za NSi ni glas za Janeza Janšo, ampak 

glas za močno desno sredino«. 

V obeh oddajah je bil predsednik 

NSi vprašan tudi, ali je Anže Logar tisti, 

s katerim bi Nova Slovenija poenotila 

in okrepila desnico. Odgovoril je zgolj 

s tem, da je bistveno, da desna sredina 

v Sloveniji začne zmagovati, kar bodo 

dosegli s sodelovanjem. Spomnil je, da 

je desnica na referendumih pogosto 

zmagovala, ko je nastopila enotno. 

RAZLIČNI POGLEDI 

Na fiasko desne sredine so se po nedeljskem 

referendumu odzvali tudi drugi. 

Pri predlagateljici zakona SDS vidijo 

glavni problem za rezultate nejasno 

poročanje o vsebini zakonov, kar se tiče 

referenduma, sicer pa na splošno spodbujanje 

sovraštva do njihove stranke, kar 

je še posebej poudaril Branko Grims, ki je 

dejansko, ne pozabimo, pred tedni bil fizično 

napaden. Med drugim je že v nedeljo 

naštel: »neposredne grožnje s smrtjo 

članom SDS-a; grožnje in pljuvanja na 

opozicijske, desno usmerjene, poslance 

pred parlamentom; napadi na redke preostale 

od vlade in vladajoče koalicije še 

neodvisne medije; popolno podrejanje 

osrednjih medijev vladajoči ideologiji; 

vse bolj prisotne različne druge oblike 

omejevanja svobode govora, lepljenje nalepk 

‘prepovedan vstop za SDS'». 

Matej Avbelj je v svojem komentarju 

za Finance bliže mnenju manjše od dveh 

parlamentarnih strank. Sicer priznava 

kritiko levice, ki jo je dostikrat slišati v 

SDS, vključno z levim monopolom v vseh 

porah družbe in z dediščino totalitarnega 

režima, vendar opaža pri desnici veliko 

število strelov v koleno: »Slovensko 

desnico je politično potopilo še povsem 

nepotrebno trmoglavljenje, nepripravljenost 

prisluhniti drugačnim stališčem 

celo v lastnih vrstah, absolutno prepričanje 

o svojem prav in zato, jasno, gotovo 

zmotnost drugih, ki so nesposobni, 

spolitizirani, pokvarjeni ali pa vse troje 

hkrati. Pri čemer to velja tako za institucije 

te države kot za ljudi, volivce in volivke, 

ki vse to slednjič pozlatijo. Tak politični 

odnos ne more biti nagrajen«. 

KRITIČNI POGLEDI 

Nekoliko bolj optimističen pogled je 

predstavil Žiga Turk. Poraze desnice ne 

vidi kot nič drugega kot to, kar v Sloveniji 

poznamo že 30 let. 

»Da smo referendume izgubili, ni 

kakšna posebna katastrofa. Če drugega 

ne, smo videli, da volitve in referendume 

izgubljamo tudi v primeru, da imamo na 

Kolodvorski menda svojo oblast. Z drugimi 

besedami, ena lastovka ne prinese 

pomladi. En direktor tudi ne. 

Relativno je tudi, kako globoko je 

‘desna sredina’ padla po teh referendumih. 

Kaj pa je pravzaprav novega? 

Predsednika republike še nikoli nismo 

izvolili. Predsednika vlade smo izvolili 

dvakrat. Samo en štiriletni mandat je 

desna sredina izpeljala v dvaintridesetih 

letih. Predsednika vlade smo imeli 

svojega četrtino časa. Temu primerno je 

ekipirano tudi ustavno sodišče. Sodnike 

predlaga predsednik republike, izvoli 

jih parlamentarna večina. Politično.« 

Glede na to, da ni bila desnica še nikoli 

tako blizu zmage na predsedniških 

volitvah kot letos, da je enega od treh referendumov 

podprlo več kot 40 % volivcev, 

da sta obe parlamentarni pomladni 

stranki aprila povečali število sedežev v 

parlamentu in da so bile lokalne volitve 

najmanj izenačene, če ne boljše za desnico, 

se zdi, da Turk ni ustrelil mimo. 

Gre zgolj za veliko število zaporednih 

Slovensko desnico je 

politično potopilo še 

povsem nepotrebno 

trmoglavljenje, 

nepripravljenost 

prisluhniti drugačnim 

stališčem celo v lastnih 

vrstah, absolutno 

prepričanje o svojem 

prav in zato, jasno, gotovo 

zmotnost drugih. 

volitev, na katerih bi levica zmagala 

tudi, če bi bile edine v v letu. 

Na podobne zadeve je opozoril tudi 

predsednik Slovenske ljudske stranke 

Marko Balažic, ki se je Toninu kot gost 

pridružil v Odmevih. Med drugim je 

opozoril tudi na večjo izbiro na desni 

strani, kar je pomik v pozitivno smer, 

konkretno kot uspeh svoje stranke 

pa je navedel tudi kulturno soočenje 

mnenj v kampanji, pri čemer so se resnično 

odrezali dosti boljše kot denimo 

predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, 

ki je bila kot predstavnica aktualne 

leve vlade agresivna in žaljiva. 

IGOR LUKŠIČ 

Z nasprotnega pola je stanje na desnici 

v ponedeljkovi oddaji Faktor analiziral 

tudi dr. Igor Lukšič. Kot je sicer za levi 

pol značilno, je glavni razlog za poraze 

na desnici vselej Janša, pa tudi zanemarjanje 

interesov urbanega prebivalstva 

… »Problem vlad Janeza Janše je, 

da ko pride na oblast, se vedno obnaša, 

kot da je to večinska oblast. Desnica, ko 

pride na oblast, bi morala razumeti, da 

je treba kolaborirati ali pustiti malo več 

svobode urbanemu svetu,« pri čemer je 

mislil na javno napadanje izraze urbane 

kulture, kot je LGBT. 

»Če bi se slovenska desnica in Janez 

Janša poskušala obnašati, ko je bila 

na oblasti, da je država malo širša od 

stranke SDS, potem bi se lahko tudi oni 

kvalificirali kot zmerna oblast, ki Sloveniji 

ne bi šla tako na živce, kot ji gre 

zdaj,” še dodaja Lukšič.

TEMA TEDNA 

14 

Komentar 


Nauki supervolilnega leta 

PETER MERŠE 

Supervolilno leto je za nami, čaka nas volilno zatišje 

dolgo leto in pol na evropski oz. dobra tri leta na državni ravni. 

Čas, ko stranke polnijo kampanjske fonde, 

je hkrati čas refleksije in pogleda v prihodnost. 

Obe pomladni parlamentarni 

stranki sta izboljšali svoj 

rezultat iz leta 2018, vendar 

pa imamo kljub temu v parlamentu 

tako močno levo večino, da 

levičarska vlada tokrat lahko razpade 

samo zaradi lastne nesposobnosti 

in pohlepa. Anže Logar je bil najbližje 

izvolitvi za predsednika do zdaj, a biti 

odličen drugi ne prepreči izvolitve 

predsednice davčnih oaz, ki že pred 

nastopom mandata deli Slovence. 

POMLADNIKI VEN IZ MEST 

»Veliko« število svetnikov in županov 

v manjših podeželskih občinah težko 

prekrije dejstvo, kako sistematično je 

bila na lokalnih volitvah pomladna opcija 

zradirana iz mest, pri čemer nam 

strankarska demokracija na lokalni 

ravni razpada pred očmi. Izgubili so 

tudi vse tri referendume. 

Kljub relativnim uspehom, ki jim 

lahko dodamo volitve v Državni svet, 

bo imel pomladni pol na slovensko politiko 

bore malo vpliva. 

Za resen vpliv bi morali doseči 

600.000 glasov, ali vsaj preseči številko 

pol milijona, ta pa se je letos gibala 

med 414.029 (Anže Logar, drugi krog 

predsedniških volitev) in 260.747 (Referendum 

o RTV Slovenija). Treba je 

torej najti način, kako zadržati obstoječe 

in nagovoriti najmanj 150.000 dodatnih 

volivcev. 

MEDIJI 

IN CIVILNA DRUŽBA 

Letos smo se znova naučili, da obvladovanje 

medijev pomeni nadzorovanje 

perspektive, sporočil in tem pogovorov. 

Od prikaza je odvisno, kaj je 

»škandal mednarodnih razsežnosti« 

in kaj »napaka, ki se že odpravlja«. 

Mediji pa v očeh javnosti ne smejo biti 

»strankarska glasila«, saj ta dosegajo 

le prepričane. Pri poseganju na sredino 

so ključni nepolitični, lahkotni mediji, 

ki le občasno servirajo politične 

informacije in signalizirajo, za koga 

glasovati. Čudovit zgled tega je Odlazkov 

medijski imperij. 

Sami mediji pa še zdaleč niso dovolj. 

Do ljudi je treba priti tudi osebno, 

kar pa lahko doseže civilna družba. 

Tako aktivistična, ki lansira politične 

tematike, s katerimi se ukvarja družba, 

kot raznorazna društva, kjer se ljudje 

združujejo iz povsem nepolitičnih interesov. 

Večina ljudi politike ne spremlja 

in samo potrebuje nekoga, ki mu 

zaupajo, da jim pove, koga naj volijo. Ta 

Spletna stran gibanja Prebudimo Slovenijo 

večina se skriva v športnih, kulturnih, 

zbirateljskih in drugih društvih. 

Ko pa govorimo o aktivističnem 

delu civilne družbe, ki v javnosti odpira 

ključna vprašanja, je pomemben 

dvig profesionalizacije. Temeljiti zgolj 

na prostovoljcih, čeprav so ti seveda 

jedro, ni dovolj, saj potrebujemo profesionalce, 

ki prostovoljce koordinirajo, 

izobražujejo, obveščajo. To pa je ob 

službi in družini praktično nemogoče 

delati na nivoju, s katerim nam parira 

nasprotni pol. Zato je potrebno imeti 

zaposlene ljudi, ki se s tem ukvarjajo 

v svojem službenem času. Potem bodo 

Gibanje Prebudimo Slovenijo je primer civilnodružbenega gibanja na desni sredini. Prvi Zbor kristjanov in 

drugih ljudi dobre volje so organizirali leta 2011 na Otočcu. Fotografija je z drugega zbora leta 2012.


TEMA TEDNA 

Komentar 

15 

tudi kampanje pomladnega pola lahko 

vodene z bistveno manj amaterizma 

kot do zdaj. Seveda pa bo za to potrebno 

zbrati sredstva, saj, za razliko od 

konkurence, na državni denar ne moremo 

računati. 

VZGOJA MLADINE 

Vse preveč zapostavljena je tudi vzgoja. 

Kristjani in konservativci imamo (poleg 

muslimanov) v povprečju bistveno 

več otrok kot drugi. Namesto, da bi po 

demografski logiki vse bolj prevladovali, 

pa drsimo na obrobje. Svojih otrok 

torej ne znamo vzgojiti, ali pa nam jih 

prevzgojijo levičarji. 

Čeprav celotne vertikale od vrtca 

do univerze ne moremo spremeniti, bi 

že z boljšim pristopom k mladinskim 

in študentskim skupinam, mladinskim 

organizacijam in katoliškim gimnazijam 

naredili ogromno v uporu proti 

uradni indoktrinaciji, pa smo tudi 

tukaj povsem zaspali. Konkurenca pa 

tako z nevladnimi organizacijami kot 

debatnimi klubi in podobnim to zelo 

aktivno počne. 

Stanje tako kar kliče po refleksiji 

delovanja zadnjih nekaj let, če ne kar 

zadnjih trideset let, delovanja. Na to 

zadnje tedne opozarja Nova Slovenija. 

Lahko upamo, da jo bodo pri sebi resnično 

izvedli in se ne zgolj zadovoljili s 

floskulo, da ne bodo več vstopali v vlade 

pod vodstvom Janeza Janše. 

Pri tem se je ključno vprašati, kako 

trenutne poraze spremeniti v priložnosti 

za novo proaktivno politiko. Samo 

čakati, da levica tako globoko zavozi 

državo, da bodo volivci na desni pol 

prišli sami od sebe, ni rešitev, predvsem 

pa ni dovolj. Utapljajoča se Slovenija, 

če si izposodim analogijo Mitje Iršiča, 

potrebuje spretne reševalce iz vode, ki 

utopljenca kljub visokim medijskim valovom 

živega pripeljejo na kopno. 

Eden takih, glede na rezultate, je 

nedvomno Janez Janša. Trideset let 

trajajoča gonja proti njemu, ki s pridom 

uporablja tudi njegove izjave, tvite in 

dejanja, ki jim jih radodarno servira, je 

pri večjem delu volilnega telesa uspela 

ustvariti učinek odbojnosti do te mere, 

da vsaka volilna izbira postaja izbira za 

ali proti Janezu Janši; povprečen volivec 

pa kot podivjan bik, pred katerim 

mahaš z rdečo cunjo, dirja na volišča, 

glasovat proti Janši. 

Pričakovati da se bo to kmalu spremenilo, 

je približno tako iluzorno, kot 

pričakovati, da bodo v primeru njegovega 

odhoda s politične scene rešeni 

vsi problemi pomladnega bloka. Prav 

Janša namreč temu bloku na volišča 

pripelje z naskokom največ glasov. 

Tako se za SDS in Janeza Janšo odpirata 

vprašanji, ali so zadovoljni s svojo 

vlogo v opoziciji z 20–25 % glasov ali 

želijo poseči po več ter kakšno strategijo 

ubrati, da ohranijo obstoječe glasove 

in pridobijo nove. Kako vzgojiti naslednika, 

ki bo nadaljeval Janševo delo, 

ko bo ta nekoč opešal? Eno možnost je 

nedavno nakazal Anže Logar. Vprašanje 

je tudi, ali želijo nagovarjati sredino 

ali robove političnega spektra. Obojih 

hkrati namreč ne morejo. 

MLAČNOST NSI 

SDS je leta 1992 začela z izhodišča na 

podobnih odstotkih kot NSi leta 2008 

ter postala vodilna stranka pola. 

Tudi NSi lahko to postane, če se bo 

namesto z Janezom Janšo ukvarjala 

s tem, kakšno vizijo Sloveniji ponujajo 

krščanski demokrati. Z Janšo, ob 

Janši ali brez njega je zanje povsem 

nepomembno vprašanje. Namesto 

distanciranja od Janeza Janše v imenu 

distanciranja naj gradijo svojo politiko 

in distanciranje bo prišlo samo 

od sebe. Ob tem se bodo morali jasno 

odločiti, katere vrednote bodo zastopali 

ter se zanje jasno postaviti, tako 

s terensko mrežo kot z medijski strategijo. 

Mlačnost, ki nikogar ne užali, 

niti nikogar ne pritegne. Z jasno 

identiteto in vizijo pa je lažje tudi odbijanje 

napadov, ki jih tako z ene kot z 

druge strani ne bo manjkalo. 

Ob tem se seveda poraja vprašanje, 

kakšna je vloga drugih obstoječih 

strank in morebitnih novih. Tako klasični 

liberalci in nacionalistični rob kot 

zagovorniki jasne drže do družine in 

življenja v parlamentu trenutno nimajo 

pravega zastopnika. Seveda pa bo v 

primeru novih projektov nujen profesionalen 

pristop, da se ne ponovijo fiaski 

iz preteklosti. 

Smo pripravljeni 

aktivno vzgajati svoje 

otroke glede teh tem ter 

nameniti nekaj svojega 

časa in finančnih ali 

drugih sredstev za 

delovanje v organizaciji, 

ki deluje v zgoraj 

opisano smer vsaj 

na enem področju? 

VPRAŠANJE ZA VSAKOGAR 

Stranke imajo svoj omejen doseg. 

Naprej gre lahko civilna družba, ki 

pa jo moramo vzpostaviti, če si želimo 

oblast, ki bo ustvarila vzpodbudno 

okolje za družine, da naslovimo 

demografski problem, vzpodbudno 

okolje za podjetnike in zaposlene, da 

kot družba ulovimo razviti svet in 

postanemo nosilci razvoja, da postanemo 

družba, ki spoštuje življenje in 

civilizacijske norme sprave in pokopa 

žrtev, poštena pravna država s polno 

demokracijo in čistim okoljem, enakopravna, 

energetsko neodvisna država 

s kakovostnim šolskim sistemom 

in živahno kulturo, na katero bomo 

kot narod lahko ponosni. 

Smo pripravljeni aktivno vzgajati 

svoje otroke glede teh tem ter nameniti 

nekaj svojega časa in finančnih ali drugih 

sredstev za delovanje v organizaciji, 

ki deluje v zgoraj opisano smer vsaj 

na enem področju? Sem se pripravljen 

naročiti na medij, ki ni odvisen od politike 

in kapitala, da postane dovolj močan, 

da naredi razliko? 

Če bi samo denar, ki nam ga bo z 

višjimi davki pobrala levičarska vlada, 

in čas, ki ga izgubimo z dodatnim delom 

in boji z birokracijo, investirali v 

izgradnjo profesionalne civilne družbe, 

bi lahko imeli armado profesionalnih 

nevladnikov, ki bi povozili razne 8. 

marce in podobne, oblast pa bi postala 

bolj naklonjena našim prizadevanjem. 

Začnimo nekaj premikati danes, 

da se po naslednjih volitvah ne bomo 

spraševali istih vprašanj, kot si jih 

zastavljamo danes. Spremembe na kateremkoli 

od obravnavanih področij 

trajajo leta. Spremembe na bolje se ne 

zgodijo same od sebe.

TEMA TEDNA 


16 

Komentar 

Janša za referendumski poraz 

izpostavlja NSi in Logarja, Novakova 

mu sporoča: „Vstani in pojdi!“ 

ROK ČAKŠ 

Trojni referendumski poraz največje opozicijske stranke je močno pretresel 

desnosredinski politični pol, saj se v stranki SDS trudijo rezultat prikazati 

kot ne tako porazen, kot dejansko je za slovensko desno sredino, v desnosredinski 

Novi Sloveniji pa je po mnenju vodstva dozorel čas za spremembo 

politike, ki po novem izključuje sodelovanje s »političnim veteranom«. 

V 

NSi pa se skušajo od njega distancirati 

– tako od poraza, v 

katerem niso sodelovali, kot 

od Janeza Janše. Zavedajo se, 

kot je dejal Matej Tonin v oddaji 24ur 

zvečer, da Janševa odbojnost pri večini 

slovenskih volivcev negativno vpliva 

tudi na doseg Nove Slovenije: »In to, da 

glas za NSi velja za glas za Janšo, lahko 

popravimo pri sebi.« 

Tri dni po referendumu se je s svojo 

analizo razlogov za »neuspeh«, kot 

ga imenuje, oglasil predsednik SDS-a 

Janez Janša. Razloge zanj vidi v marsičem, 

od tega, da se je SDS proti koalicijskem 

trojčku borila sama, da je »občasno 

in z velikim medijskim odmevom« 

NSi celo streljala v hrbet, do tega, da 

je pokazal tudi na »našega kandidata 

za predsednika republike, ki je javno 

podprl le en predlog«. Svoj »vstani in 

pojdi« poziv Janši pa je nekoliko na 

daljše razložila tudi nekdanja predsednica 

NSi-ja Ljudmila Novak. 

INTERPRETACIJA PORAZA 

Janez Janša v svoji analizi najprej ugotavlja, 

da se, za razliko od dnevov po 

referendumu, ki jih izgubi tranzicijska 

levica, tokrat rezultati interpretirajo in 

premlevajo popolnoma drugače. 

Zato je po njegovem treba dati globljo 

analizo, in sicer iz vsebinskega ter 

političnega vidika za »neuspeh«, kot 

Janša: »Glasov za SDS na volitvah v 

DZ 2022 ob 70-% volilni udeležbi: 

80 tisoč, glasov za pobudo SDS proti 

noveli zakona o vladi ob 42-% udeležbi: 

304.000.« 

PROFIMEDIA 

ga imenuje, poaz pa je po njegovem 

»doživela Slovenija v celoti«. Vsebinsko 

gledano Janša opiše posledice za 

državljane (birokracija), prestavitev 

dolgotrajne oskrbe bo tepla upokojence, 

RTV pa bodo namesto predstavnikov 

poslušalcev in gledalcev upravljali 

»predstavniki prvorazrednih«, brez 

kakršnegakoli nadzora. 

V političnem vidiku ocene pa Janša 

izpostavlja, da se je SDS v referendumski 

kampanji »sama borila proti 

koaliciji treh vladnih strank, formalno 

opozicijska NSi ni pomagala niti pri 

zbiranju podpisov«. Kot nadaljuje, NSi 

v referendumski kampanji ni sodelovala 

niti pri obrambi zakona o dolgotrajni 

oskrbi, ki je eden ključnih dosežkov 

skupne vladne koalicije 2020–2022. 

»Občasno in z velikim odmevom je NSi 

v kampanji celo streljala v hrbet, praviloma 

takrat, ko je vladna koalicija omenjala 

možnost zamenjav posameznih 

kadrov te stranke v državnih podjetjih,« 

še dodaja Janša. 

Kot nadaljuje predsednik SDS-a, 

glasovom proti škodljivim zakonom 

»ni pripomogla niti taktična kampanja 

našega kandidata za predsednika 

republike, ki je javno podprl zgolj en 

predlog«. Kljub temu je, kot pravi, pri 

vseh treh zakonih ob bistveno nižji 

volilni udeležbi na referendumih za 

pobudo SDS realno glasoval večji delež 

in v primeru novele zakona o vladi celo 

večje število volivk in volivcev kot aprila 

letos na volitvah v DZ. 

»Tak rezultat smo dosegli kljub 

temu, da omenjene 4 stranke obvladujejo 

preko 95 % slovenskega medijskega 

prostora,« še poudarja Janša.


TEMA TEDNA 

Komentar 

17 

POLITIČNE POSLEDICE 

Politične posledice »dobljenih« referendumov 

za vladno koalicijo seveda 

bodo. Vendar ne povsem takšne, 

koto so jih napovedovali na slavjih 

po razglasitvi rezultatov. 

1. Novi stroški za davkoplačevalce, 

povečan kaos v delovanju vlade 

in koalicije. 

2. Prevarani upokojenci: »Nič ni bolj 

nevarnega za politično opcijo na 

oblasti kot res razjarjena velika interesna 

skupina, ko spozna, da jih je 

nekdo prevaral … Medijski monopol 

tranzicijske levice lahko delno prikrije 

prevaro, v celoti pa nikakor ne. 

Vsekakor ne brez žrtvovanja aktualnega 

»novega obraza«. 

3. Popoln nadzor nad RTV prinaša 

tudi popolno servilnost tega najpomembnejšega 

medija do vladajočih. 

Popolna servilnost pa je še 

bolj nevarna od medijske gonje, ki 

so jo doživljali oni. Ko birokrati vidijo, 

da je vse dovoljeno Golobu in 

Loredanu, menijo, da je tak vzorec 

dovoljen vsem. Samopašnosti, ki 

izvira iz tega, pa ni mogoče prikriti. 

LJUDMILA NOVAK 

Veliko pozornosti pa je v kontekstu 

postreferendumskega brbotanja desno od 

sredine vzbudil odgovor Ljudmile Novak 

na Janšev komentar početja Mateja Tonina. 

Napisala je, za kaj bo Janši Slovenija 

»iskreno hvaležna«: Svoj tvit je naknadno 

podrobneje razložila na svoji spletni strani. 

Zapisala je, da v življenju ni nič hujšega 

Občasno in z velikim 

odmevom je NSi v 

kampanji celo streljala v 

hrbet, praviloma takrat, 

ko je vladna koalicija 

omenjala možnost 

zamenjav posameznih 

kadrov te stranke v 

državnih podjetjih. 

kot to, da človek ne more razviti svojega 

potenciala zaradi ustrahovanja in groženj 

nekoga drugega. »Zato sem že leta 2016 

kot predsednica NSi jasno povedala, da si 

z nekom, ki ustrahuje, grozi in podpihuje 

sovraštvo, nikoli več ne želim vladati. 

Včerajšnjo soglasno odločitev izvršilnega 

odbora stranke NSi tako pozdravljam.« 

Nadaljevala je, da si je vedno želela 

NSi kot samostojno, suvereno in 

pokončno politično silo, ki ne bi bila 

preračunljiva v svojih dejanjih, temveč 

bi sledila svojim vrednotam in srcu 

naroda, ki mu želi vladati. Nadalje je 

izpostavila, da imajo v demokraciji 

ljudje vedno prav. »In ljudje so letos na 

demokratičen način s svojim glasom na 

volitvah jasno spregovorili.« 

»Razdeljeni in ujeti v preteklosti 

travm nam takšnih izzivov prihodnosti 

ne bo uspelo premagati. Posledično nam 

grozi izguba naše identitete in ugasnitev 

ognja slovenskega upanja po demokratični, 

svobodni in napredni samostojni 

državi,« je še prepričana Novakova. 

»Nastradali pa ne bomo mi, ampak naši 

potomci,« je dodala in zaokrožila: »Zato, 

Janez, namig. Ob očitnem majanju tvojega 

stolčka vstani in pojdi.« 

KOLABORACIJA 

Ampak nič nepričakovanega, kot je že na 

referendumski večer tvitnil nekdaj goreč 

Janšev podpornik Samo Glavan: Janša 

nikoli ni poraženec, vedno znova so poraženi 

zgolj njegovi podporniki in volivci. 

Po drugi strani je v pozivu Janši k odhodu 

neverodostojna tudi Ljudmila Novak, saj 

1) ni članica njegove stranke in le ti imajo 

pravico odločati o svojem predsedniku 

in 2) četudi ima marsikaj prav, podobno 

kot pri Janši, na kredibilnost tega pada 

senca, da nikoli ni bila sposobna iti preko 

osebnih zamer, ki jih goji do nekdanjega 

političnega sopotnika. 

Glede tega je bolj modro držo pokazal 

predsednik NSi Matej Tonin, ki je 

dejal, da ga zanima predvsem samorefleksija, 

in ne to, kar je ali počne SDS. Pozorni 

so opazili tudi, da Tonin Janše ne 

poziva k odhodu. V glavnem najbrž zato, 

ker ve, da se to za predsednika neke druge 

stranke ne spodobi. Delno pa ima za 

to tehtnejše razloge, kot si morda marsikdo 

misli. A o tem kdaj drugič. 

Vrnimo se raje k Janševem zapisu. 

Ključno pri tem je vedeti, da ta v resnici 

ni analiza referendumskega neuspeha, 

temveč načrt politike SDS-a do drugih 

strank, predvsem do NSi-ja v prihodnje. 

V bistvu je odziv na strateško odločitev 

krščanskih demokratov, da se od Janševega 

SDS-a v opoziciji še bolj odmaknejo 

v smislu, da gradijo lastno, samostojno 

alternativo, ki a priori ne zavrača vsakega 

sodelovanja s koalicijo v točkah, kjer 

lahko naredijo doprinos k ciljem NSi-ja, 

oziroma nečem, kar je »dobro za Slovenijo« 

(tipičen primer je omiljena obdavčitev 

za s.p.-jevce ter višja olajšava 

za otroke, ki so jo dosegli pri Golobovih 

spremembah Zakona o dohodnini). 

Janša nakazuje, da bodo v SDS takšno 

držo označili za »kolaborantsko« ter se 

preko tega razglasili za edino pravo opozicijo 

Golobovi koaliciji. Ta narativ pa 

bodo utrjevali preko svojih medijev, ki 

sicer res nimajo vpliva na 70 % volilnega 

telesa (oziroma je ta negativno odbijajoč), 

imajo pa ga tudi na del predvsem starejših 

krščansko-demokratskih volivcev. 

Prav zato vodstvu Nove Slovenije 

vztrajati pri tako zastavljeni drži ne bo 

lahko. A če bodo vzdržali ter se bodo res 

osredotočili na lastno politiko in vse skupaj 

ne bo izpadlo, kot da zgolj kontrirajo 

Janši ali pa da se pragmatično mastijo z 

bombončki z vladne mize, je to v resnici 

v danih okoliščinah edini način, da se 

znebijo mlinskega kamna titule »satelita 

SDS-a«. Do slednjega pa mora priti samo 

po sebi, kot posledica, nikakor pa ne sme 

biti vzrok njihovega početja. V tem primeru 

se bo njihov »osamosvojitveni poskus« 

klavrno končal. 

 

Komentar avtorja 

To ni Janševa analiza 

referendumskega poraza, 

temveč načrt politike 

SDS-a za prihodnje 

Ob marsikateri drugi vrlini je Janezu 

Janši treba priznati tudi, da je izkušen 

mojster v akrobaciji, kako spustiti 

meglo na politične poraze, predvsem 

pa krivce zanje vedno znova poiskati 

zunaj svojega kroga. V dveh straneh 

analize za »neuspeh«, kot ga imenuje, 

pri politični strategiji in pristopu 

SDS-a ni navedel niti ene napake ali 

pomanjkljivosti. Tovrstna odsotnost 

samokritike temno senco meče na 

kredibilnost vsega, kar zapiše.

CERKEV 

18 

Komentar 


Pater Rupnik obtožen 

psihičnega in fizičnega nasilja 

Nekaj dni po vizitaciji posebnega papeškega odposlanca Andrewa Smalla (54) 

v Sloveniji, kjer novo vodstvo Slovenske škofovske konference (SŠK) na noge 

postavlja neodvisno komisijo za preiskovanje spolnih zlorab, so v italijanskih 

medijih v javnost prišle obtožbe na račun svetovno znanega umetnika, 

jezuita p. Marka Ivana Rupnika (68). 

V 

Rupnikovem primeru ne gre 

za spolne zlorabe mladoletnih 

oseb, uglednega jezuitskega 

duhovnika obtožujejo, 

da je pred desetletji izvajal »duhovno, 

psihično in tudi fizično nasilje« nad 

redovnicami skupnosti Loyola, ki jo je 

sam pomagal ustanoviti. 

Po naših informacijah je v ozadju 

objav nadaljevanje notranjega spopada 

v slovenski Cerkvi, ki je zdaj internacionaliziran, 

vanj pa je potegnjen svetovno 

znani pater, ki je blizu tudi papežu Frančišku 

in njegovi liniji, ki si prizadeva za 

dokončen obračun z zlom spolnih zlorab 

v svetovni in tudi slovenski Cerkvi. 

Avtorja številnih znanih mozaikov 

v katoliških svetiščih doma in po svetu 

(npr. v vatikanski kapeli Redemptoris 

Mater, Fatimi, Lurdu, Madridu itd.), 

direktorja centra Aletti in svetovalca 

Papeškega sveta za kulturo bremenijo 

navedbe italijanskih medijev Silere 

non possum in left.it, da naj bi v 

devetdesetih letih psihično in fizično 

zlorabil več žena, (nekdanjih) sester iz 

skupnosti Loyola. 

Kot pišeta italijanski blog Silere non 

possum in medij left.it, so bile prve obtožbe 

o domnevnem Rupnikovem neprimernem 

početju podane že v letih 

1992 in 1993 od nekaterih sester loyolk, 

redovnic iz skupnosti, v kateri je Rupnik 

deloval kot spovednik in duhovni 

voditelj, ustanovila pa jo je njegova prijateljica 

Ivanka H. 

Med p. Rupnikom in s. Ivanko naj 

bi kmalu prišlo do spora, nakar so se 

sestre ločile – del jih je ostal v Ljubljani, 

del pa jih je odšel z Rupnikom v Rim, v 

center Aletti, kjer delujejo na področju 

cerkvene umetnosti. 

UREDNIŠTVO 

Ker so se kasneje v skupnosti Loyola 

razmere slabšale in se je skupnost 

znašla tik pred razpadom, je Vatikan 

leta 2019 v Slovenijo poslal vizitatorja, 

da bi preučil, kaj se dogaja. Za vodjo 

Vid Ponikvar/SPORTIDA 

Obtožb niso 

podale redovnice 

Skupnosti Loyola, 

kot to pišejo mediji. 

vizitacije je bil imenovan pomožni rimski 

škof, jezuit Daniele Libanori (69), po 

naših informacijah sicer dobri znanec 

slovenskega kardinala Franca Rodeta. 

Tudi slednji je v sklopu vizitacije prišel 

v Slovenijo, govoril s sestrami loyolkami 

in tistimi, ki so iz reda izstopile. 

Med številni razgovori naj bi zabeležil 

tudi tri, ki so za dogajanje izpred treh 

desetletij obtožile Rupnika. 

PRIMER ZASTARAL 

Na medijska pisanja so se iz vodstva 

Družbe Jezusove v Rimu odzvali s potrditvijo, 

da je Kongregacija za nauk 

vere v Vatikanu leta 2021 res prejel


CERKEV 

Komentar 

19 

obtožbo zoper duhovniško delovanje 

patra Rupnika. Poudarili so, da so se 

obtožbe nanašale na njegovo duhovniško 

delovanje v zgodnji devetdesetih 

letih v družbi redovnic ljubljanske 

skupnosti Loyola ter da mladoletne 

osebe niso bile vpletene. 

V povezavi z obtožbami je bila uvedena 

»preliminarna preiskava«. Po preučitvi 

rezultatov je kongregacija ugotovila, 

da je treba »zadevna dejstva šteti 

za zastarana«, zato je primer na začetku 

letošnjega oktobra zaključila. 

Kljub temu še naprej ostajajo v veljavi 

ukrepi, ki so jih med predhodno preiskavo 

zoper patra Rupnika sprejeli v Vatikanu, 

še piše v sporočilu jezuitov. Tako ima 

med drugim prepoved spovedovanja, duhovnega 

vodstva in spremljanja duhovnih 

vaj. Poleg tega je bilo patru Rupniku 

prepovedano javno delovanje brez dovoljenja 

krajevnega predstojnika. 

Za Radio Ognjišče se je na zadevo odzval 

tudi predstojnik slovenskih jezuitov, 

p. Miran Žvanut (53). »V zadnjih dneh smo 

lahko v različnih medijih zasledili članke 

o p. Marku Ivanu Rupniku. Žal kot vedno 

precej napihnjeno, tudi z veliko neresnice. 

Dikasterij za nauk vere je leta 2021 

res prejel pritožbo zoper p. Rupnika 

in zaprosil Družbo Jezusovo za uvedbo 

predhodne preiskave tega primera. 

To je pač normalna procedura. 

Pritožba ni prišla s strani redovnic, 

kar nekateri mediji lažno navajajo. 

Družba Jezusova je za preiskavo 

imenovala zunanjega preiskovalca (redovnika 

iz drugega reda) in več ljudi 

je bilo povabljenih, da pričajo. Končno 

poročilo je bilo predstavljeno Dikasteriju 

za nauk vere in po preučitvi rezultatov 

preiskave je Dikasterij za nauk 

vere ugotovil, da je treba obravnavana 

dejstva šteti za zastarela in je zato primer 

zaključil letos v začetku oktobra. 

V okviru predhodne preiskave pa so 

bili zoper p. Marka Ivana Rupnika sprejeti 

previdnostni ukrepi, ponavljam, to so 

previdnostni ukrepi in nikakršne sankcije 

ali prepovedi s strani Vatikana, kar zasledimo 

v medijih. Previdnostni ukrepi so 

pač nekaj običajnega, ko pride do takšnih 

ali podobnih obtožb zoper redovnika. 

Torej Dikasterij za nauk vere ni 

proti p. Marku Ivanu Rupniku sprejel 

nikakršnih sankcij, samo obvestil je 

Družbo Jezusovo, da je primer zastaral.« 

Žvanut je poudaril še, da »Družba Jezusova 

resno vzame vsako pritožbo proti 

enemu od svojih članov in tudi ta pritožba 

je bila zelo resno vzeta. Poslanstvo 

Družbe Jezusove pa je tudi poslanstvo 

sprave in iskanja resnice in verjamem, da 

bodo osebe, ki jim je zaupano reševanje 

tega primera, tudi prišle do resnice.« 

Vatikan Rupniku 

ni prepovedal 

spovedovati, kot 

trdijo mediji, saj gre 

za rutinski ukrep 

s strani jezuitov 

v času vsake 

preiskave. 

Publicist Dejan Steinbuch na Portalu 

Plus opozarja še na eno, lokalno 

razsežnost »afere«. O njej se je začelo 

poročati vzporedno z obiskom 

posebnega papeževega odposlanca 

p. Andrewa Smalla, začasnega tajnika 

Papeške komisije za zaščito mladoletnih, 

v Ljubljani, kjer je bil gost 

Slovenske škofovske konference. 

Kot piše Steinbuch, naj bi Small 

poskušal ugotoviti, kdo v slovenski 

Cerkvi uresničuje papeževo načelo 

ničelne tolerance do spolnih zlorab, 

kdo pa jih še vedno ne jemlje resno. 

Med slednjimi naj bi bil tudi krog 

okoli kardinala Rodeta. 

Avtor dodaja, da edinemu slovenskemu 

kardinalu novica o Rupniku 

najverjetneje ne povzroča skrbi, ampak 

prej obratno, saj postavlja pod 

vprašaj tudi kredibilnost papeža 

Frančiška pri njegovi načelni toleranci 

glede obravnave zlorab. 

Globlje ozadje zgodbe 

Čeprav je vsako obtožbo, tudi ko 

gre za domnevno duhovno, psihično in 

fizično nasilje nad odraslimi osebami 

znotraj Cerkve, treba jemati z vso 

resnostjo, »tajming« objav, poznavajoč 

zakulisne spopade, ki trenutno pretresajo 

slovensko Cerkev, ne more biti 

zgolj naključen. 

Dobri poznavalci zakulisnega 

dogajanja v slovenski Cerkvi menijo, da 

so krogi, ki se upirajo vetru sprememb, 

izkoristili situacijo in preko tujih medijev 

ustvarili medijski spin, ki bi oviral ali 

celo onemogočil papežu nadaljevanje 

prečiščevanja slovenske Cerkve. 

Prav zato smo si po prvi objavi v 

italijanskih medijih na Domovini vzeli 

potreben čas za preverjanje ozadja obtožb 

ter okoliščin, v katerih so nastale. 

Naše raziskovanje se, kljub težavnosti, 

ki jo s seboj prinaša delikatnost teme 

ter kontekst napetih zakulisnih razmerij 

med kleriškimi frakcijami v slovenski 

Cerkvi, ki segajo vse do vatikanskih soban, 

nadaljuje. Že več dni med drugim 

neuspešno čakamo tudi odziv sester iz 

skupnosti Loyola v Sloveniji.

LOKALNE VOLITVE 2022 

20 

Komentar 


Lokalne volitve, po katerih si mora 

desna sredina naliti čistega vina 

ANDREJA BARAT 

Drugi krog je potekal v 47 občinah, od tega tudi v šestih 

od dvanajstih mestnih občin, in sicer Mariboru, Celju, Kranju, 

Novi Gorici, Murski Soboti in Krškem. 42-odstotna volilna udeležba 

na lokalnih volitvah je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije, 

kar kaže na to, da je bilo državljanom za letos volitev dovolj. 

No, v Mariboru se ni zgodilo 

nič novega. Vprašanje je 

bilo samo, ali se bo zgodilo 

bolj ali manj staro. Mariborčani 

so v drugem krogu odločali med 

nekdanjim županom Francem Kanglerjem 

(57) in med Sašo Arsenovičem 

(56). Zmagal je slednji z 61 %. Ta zmaga 

bo enega od poslancev SDS sicer stala 

1000 evrov. Največje presenečenje se 

je zgodilo v Celju, kjer se bo od županskega 

stolčka po šestih mandatih (štiriindvajsetih 

letih), poslovil Bojan Šrot 

(60). S 57,8 % je v drugem krogu zmagal 

Matija Kovač (33). Baje naj bi bil neodvisni 

kandidat, zato je malo nenavadno, 

da njegovo zmago na veliko slavi in 

razglaša stranka Levica, ki je tako tudi 

dobila prvega (uradno neodvisnega – 

ker se tako pač lepše sliši) župana. 

Gibanju Svoboda, ki je v prvem 

krogu pridelalo le eno župansko mesto 

(v Osilnici) in še to brez protikandidata, 

je 2. krog prinesel večji izplen. 

V Novi Gorici je zmagal njihov kandidat 

Samo Turel (47). 

Murska Sobota ostaja trdnjava SD. 

Občani so se odločali med Damjanom 

Anželjem (SD) in Andrejem Mešičem 

(SDS). Z več kot 64 odstotki so izbrali 

Anželja, ki ga je predlagal dosedanji 

župan in aktualni minister Aleksander 

Jevšek. Prav tako ostaja trdno v rokah 

Socialnih demokratov tudi Kranj, kjer 

se s prepričljivimi 71 % slavil dosedanji 

župan Matjaž Rakovec (58). V Krškem 

je zmagal politični novinec in 

dosedanji kriminalist, Janez Kerin (55). 

NE-MESTNE OBČINE 

Dolgoletni župan Bleda Janez Fajfar (67) 

bo moral županski stolček prepustiti 

Antonu Mežanu. Zna biti, da bo odslej 

na Bledu še bolj čarobno. Nekdanjemu 

S 57,8 % je v drugem 

krogu zmagal Matija 

Kovač. Baje naj bi bil 

neodvisni kandidat, zato 

je malo nenavadno, da 

njegovo zmago na veliko 

slavi in razglaša 

stranka Levica. 

predsedniku Državnega zbora, Igorju 

Zorčiču (44), se v Brežicah ni uspelo zavihteti 

na župansko mesto. Z 52,61 % ga 

je premagal aktualni župan Ivan Molan 

(59). V Ilirski Bistrici se poslavlja iz 

V drugem krogu so bili, 

podobno kot v prvem, 

največji zmagovalci 

lokalnih volitev 2022 

»skupine volivcev in 

samostojni kandidati«. 

Skupaj so osvojili 138 

županskih mest 

od 279 predlaganih. 

SHUTTERSTOCK

75 | 8. DECEMBER 2022 LOKALNE VOLITVE 2022 

Komentar 

21 

stranke SD izključen dosedanji župan 

Emil Rojc (64) in mesto prepušča dr. Gregorju 

Kovačiču (46), ki ga je krepko premagal 

s 63,81 %. Do spremembe je prišlo 

tudi v Izoli, kjer je dosedanjega župana, 

znanega iz afere Pivec, Danila Markočiča 

(66) premagal kandidat Gibanja Svoboda, 

Milan Bogatič. V občino Lendava 

se iz državnega zbora in poslanskega 

stolčka vrača nekdanji župan Janez 

Magyar (54). V Piranu pa bo novi župan 

Andrej Korenika (40), ki je premagal 

Gašparja Gašparja-Mišiča (56). 

ŽENSKA ENERGIJA 

Drugi krog pa je prinesel tudi kar nekaj 

novih županj. Najbolj prepričljivo 

je svojega protikandidata v Trebnjem 

premagala Mateja Povhe, ki je s 

kar 81,53 odstotka premagala dolgoletnega 

župana Alojzija Kastelica. Novo 

županjo so dobili tudi v Gornji Radgoni, 

kjer je Urška Mauko Tuš z 51,99 % 

tesno premagala dosedanjega župana. 

Prav tako bo ženska roka v prihodnjem 

mandatu vodila Destrnik in sicer je 

zmagala Vlasta Tetičkovič-Toplak (SDS 

in SLS). Prav tako so novo županjo dobili 

v občini Kostel (Nataša Turk) in pa 

v Kranjski Gori (Henrika Zupan – zelo 

primeren priimek za novo funkcijo). 

V Divači županja Alenka Štrucl Dovgan 

ostaja na županskem mestu, saj je za 

las premagala protikandidata. 

TESNE ZMAGE 

V kar nekaj občinah je bil rezultat izjemno 

tesen in so odločali posamezni 

glasovi. V Središču ob Dravi je tako z le 

nekaj glasov prednosti slavil Toni Jelovica, 

tesno pa je bilo tudi v Svetem Juriju 

ob Ščavnici za izvoljenega Andreja 

Vrzela. Tudi Logatčani so bili precej 

razdeljeni, saj so skoraj enako število 

glasov namenili sedanjemu županu 

Bertu Menardu, ki je za las premagal 

protikandidata Bogdana Lipovška. 

Tudi v Puconcih, Divači in Kanalu je šlo 

za mišjo dlako. 

(NE)USPEHI STRANK 

V drugem krogu so bili, podobno kot 

v prvem, največji zmagovalci lokalnih 

volitev 2022 »skupine volivcev in samostojni 

kandidati«. Skupaj so osvojili 

Število izvoljenih županov 

političnih strank od 2010 do 2022 

Skupaj županov 2010 




41 

31 

33 

26 

20 20 19 

15 16 14 17 

12 8 7 10 11 

SLS SD SDS NSi SMC/LMŠ - 

SVOBODA 

138 županskih mest od 279 predlaganih. 

Sledijo jim SLS (s 13 v prvem in 2 v drugem 

krogu), ki je sicer glede na volitve 

2018 izgubila, njihove občine pa ostajajo 

majhne. SD, ki je v drugem krogu naredila 

največji preboj in poleg 10 županov 

v prvem krogu dodala še 4 v drugem. 

SDS je poleg 11 v prvem, v drugem pridobil 

le še enega. NSi v drugem krogu 

ni dobila nobenega županskega mesta 

in tako ostaja pri 11. Desnosredinski 

župani so po drugem krogu praktično 

izbrisani iz mestnih občin. Če so še pred 

desetletjem imeli drugo in tretjo največjo, 

pa še kakšno, jim danes ostajajo večinoma 

le še manjši kraji. 

Gibanje Svoboda je danes dobilo 

2 nova župana (Nova Gorica in Izola) 

ter tako malo popravilo vtis s prvega 

Letošnje volilno leto 

se je torej zaključilo. 

Desna sredina si bo 

po njem očitno še 

dolgo lizala rane, saj 

je glede na vložen trud 

in delo dosegla veliko 

slabše rezultate od 

pričakovanih na vseh 

letošnjih volitvah. 

0 

1 

1 

14 

8 8 

12 

3 

Koalicije 

strank 

kroga. Za novinko na lokalnem političnem 

prizorišču je stranka osvojila 

tudi zavidljivo mesto občinskih svetnikov. 

Pred njo so le svetniki SDS-a in 

pa daleč pred vsemi, seveda že omenjeni, 

svetniki iz skupine volivcev in 

samostojnih kandidatov. 

NAGOVORITI LJUDI 

Letošnje volilno leto se je torej zaključilo. 

Desna sredina si bo po njem očitno 

še dolgo lizala rane, saj je glede na vložen 

trud in delo dosegla veliko slabše 

rezultate od pričakovanih na vseh letošnjih 

volitvah. Seveda se lahko tolažijo, 

obračajo statistiko ter v njej iščejo svetle 

točke, toda morda bi bi bilo veliko 

bolje, da bi najprej seveda »lizali rane«, 

potem pa si nalili čistega vina in začeli 

iskati načine in poti, ki bodo zmogle 

učinkovitejše nagovoriti povprečnega 

Slovenca. Iskanje zunanjih (in tudi 

notranjih) sovražnikov se je izkazalo 

za neproduktivno. 

Gibanje Svoboda in pod njegovim 

okriljem levi politični pol ima po letošnjem 

volilnem letu do naslednjih volitev 

skoraj popolno oblast. Koliko je to 

lahko nevarno za demokracijo, je upravičen 

pomislek, s katerim so naši mediji 

leta bombardirali sosednjo Madžarsko. 

Toda dejstvo je, da si jo je to ljudstvo 

samo izvolilo, podobno kot na Madžarskem. 

Upajmo samo, da se nova oblast 

zaveda tudi tega, da z oblastjo pride 

tudi odgovornost. Morda je v lokalnem 

okolju ta vidik demokracije še najbolj 

viden in tudi najlažje preverljiv. 

70 

138 

123 

115 

Samostojni 

kandidati

AKTUALNO 


22 

Komentar 

Žensk v lokalni politiki je vse več, 

toda še vedno prevladujejo moški 

Politika tako na lokalni kot tudi na državni ravni še naprej 

ostaja precej moška – ženske kvote sicer obstajajo, a ne dajejo 

pravih rezultatov: saj jih v resnici niti ne morejo dati. 

ANDREJA BARAT 

Lokalne volitve so izrisale novo 

podobo lokalne politike. Kljub 

temu pa se nekaj žensk vseeno 

odloča za vstop tudi v lokalno 

politiko. Čeprav so ženske med župani 

še vedno v manjšini, jih je po vsakih 

volitvah več. 

ŽUPANJE OBČIN 

Na letošnjih volitvah se je za župansko 

mesto potegovalo 107 kandidatk (in 

511 kandidatov). V prvem krogu je bilo 

izvoljenih 23 županj (in 142 županov). 

V drugi krog pa se je dodatno uvrstilo 

še 12 kandidatk. Tako da se bo število 

županj zelo verjetno še povečalo. Na 

volitvah leta 2018 smo dobili 22 županj. 

Pri volitvah v občinske in mestne 

svete je razmerje nekoliko bolj uravnoteženo. 

Kandidiralo je 8478 kandidatk 

in 10.193 kandidatov. Izvoljenih žensk je 

bilo 1168, moških pa 2169. Če smo malo 

plastični, lahko rečemo, da je torej edini 

rezultat ženskih kvot v lokalni politiki 

večje število kandidatk na listah. In to 

Pri volitvah v občinske 

in mestne svete je 

razmerje nekoliko 

bolj uravnoteženo. 

Kandidiralo je 8478 

kandidatk in 10.193 

kandidatov. Izvoljenih 

žensk je bilo 1168, 

moških pa 2169. 

VOLITVE ŽUPANOV 

Število kandidatov za župana (mestne občine): 74 

Število kandidatov za župana (ostale občine): 544 

Število kandidatov za župana (skupaj): 618 

Število kandidatk za županjo (ženske): 107 (17 %) 

Število kandidatov za župana (moški): 511 (83 %) 

Najstarejši kandidat: 

82 let 

Najmlajši kandidat: 

22 let 

Število izvoljenih ženskih kandidatk: 29 (14 %) 

Število izvoljenih moških kandidatov: 183 (86 %) 

VOLITVE OBČINSKIH/MESTNIH SVETOV 

Število kandidatov za člane mestnih svetov (mestne občine): 3.446 

Število kandidatov za člane občinskih svetov (ostale občine): 15.225 

Število kandidatov za občinske in mestne svete (skupaj): 18.671 

Število kandidatk za občinske in mestne svete (ženske): 8.478 (45 %) 

Število kandidatov za občinske in mestne svete (moški): 10.193 (55 %) 

Število kandidatk za občinske in mestne svete, 

državljanov držav članic EU (skupaj): 

12 

Najstarejši kandidat: 

94 let 

Najmlajši kandidat: 

18 let 

Število izvoljenih ženskih kandidatk: 1.168 (35 %) 

Število izvoljenih moških kandidatov: 2.171 (65 %) 

Z županjami se ponašajo naslednje občine: 

Ptuj, Cirkulane, Črenšovci, Črna 

na Koroškem, Domžale, Grad, Kozina, 

Osilnica, Kozje, Kungota, Ljutomer, Lukovica, 

Metlika, Muta, Odranci, Poljčane, 

Rečica ob Savinji, Ruše, Selnica ob 

Dravi, Semič, Solčava, Sveti Andraž v 

Slovenskih Goricah in Vransko. 

kandidatk, ki jih politika ne zanima, 

ki nimajo nobenih realnih možnosti 

za izvolitev in ki so na listi predvsem 

zato, ker delajo nekomu uslugo, da 

bodo izpolnjene ženske kvote. 

Problematike pomanjkanja žensk 

v politiki se bomo očitno morali lotiti 

na drug način, ne s predpisi.


AKTUALNO 

Komentar 

23 

foto 

skupnostobcin.si 

Članice Kluba županj se redno srečujejo, vsakič v drugi občini. Tukaj so pred znamenito cerkvijo Marije Vnebovzete v Turnišču. 

ŽENSKE KANDIDATKE 

Med županjami močno prevladujejo 

nestrankarske liste. Med strankami 

imata po dve županji NSi in SD, po eno 

pa SDS in Gibanje Svoboda. 

Slovenske županje so združene v 

Klub županj pri Skupnosti občin Slovenije 

v okviru katerega se tudi redno 

srečujejo vsake tri mesece v eni izmed 

občin, ki jo vodijo. Pravijo, »da je bil 

klub ustanovljen leta 2014 z zavedanjem, 

da uravnoteženje prostorov odločanja 

vpliva na oblikovanje politik, ki 

čim širše zaobjemajo in vključujejo različne 

potrebe in pričakovanja občank 

in občanov, ter da uspešnost žensk v 

politiki dolgoročno pozitivno vpliva 

tudi na pripravljenost žensk za vstopanje 

v lokalno politiko.« 

Kot je povedala dosedanja županja 

Divače Alenka Štrucl Dovgan, so še 

posebej »dragocene izkušnje županj z 

daljšim stažem, saj od moških kolegov 

težko dobiš informacije in nasvete. Župani 

so preveč tekmovalni, medtem ko 

je ženskam pomembneje, da cvetijo vsi 

vrtovi, ne samo njihov. Zavedamo se 

tudi, da lahko številne cilje dosežemo 

le s sodelovanjem.« 

ŽENSKA ENERGIJA 

Ženskam na oblasti ni lahko, poleg 

tega da je pod drobnogledom njihovo 

delo (kar je upravičeno), so praviloma 

izpostavljene tudi kritiki svojega videza. 

Ženske s svojim načinom vodenja, 

s svojo energijo in prisotnostjo, delajo 

politiko bolj človeško. V politiko jih 

ne bomo spravili z ženskimi kvotami, 

pač pa z bolj prijetnim in spoštljivim 

političnim ozračjem. Potem bodo tudi 

ženske na vodilnih položajih lažje ohranile 

svojo ženskost, v kakršnikoli obliki 

jo že imajo, in ne bodo postale zgolj 

lepše kopije moških kolegov. 

Slovenska politična kultura je na 

precej nizkem nivoju. Nič ne pomaga, 

da je za to kriva vedno »ne-naša« 

Župani so preveč 

tekmovalni, medtem ko 

je ženskam pomembneje, 

da cvetijo vsi vrtovi, ne 

samo njihov. Zavedamo 

se tudi, da lahko številne 

cilje dosežemo le 

s sodelovanjem.« 

stran. Morda lahko tudi ženske s svojim 

načinom vodenja pripomorejo k 

temu, da se začnemo bolj pogovarjati 

in sodelovati. Lahko rečemo, da so 

slovenske županje na tem področju 

že naredile prve korake.

LOKALNE VOLITVE 2022 

24 

Komentar 


Zakulisje županskih dvobojev: kaj je 

odločalo med uspehom in porazom 

PETER MERŠE 

Po drugem krogu lokalnih volitev je supervolilnega 

leta 2022, vsaj kar se volitev tiče, konec. 

Rezultati drugega kroga županskih volitev 

pa dajejo povod za razmislek o več področjih slovenske politike. 

Analizirali smo nekaj najzanimivejših 

dvobojev, ne nujno v 

največjih občinah, in še enkrat 

spoznali, da v občinah ljudi 

bolj kot to, kdo je »lev« in kdo »desen«, 

zanima, kaj bo naredil in kako jih nagovarja. 

Kljub vsemu pa se problemom 

državne politike tudi na občinskih volitvah 

ni mogoče povsem izogniti. 

Za eno večjih presenečenj je poskrbel 

razplet županskih volitev v Celju, 

kjer je dolgoletnega župana Bojana 

Šrota po štiriindvajsetih letih na »prestolu« 

zamenjal na videz neodvisni kandidat 

Levice Matija Kovač. 

DOLGOLETNI ŽUPANI 

»Po petih zaporednih zmagah v prvem 

krogu je Bojan Šrot kampanjo vzel preveč 

rutinirano in zmago skoraj kot samoumevno,« 

ugotavlja odgovorni urednik 

celje.info, Rok Čakš. Bojanu Šrotu 

se je zgodilo podobno kot pred štirimi 

leti Borisu Popoviču v Kopru. Ko ni uspel 

zmagati v prvem krogu, so ljudje začeli 

verjeti, da je sprememba možna, in 

so se mobilizirali. 

»V osnovi ne gre toliko za to, kaj je 

in česa ni Šrot naredil, temveč bolj za 

to, da so se ga ljudje po toliko letih nekoliko 

naveličali. Vseeno bi ga lahko z 

lahkoto izvolili še enkrat, kot je praksa 

v številnih podobnih primerih po Sloveniji, 

a ko se je pojavil resen kandidat 

s svežino, z zelo premišljeno in ciljano 

kampanjo ter izžarevano pozitivno 

energijo in vero v zmago v drugem krogu, 

je ljudi to potegnilo. Toliko bolj, ker 

so tudi Celjani v resnici večinsko levo 

orientirani in so zgolj potrebovali kandidata 

teh nazorov, ki bi jih prepričal.« 

Matija Kovač je v Celju igral podobno 

vlogo kot Anže Logar na volitvah 

za predsednika republike. Od matične 

stranke se je, kar se da distanciral, 

mediji pa tega, za razliko od Logarja, 

pri Kovaču niso poudarjali, kot tudi ne 

poslovanja z javnim zavodom, v svetu 

katerega je sedel, medtem ko so zaradi 

poslovanja po krivem preganjali Šrotovo 

partnerko. 

POMLADNI POL IZRINJEN 

Bojan Šrot je bil eden izmed zadnjih 

županov večjih mest, ki je pripadal pomladnemu 

političnemu polu. Nekdaj 

vidni član SLS je bil nekaj časa celo njen 

1 2 

Jure Makovec/STA Nebojša Tejić/STA 

3 4 

predsednik, nato pa se je iz stranke po 

sporu s svojimi nasledniki umaknil ter 

ustanovil lastno Celjsko županovo listo. 

S porazom Franca Kanglerja v Mariboru, 

Iva Bajca v Kranju ter Andreja Mešiča 

v Murski Soboti je tako edini župan, 

ki načelno še pripada pomladni opciji 

Gregor Macedoni, ki je županski mandat 

ponovno osvojil že v prvem krogu. 

Odkrito pomladni župani pa so izgubljali 

tudi izven večjih mest. Slovenska 

ljudska stranka je izgubila dolgoletnega 

župana Franca Zdolška v Laškem 

Foto: 1 Novi stari mariborski župan Arsenović. | 2 V Krškem je bil izvoljen Janez Kerin (skrajno desno). | 3 Veselje v 

štabu novega župana Nove Gorice Sama Turela po razglasitvi rezultatov. | 4 Celjski župan Šrot poražen po 24 letih. 

Daniel Novakovič/STA Rasto Božič/STA

75 | 8. DECEMBER 2022 LOKALNE VOLITVE 2022 

Komentar 

25 

in župane v Gorišnici, Šmartnu pri Litiji 

in na Igu, ohranili pa so jih v Moravčah 

in Puconcih. SDS in NSi sta bili poraženi 

v Žireh, SDS pa tudi v Tolminu. 

SLAB GLAS 

V Mariboru, kjer se je ponovil drugi 

krog izpred štirih let, je aktualni župan 

Saša Arsenović tokrat zbral tri odstotne 

točke več kot nekdanji župan Franc 

Kangler. Kangler v prestolnici ob Dravi 

sicer kaže svojo trdoživost, ki pa ni 

bila dovolj za ponovno izvolitev. Škoda, 

ki je bila storjena njegovemu imenu z 

vstajami leta 2012 ter sodnimi postopki, 

ki so sicer vsi po vrsti padli, je pri volivcih, 

ki niso močno opredeljeni zanj, 

prevelika, da bi premagal Arsenovića, 

ki sicer ne velja za preveč priljubljenega, 

tudi sam pa se je znašel v več aferah. 

Prenapihnjena afera z gostovanjem 

nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre 

Pivec in njenih sinov koristila 

ni pomagala niti županu Izole Danilu 

Markočiču – prej Desus, zdaj neodvisen 

–, ki ga je premagal kandidat Svobode 

Milan Bogatič. 

POLITIČNA OPREDELITEV 

V Tolminu, ki velja za okolje, naklonjeno 

pomladni opciji, je vse od leta 2006 

županoval Uroš Brežan, sprva kandidat 

Stranke mladih in LDS, kasneje se je kot 

neodvisni kandidat na župansko mesto 

povzpel kot lokalna nogometna legenda 

s terensko kampanjo v stiku z ljudmi. 

Kasneje se je večkrat skušal preizkusiti 

tudi v državni politiki, vendar ni bil 

nikoli izvoljen za poslanca, saj levi kandidati 

v tolminskem okraju znotraj primorske 

volilne enote ne morejo uspeti 

proti konkurenci v Novi Gorici, Sežani 

in v Primorju. Vstop v državno politiko 

mu je uspel šele letos, ko ga je Gibanje 

Svoboda postavilo za ministra za okolje. 

Njegova podžupanja in izbrana 

naslednica je bila letos poražena že v 

prvem krogu, v drugem pa je zmagal 

socialni demokrat Alen Červ, ki prihaja 

prav z Brežanovega okoljskega ministrstva. 

Pri tem, kot ocenjuje urednik Časnika 

Tomaž Kavčič, ne gre za to, da bi 

se Tolmin nagnil v levo, pač pa za premišljeno 

kampanjo, ki je odgovorila na 

vprašanja, ki volivce najbolj žulijo. 

V Tolminu so to stanovanja. Mnogi 

mladi iz Tolmina bi se radi vrnili 

in živeli v domačem kraju, vendar ni 

na voljo nobenih stanovanj. Bistveno 

bolj donosno je namreč nepremičnine 

oddajati v najem turistom, ki jih je v 

Posočju vsako leto več, kot pa mladim 

družinam. Brežan je vse štiri mandate 

gledal stran od te problematike. 

Červ je vso svojo kampanjo že več 

let gradil na vprašanju stanovanj, s 

čimer si je ustvaril sloves poznavalca 

področja, na svojo listo pa pridobil tudi 

serijo mladih kandidatov; nekateri z 

vrednotami Socialnih demokratov sicer 

nimajo veliko skupnega. Prav mladi 

so po Kavčičevi oceni tisti, ki so rezultat 

prevesili v prid Červa. 

NE ZAMERI SE VOLIVCEM 

Da so volivci, posebej konservativni, 

občutljivi na neizpolnjene obljube, je 

letos spoznal župan Šmartna pri Litiji, 

Rajko Meserko, kjer se je letos izoblikovala 

svojevrstna županska dinastija. 

Župan je namreč postal Blaž Izlakar, 

sin dolgoletnega župana Milana Izlakarja, 

ki pa je zadnje dvoje volitev izgubil 

proti Meserku. Tokrat je Meserka 

porazil njegov sin. 

Čeprav tudi Šmartno pri Litiji velja 

za tradicionalno okolje, je Meserko, 

sicer družinski oče in kristjan, izgubil 

prav zaradi izpada glasov med »svojimi« 

volivci zaradi nedostopnosti, spora z 

župnijo glede zemljišča za vrtec in neizpolnjenih 

obljub. Že leta 2014 naj bi napovedal, 

da bo nov vrtec zaključen leta 

2020, danes pa še vedno ni niti gradbenega 

dovoljenja, opozarjajo občani, ki so 

županu iz vrst SLS obrnili hrbet. 

VPLIVI NA DRŽAVNI RAVNI 

Novega župana so letos volili tudi v 

Žireh. Janez Žakelj (NSi), ki je občino 

vodil zadnje tri mandate, je bil aprila 

izvoljen za poslanca v Državnem zboru. 

Kot je povedal za Domovino, se je 

znova pokazalo, da volitve »niso zahvalni 

dan za doseženo delo« in da se 

obrat v levo, za katerega upa, da je le 

nihaj, ki se bo prevesil tudi nazaj, pozna 

tudi na lokalni ravni. 

Skupnega kandidata SDS in NSi, 

ki sta lokalno stopili skupaj, Štefana 

Bogataja je za pičlih 150 glasov premagal 

neodvisni kandidat Franc Kranjc, 

ki v Žireh velja za kandidata določenih 

lokalnih interesov. V prvem 

mandatu je bil prav pod Žakljem direktor 

občinske uprave. 

Žakelj je prepričan, da se je del polarizacije 

prelil iz nacionalne na lokalno 

raven, kjer se prav tako pozna tudi 

sprememba vrednot v smer potrošništva 

in individualizma. »Mi smo se 

trudili združevati, nekateri pa so samo 

gledali in sekali, kjer so lahko,« ocenjuje 

bivši župan, ki je vse tri mandate vladal 

brez koalicije, torej projektno. Med 

Bogatajem in Kranjcem je bil v prvem 

krogu le en glas razlike. 

Povezovalnost se ni izplačala 

niti novogoriškemu županu Klemnu 

Miklaviču, ki se je sicer znašel v pomembni 

prestižni bitki, saj se je Gibanje 

Svoboda nadvse trudilo, da je 

zmagalo vsaj v Golobovi domači Novi 

Gorici. Samo Turel je tako postal novi 

župan navkljub ali pa prav zaradi opazno 

agresivnejše drže. Na plakatih mu 

je ob boku stal Robert Golob, ki je poleg 

Nove Gorice sicer osvojil zgolj še 

Izolo in Osilnico. 

NAGRADA 

ALI OBRNJEN HRBET 

Z županskega mesta se poslavljajo tudi 

Janez Fajfar na Bledu, Blaž Račič na Jesenicah 

(slednji po zgolj enem mandatu) 

in tudi Ivan Jordan, ki je v Škofljici 

izgubil že v prvem krogu. V drugem 

krogu je Primož Cimerman premagal 

Roka Trevna, tudi tam pa je bila kampanja 

zelo pestra, intenzivna ter tudi 

inovativna, rezultat med finalistoma 

pa zelo tesen, tako v prvem kot v drugem 

krogu. Še zdaleč pa ni bil rezultat 

tako tesen kot v Središču ob Dravi, kjer 

je razlika med županskima kandidatoma 

znašala natanko en glas. 

Ponovne mandate na čelu občin pa 

so potrdili nekateri dolgoletni uspešni 

župani, med drugim Berto Menard v 

Logatcu, Franc Mužič v Brdih in Ivan 

Molan v Brežicah. Čeprav je Molanu za 

las ušla zmaga v prvem krogu, se mu je 

v drugem še kar približal Igor Zorčič, 

ki se bo moral po tem porazu verjetno 

dokončno umakniti iz politike. To 

pa še ni gotovo za Gašparja Gašparja 

Mišiča, ki je izgubil volitve v Piranu, 

a se, kljub večkratnim porazom, vedno 

znova pojavi na volilnih lističih ob 

obali. Na volitvah ga je tokrat premagal 

Andrej Korenika.

POŽAREPORT 

26 

Komentar 


Ko na „Golobovem portalu“ 

Necenzurirano napadejo 

Bobnarjevo, a hkrati 

pomotoma potunkajo Goloba 

in blamirajo še sami sebe 

BOJAN POŽAR 

POZAREPORT.SI 

Primož Cirman šele po štirih letih modro ugotovi, 

da je bila Tatjana Bobnar pod vlado Marjana Šarca 

za generalno direktorico policije nastavljena politično 

in da so novinarji o tem aktivistično molčali, 

češ: »Vse tiho je bilo.« 

Novinar se mora pri svojem 

poročanju – tako narekujejo 

poklicni standardi profesionalnega 

novinarstva – strogo 

izogibati vsem okoliščinam, ki pomenijo 

navzkrižje interesov, ali pa svoje občinstvo 

na to navzkrižje interesov vsaj 

opozoriti, vendar hkrati s poročanjem. 

Temu pravimo »disclaimer« – razkritje, 

sicer trpi novinarjeva kredibilnost in 

kredibilnost medija, za katerega dela. 

Avtor teh vrstic, denimo, nikoli 

ne poroča o delu upravnega odbora 

Prešernovega sklada, k(j)er je članica 

njegova zasebna partnerka. Pa je, ver- 

Žiga Živulović/BOBO 

Pred kratkim 

smo lahko prebrali, 

kako je eden 

od nemških medijev 

odpustil novinarko, 

ki je intervjuvala 

nekega nogometnega 

trenerja, čeprav 

je njegova ljubimka.

75 | 8. DECEMBER 2022 POŽAREPORT 

Komentar 

27 

Ko gre za politične 

interese, se slovenski 

novinarji praviloma 

spremenijo v poulične 

politične aktiviste, 

novinarski standardi 

pa krepajo kot muhe. 

jemite, marsikaj bi bilo treba povedati. 

Pred kratkim smo lahko tudi prebrali, 

kako je eden od nemških medijev 

odpustil novinarko, ki je intervjuvala 

nekega nogometnega trenerja, čeprav 

je njegova ljubimka. 

Primožu Cirmanu (na fotografiji), 

uredniku in novinarju portala Necenzurirano, 

ki lastniško sodi med 

hobotnico smetarsko-medijskega tajkuna 

Martina Odlazka, sicer pa velja 

za uradni list ožjega kroga Roberta 

Goloba (torej ne vlade ali vladne koalicije, 

ampak samo predsednika vlade 

in Gibanja Svoboda ter njegovih zaupnikov), 

pa je za navzkrižje interesov 

in posledično za novinarske standarde 

očitno popolnoma vseeno. Večjega 

navzkrižja interesov za novinarja, ki 

piše o dogajanju znotraj Golobove vlade, 

čeprav je njegova žena Petra Bezjak 

Cirman zaposlena kot direktorica Vladnega 

urada za komunicranje (Ukom), 

si skorajda ni mogoče predstavljati. 

Ko gre za politične interese, se slovenski 

novinarji praviloma spremenijo 

v poulične politične aktiviste, novinarski 

standardi pa krepajo kot muhe. 

BOBNAR - GOLOB - ČRNČEC 

Tako je Cirman med eskalacijo afere 

Bobnar - Golob - Črnčec, moral, tako 

rekoč po službeni dolžnosti, malo pred 

začetkom neposrednega prenosa izločilne 

tekme osmine finala med Hrvaško 

in Japonsko na svetovnem nogometnem 

prvenstvu v Katarju silovito 

napasti ministrico za notranje zadeve 

Tatjano Bobnar, ki jo Golob namerava 

odsloviti (čeprav bi Golob mnogo raje 

videl, da bi ministrica odstopila sama). 

Pri tem Cirman ni samo javno dokazal 

naših navedb, da pod medijsko in drugo 

fasado Golobove vlade tam res vlada 

prava vojna, ampak je pomotoma potunkal 

tudi Goloba, na koncu pa blamiral 

še samega sebe. 

Hja, Cirman šele po štirih letih 

modro ugotovi, da je bila Tatjana Bobnar 

pod vlado Marjana Šarca za generalno 

direktorico policije nastavljena 

politično in da so novinarji o tem aktivistično 

molčali, češ: »Vse tiho je bilo.« 

Seveda, takrat je Cirman delal na 

provladnem Siolu pod strogo kontrolo 

zgoraj omenjenega Damirja Črnčeca, 

tedanjega Šarčevega sekretarja za nacionalno 

varnost, ki je za direktorja 

TSmedie (Siol - Telekom Slovenije) takrat 

postavil svojega človeka – Rolanda 

Žela, danes, pod Črnčecem in Golobovo 

vlado, direktorja Direktorata za 

obrambno politiko. 

POTUNKAJO GOLOBA 

Cirman zdaj tudi (pomotoma) priznava, 

da se Golobu med sestavljanjem 

vlade in pri njegovih »osebnih izbirah« 

ni postavljalo (neprijetnih) vprašanj, 

ker je bilo – očitno – tako politično dogovorjeno 

tudi med sindikati, nevladniki 

in mediji. Nekateri pa smo seveda 

jih, recimo eksplicitno na Požareportu, 

podobno kot takrat, ko je vlado po odstopu 

Šarca sestavljal Janez Janša. 

Zdaj Cirmanu mimogrede uide tudi, 

da naj bi se vse okoli Boštjana Lindava 

na vladi »vedelo že mesec dni«. Toda 

Primož Cirman, ki je to očitno tudi 

vedel, je kot novinar in urednik o tem 

Komentarji bralcev 

Samo to vem, da so nam izvolili premierja, 

kakršnega še nismo imeli in, 

upamo, ne bomo imeli nikoli več. 

Vse drugo je posledica. 

Slovenec sem 

Zakaj je Bobnarjeva tako moteča? 

Zakaj je Lindav še vedno v. d. direktorja 

policije? Po mojih informacijah 

se na NPU na veliko ukvarjajo z lepljivimi 

prsti Goloba, Bobnarjeva pa je 

izjavila, da ne bo pustila politiki, 

da si podredi policijo. 

Počakajmo, kokice so pripravljene. 

Franc Brili 

Da gre za značilen in tipičen poskus 

"re-politizacije" pod populistično 

masko "de-politizacije" policije, 

kažejo tudi javno objavljeni aktivistični 

politični glasovi predstavnikov 

policijskih sindikatov in nevladne 

organizacije Pravna mreža za demokracijo, 

ki se presenetljivo glasno in 

enostransko tokrat postavljajo na 

stran politično napadene policijske 

ministrice in izrecno proti neposrednemu 

političnemu pritisku ter vmešavanju 

predsednika vlade in prvaka 

vladajoče politične stranke GS ter za 

njegovim hrbtom tudi neposrednim 

pritiskom in vmešavanjem nedotakljivih 

političnih mogočnežev iz 

zamegljenih labirintov politično-kriminalnega 

podzemlja vzporedne in 

globoke države. 

Slavko Pezdir 

cenzurirano molčal, čeprav je nesporno 

šlo za informacijo, pomembno za 

javnost, kar je še dodatna močna novinarska 

blamaža. A je bil tiho, kot očitno 

vedno pri Bobnarjevi, dokler se ni Bobnarjeva 

– pravkar – razšla z Golobom, 

ker je pač aktivist in ker piše za Golobov 

uradni list.

INTERVJU 


28 Komentar 

BLAŽ KOŠOROK, ODSTAVLJENI ENERGETIK 

Samo upamo, da zima ne bo premrzla 

V Sloveniji je že kar neka folklora, da se ob menjavi vlade direktorji v družbah, ki so v 

večinski državni lasti, zamenjajo. – Izziva sem se lotil z resno željo, da ključno investicijo 

drugega energetskega stebra, drugi blok jedrske elektrarne Krško, pripeljemo 

do konca. – Ne bi rekel, da mi je bil dr. Golob kakorkoli trn v peti, saj sva ves čas dobro 

sodelovala. – Mislim, da je preživeta ideja o energetskem konceptu, ki bi temeljil na 

nekih petletnih planih, saj je to nekaj, kar smo poznali v socializmu. 

PETER MERŠE 

DOMOVINA 

Blaž Košorok (1972) je diplomiral na 

Pravni fakulteti v rodni Ljubljani leta 

1999. Že v času študija in po njem je 

delal kot strokovni sodelavec dunajske 

odvetniške pisarne Rechtsanwaltskanzlei 

Brandstetter & Partner 

nato pa v dveh odvetniških pisarnah. 

Sedem let je vodil Termoelektrarno 

Toplarno Ljubljana (TE-TOL), največji 

energetski objekt v Sloveniji, leta 

2012 pa je prevzel vodenje Holdinga 

Slovenske elektrarne (HSE). Leta 

2021 je bil imenovan na čelo podjetja 

GEN Energija.

75 | 8. DECEMBER 2022 INTERVJU 

29 

V zadnjih mesecih smo priča 

kadrovskemu cunamiju aktualne 

vlade, med drugim je z mesta 

direktorja GEN Energije odnesel 

tudi vas. Kako razumete premiso, 

da so vsi kadri, ki jih je imenovala 

prejšnja vlada, nekompetentni in 

nestrokovni ter jih je potrebno 

vse po vrsti zamenjati? Ste torej 

nekompetentni? 

V Sloveniji je že kar neka folklora, da se 

ob menjavi vlade direktorji v družbah, 

ki so v večinski državni lasti, zamenjajo. 

To je že skoraj nekaj, kar se pričakuje. 

Moj mandat se je začel s 1. aprilom 

letos. Marsikdo bi počakal na 24. april, 

da bi videl, kaj se bo zgodilo. Sam sem 

izkoristil priložnost, ki mi je bila dana, 

in sem se prijavil na razpis, zavedajoč 

se morebitnih posledic, ki bi lahko 

sledile. Tudi mislim, da se nikjer niso 

pojavili očitki o moji nestrokovnosti 

ali nekompetentnosti, če pa so se, jih 

zavračam. Drži pa, da ima vsak lastnik 

možnost, da v kolikor želi, menja direktorja 

in poslovodstvo. Seveda pa s tem 

prevzame tudi odgovornost. 

Pa je tik pred volitvami sploh smiselno 

prevzeti takšno funkcijo, če 

si na njej potem le par mesecev? 

Nisem razmišljal o tem, da bom tukaj 

samo par mesecev. Daleč od tega. Bil 

sem prepričan, da bom štiriletni mandat 

pripeljal do konca. Tega izziva sem 

se lotil z resno željo, da ključno investicijo 

drugega energetskega stebra, drugi 

blok jedrske elektrarne Krško pripeljemo 

do konca. Računal sem na celoten 

mandat, morda še na kakšnega za tem. 

V svojem programu sem se jasno zavzel 

za strategijo razvoja s poudarkom na 

obnovljivih virih energije, predvsem na 

jedrski energiji, torej dokončanju drugega 

bloka. Slovenski elektro-energetski 

sistem takšen proizvodni obrat potrebuje 

za varno in zanesljivo proizvodnjo 

električne energije. Že od konca pomladi 

se zaradi visokih cen energentov jasno 

zavedamo tega problema, vključno s 

pomanjkanjem proizvodnih virov. 

V energetiki delujete že dalj časa, 

pod različnimi vladami, tako levimi 

kot desnimi. Opazite kakšno 

razliko med kadrovanjem aktualne 

vlade in prejšnjih? 

Bilo je čutiti pritiske in nekakšno nezaupanje, 

lahko bi rekli celo ignorance 

do družbe, v kateri sem bil. Upam, da 

se bo to zdaj izboljšalo in da bo nova 

ekipa, ki prihaja na čelo GEN-a in HSE, 

imela 100-% zaupanje, ki je potrebno 

pri takšnem delu. 

Prejšnja vlada je kadrovala predvsem 

tako, da je, ko se je nekomu 

iztekel mandat, na njegovo 

mesto imenovala nekoga drugega. 

Nenazadnje je bila to tudi zgodba 

Roberta Goloba, ki ni bil razrešen 

ampak mu zgolj niso podelili 

novega mandata. Aktualna vlada 

pa predčasno menja direktorje, 

kar za seboj prinaša odpravnine, 

če sem prav informiran, v vašem 

primeru denimo 102.000 evrov 

bruto. Pri drugih verjetno govorimo 

o podobnih številkah … 

Ne vem, o kakšnih zneskih govorimo 

pri ostalih. Vsak, ki se zaposli na delovnem 

mestu, ki je na takšnem prepihu, 

kot je denimo vodenje državne družbe, 

želi imeti neko varnostno mrežo v primeru 

predčasne razrešitve. Lastnik oz. 

v njegovem imenu nadzorni svet lahko 

kadarkoli, če izgubi zaupanje v upravo, 

le-to pač razreši. Odpravnina je v tem 

primeru namenjena temu, da si lahko v 

miru, potem ko pristaneš na trgu dela, 

poiščeš novo zaposlitev, primerno znanju, 

izkušnjam in delovni dobi. 

Ni pa ta odpravnina tako visoka, 

kot pravite. V pogodbi sem imel odpravnino 

v višini šestih mesečnih 

plač, dobil pa sem tri. Šlo je za dogovor, 

glede na čas, ki sem ga preživel v 

družbi in se mi zdi, da je pošten za obe 

strani. Zato nisem vztrajal pri šestmesečni 

odpravnini. 

Takšnih menjav je kar precej. Ne 

gre za zanemarljive zneske, ki jih 

v imenu lastnika, torej države, 

plačujemo davkoplačevalci. 

Bi moral za to kdo odgovarjati? 

O teh zamenjavah odločajo nadzorni 

sveti in, v kolikor se zanje odločijo, 

prevzamejo tudi odgovornost, zato je 

to vprašanje, ki bi ga morali nasloviti 

nanje. Nadzorni sveti gredo zagotovo 

v takšne akcije s polnim zavedanjem in 

polno odgovornostjo ter upam, da jih 

bo kdaj kdo tudi, če rečem po domače, 

vprašal po zdravju za poteze, ki so jih 

ali pa jih niso storili, pa bi jih morali. 

Je pa tako, da če ni zaupanja med upravo 

in nadzornim svetom, je le to težko 

vzpostaviti, pa naj gre za lastno presojo 

nadzornikov, ali pa impulze, ki pridejo 

od drugod. Da se menjava zgodi po 

šestih mesecih je sicer milo rečeno nenavadno, 

čeprav za slovenske razmere 

morda tudi ne tako zelo. 

Zdi se, da je bil Robert Golob, ko 

je bil še na vrhu GEN-I, tudi vam 

kot državnemu sekretarju trn v 

peti, ko ste skušali v Energetiki, 

posebej v skupini GEN, presekati 

mrežo vzajemnih nadzornikov. Za 

kaj točno je šlo? 

Ne bi rekel, da mi je bil dr. Golob kakorkoli 

trn v peti. Ves čas sva dobro 

sodelovala. Če pogledate letne načrte 

upravljanja, ki jih je vlada potrjevala 

na predlog SDH, boste videli, da smo 

na Ministrstvu za infrastrukturo upoštevali 

praktično vse ideje, ki so prišle 

iz posamičnih energetskih družb. Sam 

nisem imel nobenih težav z njim, kako 

je bilo obratno, ne vem. 

Glede ostalega je pa tako, da smo 

kot zunanji opazovalci ugotovili, da 

obstaja odsotnost nadzora nad ključno 

družbo v skupini, GEN-I, ki je sicer, 

vsaj v tistem času, delala dobro. Lahko 

bi sicer boljše, če bi imela resen nadzor, 

ki pa ga žal ni bilo. Bile so ideje, ko se 

je prejšnje poslovodstvo trudil vzpostaviti 

nadzorni svet, spremeniti družbeno 

pogodbo, vendar zaradi zapletenih 

družbeniških razmerij v lastniški 

strukturi GEN-I je bilo to pravno 

onemogočeno. Glede na to, da je zdaj 

vodstvo poenoteno in da prihajata oba 

direktorja tako GEN kot HSE iz GEN-I, 

bo te stvari morda zdaj lažje urejat. 

Je to, da so ključne energetske 

družbe v državi prevzeli ljudje iz 

istega kroga poznanstev, prijateljstev, 

v enem primeru celo poročna 

priča premierja, problem? 

Treba je enkrat reči jasno in glasno. 

Tam kjer je 100-% lastnik družbe država, 

vlada na vodilna mesta postavi svoje 

ljudi. Nima se smisla slepiti, da temu 

ni tako. Z vsako takšno kadrovsko odločitvijo 

pa prevzame tudi odgovornost. 

Tega bi se morali zavedati levi

INTERVJU 

30 


in desni. Glede zadnjih menjav. Tako 

dr. Paravana kot dr. Štoklja zelo dobro 

poznam in oba ocenjujem kot energetska 

strokovnjaka. Dajmo jima čas, da se 

pokažeta, sodili pa ju bomo po njunih 

rezultatih. To, da oba prihajata iz kroga 

GEN-I, pa je morda dobro, morda slabo. 

Ker sem že vrsto let zaposlen v slovenski 

energetiki, poznam praktično vse 

in si zelo želim, da bi jima uspelo, ker 

bo to dobro za vse nas. 

Je Slovenija tako majhna, da – ko 

govorimo o nekem specifičnem 

sektorju, kot je energetika – se vsi, 

ki kaj veljate, poznate med seboj? 

Vsi se poznamo. Vsi poznamo svoje 

napake in vsi vemo, kako in kaj kdo posluje. 

Želel bi si več iskrenosti, da si ob 

določenih stvareh ne bi zatiskali oči oz. 

gledali stran, ampak bi si jasno povedali, 

kaj komu gre in da so določene stvari 

pač zgrešene. 

Slovenija pač potrebuje jasno usmeritev 

glede elektroenergetskega sistema, 

novih proizvodnih enot, obnovljivih 

virov energije, jedrske energije itd. 

Ali Slovenija sploh ima vizijo, 

kakšno energetsko oskrbo si 

želimo oz. potrebujemo čez deset, 

dvajset, trideset let? 

Mislim, da je preživeta ideja o energetskem 

konceptu, ki bi temeljil na nekih 

petletnih planih. To je nekaj, kar smo 

poznali v socializmu. Slovenija ima 

sprejet Nacionalni energetski podnebni 

načrt (NEPN) in zakonodajo, ki je 

dobra. Del nje je bil sprejet tudi v času 

ministra Vrtovca. Govorim o devetih 

zelo pomembnih zakonih. To nam 

omogoča, da se dobro odzivamo na 

trenutno krizo, čeprav bi bil odziv tukaj 

lahko še boljši. So pa ukrepi prijeli v 

relativno kratkem času in gibanje pozitivnih 

odločitev gre v pravo smer. 

Slovenija je v letošnjem letu nekaj 

časa plačevala najdražjo elektriko 

v Evropski uniji na dnevni bazi. 

Zakaj je elektrika pri nas dražja 

kot v drugih državah? 

Gre za podatke z borze, ki veljajo za en 

dan v naprej. Če pogledamo naše položnice 

za elektriko, se to na njih ni odrazilo. 

Že prejšnja vlada je z znižanjem 

nekaterih prispevkov dvakrat znižala 

zneske na položnicah in bila deležna 

kar nekaj kritik. To je bil že prvi odziv 

na prihajajočo krizo. Ko so borzne 

cene podivjale in dosegle tudi vrednost 

1000 evrov za megavatno uro, je bilo 

treba poseči. Želeli bi si, da bi Evropska 

unija že prej posegla v te razmere, ki so 

se nakazovale že od lanskega novembra. 

Ker se je predolgo čakalo, se je trg 

skoraj zlomil konec avgusta. 

Same tržne cene se zaenkrat ne odražajo 

na položnicah gospodinjstev in 

malih poslovnih odjemalcih. Nekateri 

večji odjemalci, ki niso pravočasno zakupili 

elektrike v lanskem oz. letošnjem 

letu, pa imajo oz. bodo imeli velike težave. 

Vprašanje je tudi, kakšen bo potek 

zime, ki bo prva brez rednih dobav 

Večina elektrike 

se ne proda danes. 

Večina elektrike, ki jo 

proizvedemo danes, 

je bila prodana že leta 

2021, nekaj že 2020. 

Družbe, kot sta HSE in 

GEN, približno 50 % 

elektrike prodata za 

naslednje leto, 20 % za 

dve leti v naprej itd. 

zemeljskega plina iz Rusije. Začetek je 

bil nadpovprečno topel. Skladišča plina 

so sicer trenutno polna, samo upamo 

pa lahko, da nam bo zima naklonjena. 

Če bo mrzla, bo to velik test stabilnosti 

energetskega sistema. Slovenija ima 

pripravljenih nekaj scenarijev. 

Bolj zanimivo bo videti, kako bo naslovljeno 

vprašanje energetske draginje 

za gospodarske subjekte, kjer pa se 

bodo višje cene začele kazati v prvem 

ali drugem kvartalu prihodnjega leta. 

Sprejeta uredba do avgusta prihodnje 

leto sicer omejuje ceno na povprečno 

100 evrih za megavatno uro za gospodinjstva 

in male poslovne odjemalce, 

za industrijo pa se pripravljajo drugačni 

ukrepi. Zanimivo bo spremljati, kaj 

bo s temi cenami. 

Cena je omejena za gospodinjstva 

in male poslovne odjemalce. Še 

vedno pa ostaja vprašanje, zakaj 

je za distributerje, ki odkupujejo 

elektriko na trgu, v Sloveniji cena 

elektrike na dnevni ravni tudi do 

dvakrat, trikrat višja kot v drugih 

evropskih državah? 

Gre za več vidikov. Hidrologija je bila 

letos najslabša v zadnjih tridesetih letih. 

Ta energija je bila lansko leto prodana, 

ko pa jo je bilo treba dobaviti, 

smo jo morali zaradi slabe hidrologije 

kupovati na trgu. To je seveda še dodatno 

dvignilo cene. 

Slišati je tudi, da je GEN-I v Sloveniji 

proizvedeno elektriko poceni 

prodal v tujino, zdaj pa moramo za 

lastne potrebe uvažati dražjo. Je 

kaj na tem? 

Kako točno je to potekalo, ne vem. Z 

vsemi ključnimi podatki kot direktor 

GEN nisem mogel biti seznanjen, ker 

mi podatkov iz GEN-I niso posredovali. 

Dobil sem samo delne podatke, iz katerih 

si nisem mogel ustvariti celotne 

slike. Treba se je zavedati, da Slovenija 

nekje med 75 % in 85 % elektrike proizvede 

sama v normalnih okoliščinah, 

ostalo smo odvisni od uvoza. Letos je 

to razmerje slabše, saj imamo slabo 

hidrologijo, hkrati je še remontno leto 

za nuklearko in poleg tega imamo še 

težave s TEŠ-em in premogovnikom 

Velenje. Kljub temu slovenski elektroenergetski 

sistem deluje, kar pomeni, 

da je robusten. Res pa je bil v oktobru 

odvisen predvsem od uvoza. 

Kako je GEN-I trgoval, je težko razbrati. 

Vendar pa se je treba zavedati, 

da je v Sloveniji proizvedena elektrika 

v portfelju GEN-I zanemarljiva. Letno 

prodajo okrog 200 teravatnih ur elektrike, 

skupina GEN pa proizvede 6–7 

teravatnih ur elektrike, odvisno od 

tega, ali je remontno leto v NEK. Tako 

da se večina njihovih poslov dogaja izven 

Slovenije. Slovenska proizvodnja 

elektrike je v njihovem portfelju zanemarljiva, 

manjša od 10 %. 

Torej ne gre za to, da bi se ušteli s 

poceni prodajo v tujino in dragim 

odkupom zase?

75 | 8. DECEMBER 2022 INTERVJU 

31 

V praksi se ne ve, kam gre ta energija. 

Vi ne veste, kje je bila proizvedena elektrika, 

ki pride iz vaše vtičnice. Težko 

je to razbrat, raziskat, preverit, od kod 

oziroma kam je bilo prodano, ker to so 

različni posli, ki se izvajajo na dnevni, 

mesečni, letni bazi. 

Zadnje dni prihaja informacija, 

da GEN-I industrijskim odjemalcem 

prekinja pogodbe z dobavo 

elektrike, ki so jih imeli sklenjene 

za nedoločen čas in pravzaprav 

jih za prihodnje leto podjetja sploh 

še ne morejo skleniti, čeprav je do 

konca leta še mesec in pol. Omenja 

se zaostrovanje poslovanja, 

predplačila. GEN-I sicer ob tem 

obljublja najboljše pogoje za kupce. 

Čemu odpovedi za nedoločen 

čas oziroma kaj je tukaj v ozadju 

odpovedi pogodb, sklenjenih za 

nedoločen čas. 

To težko komentiram, ker se je to dogajalo 

po mojem odhodu. Dobavitelji 

električne energije se v zadnjem času 

soočajo z velikimi tveganji. Posebej 

po avgustu, ko so cene dosegle tisoč 

evrov in več. Že ko so se cene dvignile 

do 300, 400 evrov, smo vsi debelo gledali, 

ukrepanje pa je bilo v veliki meri 

usmerjeno v stabilno in zanesljivo dobavo 

pred samo ceno. V teh družbah 

obstaja strategija prodaje. Večina elektrike 

se ne proda danes. Večina elektrike, 

ki jo proizvedemo danes, je bila 

prodana že leta 2021, nekaj že 2020. 

Družbe, kot sta HSE in GEN, približno 

50 % elektrike prodata za naslednje 

leto, 20 % za dve leti v naprej itd. Seveda 

na ceno delno vpliva kakšna je hidrologija, 

kakšna je cena plina. 

Družbe, kot je GEN-I, imajo svoje 

posle zavarovane. Gre za t. i. denarno 

kritje, ki je razdeljeno na zavarovanje 

ob sklenitvi – takrat družba plača 

približno 10 % vrednosti posla – in variabilni 

del, ki ga je potrebno, ko cena 

raste, dopolnjevat. Tukaj je prišlo do 

blaznega izčrpavanja nekaterih firm, 

saj je zaradi nekaterih špekulativnih 

poslov cena zrasla v nebo. Evropska 

unija je sicer ceno zamejila oz. na vse, 

kar je prodano po več kot 180 evrov na 

megavatno uro, uvedla poseben davek, 

s čimer bo obdavčila ekstra dobičke tistim, 

ki so od tega močno profitirali in 

razdelila tistim, ki so najbolj potrebni. 

Kar mislim, da je tudi prav. 

Tudi GEN-I se je tako znašel v razmerah, 

ki jih do zdaj ni poznal, in zaenkrat 

to obdobje preživel z relativno 

malo praskami. Predvidevam, da pogodbe 

za nedoločen čas odpovedujejo 

zato, da bi na novo uredili medsebojna 

razmerja. Pogodba za nedoločen čas je 

v tako dinamičnih časih, kot smo jim 

priča, precej rizična za obe strani. 

Kaj konkretno lahko Evropska 

unija naredi na tem področju? 

Vendarle govorimo o elektriki 

kot tržni dobrini … 

Vedno gre za premislek ali poseganje 

na trg pomeni konec tržnega gospodarstva. 

V zadnjem času govorimo o 

izrednih razmerah in v takšnih časih 

se je potrebno zateči k nekim začasnim 

ukrepom. Vse države okoli nas so 

pristopile k ukrepom zoper visoke cene 

elektrike, potem spremljamo obdavčenje 

ekstra dobičkov. 

Pri tem gre za to, da je proizvodna 

cena elektrike še vedno 60, 70 evrov na 

megavatno uro, proda pa se po 700, kar 

nikakor niso normalne razmere. Vprašanje 

pa je, kje je meja in kako dolgo 

lahko trajajo takšni posegi. V Sloveniji 

je tak primer formiranje cen goriva, ki 

še danes ni povsem liberalizirano. Vlada 

tako določa ceno goriva vsakih 14 

dni. Nekaj podobnega zdaj dobivamo 

še pri elektriki in zemeljskem plinu. 

Nenormalne cene na trgu je potrebno 

regulirati, seveda za določen čas. Mislim 

celo, da je pobuda Evropske komisije 

prišla malo prepozno in so vmes nekateri 

špekulanti uspeli lepo zaslužiti. 

Kaj lahko Slovenija sama naredi, 

da se zaščiti? Industrija opozarja, 

da je do novega leta manj kot mesec 

in pol, pa še ne vedo, po kakšni ceni 

bodo po novem letu odkupovali 

elektriko in plin, kar onemogoča 

načrtovanje. Kje lahko Slovenija 

ukrepa brez čakanja na EU? 

Slovenska vlada je naredila že marsikaj. 

Že prejšnja je začela, ta pa nadaljuje 

z ukrepi pomoči gospodarstvu. Se je pa 

treba zavedat, da je pomembno, kdo bo 

pomoč dobil. Nek podjetnik kot dober 

gospodar opazi turbulence na trgu že 

v začetku letošnjega leta in zakupi elektriko 

za dve leti v naprej, nekdo drug 

pa špekulira, če bodo cene padle, te pa 

potem rastejo do nevzdržnih ravni. Je 

prav, da temu špekulantu vlada pomaga, 

onemu preudarnemu pa ne? Treba 

je najti takšne ukrepe, ki bodo enakomerni 

za vse udeležence. 

Konkretno, gospodinjstva in mali 

poslovni odjemalci, torej mala in srednja 

podjetja imajo fiksirano ceno in 

jim vlada pomaga na tak način, večjim 

pa bo pomagala drugače. 

Je potem smiselno, da čakamo na 

ukrepe EU? Če vzamemo primerjavo 

z epidemijo: če bi v začetku 

čakali na skupne nabave mask, bi 

bili verjetno več mesecev brez njih. 

Z opozorili, da nas lahko čaka energetska 

kriza, smo soočeni že vse leto. 

Slovenija ima majhen elektroenergetski 

sistem, kar je lahko prednost 

in tudi slabost. Izdelani so načrti tudi 

za najbolj črne scenarije. Slovenija je 

zmožna preživeti ob predpostavki, da 

ima dovolj goriva. V to ne štejem plina, 

ampak lahko kurilno olje, nafto D2, ki 

jo potrebujejo plinske turbine, dovolj 

vodnatosti, dovolj premoga in delujočo 

nuklearko. V tem primeru je lahko 

Slovenija dokaj normalno oskrbovana 

z električno energijo. 

Bi se Slovenija lahko, v najbolj 

črnem scenariju, na katere se 

pripravljate energetiki, letošnjo 

zimo znašla v električnem mrku 

za več dni? 

Ne bi govoril o mrku. Če bi se res zgodila 

zelo ostra in dolga zima, se lahko pojavijo 

določene restrikcije ali redukcije, 

na kar pa bomo pripravljeni. Veliko je 

odvisno tudi od tega, kaj bodo storila 

druga elektrogospodarstva okoli nas. 

Pomembno je, da smo dobro pripravljeni 

in da imamo za take primere izdelane 

scenarije. Predvsem za večje industrijske 

odjemalce kot tudi za ranljive 

skupine odjemalcev, kaj se denimo zgodi 

z njimi dopoldne in pozno popoldne, 

ko je poraba največja. 

Tukaj velja apel vsem nam, da se 

začnemo malo bolj resno ukvarjati z 

učinkovito rabo energije. Tukaj sem 

lahko nekoliko kritičen do vladne uredbe 

o formiranju cene električne energije, 

saj velja za vse, ne glede na porabo, 

in v povprečju znaša cena 100 evrov na

INTERVJU 


32 Komentar 

megavatno uro. To nas ne vzpodbuja k 

varčevanju. Bolj smiselno bi bilo postaviti 

zamejeno ceno za 70–80% povprečne 

porabe elektrike npr. za zadnjih 

5 let posameznega odjemalca, ostalo 

elektriko pa bi odjemalci plačevali po 

tržni ceni. Vzpodbuda k varčevanju bi 

bila tako veliko večja. 

Tisti, ki pa že zdaj varčuje, 

bi spet nastradal … 

Da in ne. Z ukrepi za racionalno rabo 

energije lahko vsak od nas marsikaj 

stori. To bi bil že pomemben prvi 

ukrep. Slovenci enostavno potrebujemo 

nek šok, neko redukcijo, da začnemo 

razmišljati. Zdaj je čas, da se začnemo 

pripravljati. K temu nas vzpodbuja 

tudi Evropska unija. 

Slišati je opozorila, da je nemška 

vlada ukrepala bistveno bolj kot 

druge, zaradi česar je nemška 

industrija v prednosti v primerjavi 

denimo s slovensko. Kaj lahko 

in kaj bi pravzaprav morala v tem 

primeru narediti naša oblast, da 

ohranimo konkurenčnost? 

Nemško gospodarstvo je z našim neprimerljivo. 

Ta kriza z visokimi cenami 

energentov nas zagotovo dela vse skupaj 

manj konkurenčne v primerjavi z 

drugimi deli sveta, kot sta Kitajska in 

ZDA. Če se na krizo odzovemo pozno 

ali pa sploh ne, je naš izhodiščni položaj 

slabši od naših konkurentov. 

Nemška vlada se je že pred časom 

jasno in hitro odzvala s svežnjem preko 

65 milijard evrov pomoči ter zaradi 

tega požela tudi marsikatero kritiko. 

Našo vlado v tem smislu čaka še kar 

nekaj dela, predvsem za gospodarstvo. 

To je namreč tisto, ki nam zagotavlja 

plače, socialno varnost in razvoj. Če 

ga ne bo, če začnejo podjetja odhajati v 

stečaje in likvidacije, bo to za nas zelo 

slabo. Nekaj časa vlada še ima, da zagotovi 

pomoč, vendar mora to storiti čim 

prej, ker se čas izteka. Nekaj je že bilo 

storjenega, a predvsem na daljši rok 

nas čaka še kar nekaj izzivov. 

Slovenija letno proizvede 75–85 % 

elektrike, ki je porabi. Ko govorimo 

o dnevni porabi, so ti deleži sicer 

občasno bistveno nižji. Bi lahko 

postali samooskrbni, je za sistem, 

kot je slovenski, to smiselno? 

Samooskrba je zagotovo nek ideal. 

Lahko pa Slovenija postane celo država, 

ki bo energijo izvažala. V resnici bi 

morali stremeti k temu slednjemu in 

postaviti čim več novih proizvodnih 

objektov. Priložnost za to vidim v komplementarni 

kohabitaciji obnovljivih 

virov energije in jedrske energije. 

Ena naravna danost pri nas je voda. 

Žal je bila letos hidrologija zelo slaba, 

kar se lahko ponovi tudi v prihodnje. 

Velik potencial imamo v soncu, pri 

čemer pa gre za nezanesljivo energijo, 

ki ponoči ni na voljo. V kombinaciji 

z nekimi hranilniki – baterijami bi to 

postalo sprejemljivejše, vendar pa je 

to še vedno zelo drago, verjamem pa, 

da bo tudi to nekoč postalo bolj konkurenčno. 

Ne gre pozabiti na vodik in 

seveda na jedrsko energijo. Ta kombinacija 

energentov je tista, za katero 

verjamem, da bo upoštevana pri prenovi 

nacionalnega energetsko podnebnega 

načrta (NEPN). 

V resnici bi morali 

stremeti k izvažanju 

energije in postaviti čim 

več novih proizvodnih 

objektov. 

Slovenija se je odločila, da leta 2033 

izstopi iz premoga. Drži pa, da se premog 

spričo krize zaradi vojne v Ukrajini 

vrača kot zanesljiv energent. Upam, 

da se razmere čim prej normalizirajo, 

kar bo znova obrnilo tudi te tokove, kar 

pa kljub vsemu pomeni, da če do leta 

2035, ko naj bi popolnoma prenehali 

uporabljati premog, ne zgradimo nekih 

večjih proizvodnih enot, se lahko znajdemo 

v hudih težavah. 

V mislih imam predvsem projekt 

JEK2 – drugi blok nuklearke. Slovenija 

že več kot 40 let uspešno živi z jedrsko 

energijo, ki je varna, zanesljiva 

in z njo znamo delati. Imamo odlično 

urejen izobraževalni sistem, pri tem 

mislim na Institut Jožef Stefan, reaktorski 

center Triga. Poljska, ki nima s 

tem nobenih izkušenj, zdaj gradi šest 

nukleark in to znanje pridobiva od začetka. 

Madžarska, Slovaška in Češka 

gradijo oz. načrtujejo nove nuklearke. 

Mi s tem živimo in se praktično ne 

zavedamo, da obstaja, če ne pride do 

kakšne politično motivirane debate o 

jedrskih odpadkih. 

Med večjimi potenciali omenjate 

sonce, za katerega pa danes še 

nimamo resnih načinov shranjevanja 

energije v večjih količinah 

za manj osončene mesece, kot so 

november, december, januar in 

februar, ko je te energije bistveno 

manj. Kje vidite potencial? 

Drži, težave so z baterijami. Če bi uspeli 

preko poletnega časa, ko je veliko sončnih 

dni, energijo uskladiščiti v baterije … 

Vendar kapaciteta baterij je 

izrazito omejena, če govorimo o 

sezonski porabi … 

Mislim, da bo razvoj šel v tej smeri, da 

bo poleg sončne elektrarne nujno imeti 

tudi nek hranilnik –zalogovnik energije. 

Potem je seveda tukaj tudi vprašanje 

distribucijskega omrežja, če bi vsaka 

hiša v ulici želela imeti sončno elektrarno. 

Tako shranjevanje kot vlaganje 

v razvoj distribucijskega omrežja bo v 

prihodnje še potrebno nasloviti. 

Kolikšen delež sončne energije 

si potemtakem kot družba lahko 

privoščimo v svojem energetskem 

portfelju, da se nam to izide 

preko celotnega leta oz. je ekonomsko 

upravičeno denimo imeti 

potem neke plinske elektrarne 

samo za tista dva meseca, ko ni 

dovolj sonca? 

Trenutno imamo inštaliranih približno 

300 MW sonca. Realno lahko postavimo 

še nekje med 1.000 in 1.500 

MW. Plin je trenutno smatran kot 

prehodni energent. Za zanesljivost 

delovanja elektroenergetskega sistema 

je potreben nek zanesljiv proizvodni 

obrat, ki proizvaja t. i. pasovno 

energijo. Plinske turbine, ki jih imamo 

v Šoštanju, Trbovljah in predvsem 

v Brestanici, ki služijo kot neke vrste 

sistemske rezerve. Sam komplementarnost 

z obnovljivimi viri energije 

vidim sicer v nekem večjem proizvod-


nem obratu, ki bo delal 24/7, 

in to bo jedrska elektrarna. 

Če si predstavljamo energetski 

portfelj v prihodnosti, 

po letu 2035, ko 

naj bi izstopili iz premoga, 

glede na trenutne zaveze. 

O kakšnem strošku govorimo 

v prehodu do takrat, 

tako kar se tiče novih 

proizvodnih obratov kot 

nadgradnje distribucijskega 

omrežja in vsega, 

kar spada zraven? 

Govorimo o nekje med 10 in 

15 milijardami evrov vlaganj v 

novi blok nuklearke in distribucijski 

sistem, brez vlaganj 

v ostale vire obnovljivih virov 

energije in prenosnega sistema 

električne energije. Sonca 

in vetra je v proizvodnji energije 

v Sloveniji danes manj kot 

5 %. Glavnina proizvodnje iz 

OVE je hidroenergija. Pri soncu 

imamo potencial za postavitev 

nekje od 1000 do 1500 

megavatov inštalirane moči 

sončne energije, neizkoriščene 

imamo možnosti pri vetrni 

energiji in tudi na termalni 

energiji. Ne smemo pozabiti 

na investicijo v drugi blok 

jedrske elektrarne. Prvemu 

bloku medtem podaljšujemo 

življenjsko dobo do leta 2042, 

morda celo nekoliko dlje. 

Ob tem bo seveda potrebno 

okrepiti vlaganja v distribucijski 

sistem, da bo vse te 

nove priklope zmožen absorbirati. 

Nova jedrska elektrarna 

je nekje med 6 in 8 milijard 

brez stroškov financiranja, 

vlaganje v distribucijski sistem 

3,5 do 4 milijard, pa še ostalo. 

V naslednjih desetih letih 

lahko govorimo o investicijah 

približno v višini 10 milijard, 

pod predpostavko, da se 

končno odločimo in sprejmemo 

odločitev za JEK 2. 

AKTUALNO 

Masten in Jerkič: Večanje 

proračunskih izdatkov 

ob tej inflaciji zelo skrbi 

LUKA SVETINA 

Višanje plač ne dohaja inflacije, zato se je tudi 

kupna moč znižala. Na kratek rok je na takšen 

način mogoče malce zadržati inflacijo, na dolgi 

rok pa to ne deluje. To je poudarek pogovora 

oddaje Vroča tema z dr. Igorjem Mastenom (47) 

in Alenko Jerkič (60). 

Profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani 

prof. dr. Igor Masten in članica 

Fiskalnega sveta Alenka Jerkič 

sta spregovorila o proračunih za leti 

2023 in 2024, ki ju je Državni zbor potrdil 

pretekli teden in ki sta razburila opozicijo, 

češ da sta preveč ekspanzivna in da niti ne 

pomenita večjih novih investicij. 

Državni zbor je v zadnjih novembrskih 

dneh potrdil državna proračuna za prihodnji 

dve leti. Poraba bo leta 2023 s 16,69 milijarde 

evrov najvišja doslej, ob visoki rezervi 

za blaženje posledic energetske krize pa se 

bo primanjkljaj prihodnje leto povzpel na 

5,3 odstotka BDP-ja. Proračun za leto 2023, 

ki prinaša najvišje izdatke do zdaj, je v glasovanju 

v DZ-ju podprlo 50 poslancev – poleg 

prisotnih koalicijskih poslancev je za 

glasoval tudi poslanec narodnosti. Proti je 

glasovalo 33 navzočih poslancev opozicijskih 

strank SDS in NSi. Na drugi strani pa 

je državni proračun za leto 2024, ko vlada 

pričakuje umiritev energetske krize in posledično 

znižanje inflacije, podprlo 51 poslancev. 

Proti je glasovalo 28 navzočih poslancev 

SDS-a in NSi-ja. Vseh 36 dopolnil, 

ki so jih pripravili v poslanskih skupinah 

SDS in NSi, je bilo zavrnjenih. 

RAZVOJNOST PRORAČUNOV 

Finančni minister Klemen Boštjančič (50) 

je javnost v zadnjih dneh večkrat miril, da 

bosta proračuna izrazito razvojno naravnana, 

da bodo med prioritetami naložbe v 

zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev 

konkurenčnosti gospodarstva. Boštjančič 

je ob tem dodal, da bi prihodnje leto lahko 

imeli javnofinančni presežek, če ne bi 

upoštevali omenjenih naložb. 

33 

Poleg opozicije, ki je bila kritična do 

rekordnih številk in načrtovanega rekordnega 

primanjkljaja v višini 3,3 milijarde 

evrov, je v zadnjih mesecih svoja 

priporočila večkrat izdal tudi neodvisni 

organ, kateremu težo praviloma daje samo 

vsakokratna opozicija – Fiskalni svet. Proračuna 

za prihodnji dve leti, glede na okoliščine, 

po njegovi oceni v določeni meri 

upoštevata potrebne usmeritve, a vsebujeta 

tudi številne pomanjkljivosti in tveganja. 

Fiskalni svet tako opozarja predvsem 

na visok obseg diskrecijskih odhodkov v 

Fiskalni svet je tudi 

opozarjal, da so ocene 

projekcij, na katerih 

temeljijo proračunski 

dokumenti, otežene, saj 

je bila njihova podlaga 

s sprejetim rebalansom 

letošnjega proračuna 

zastavljena nerealistično. 

Predvsem pri odhodkih 

se zato veča verjetnost, da 

bodo stopnje rasti v 2023 

višje od predvidenih.

AKTUALNO 75 | 8. DECEMBER 2022 

34 

obliki investicij in rasti plač. Fiskalni 

svet tudi meni, da predvidene fiskalne 

spodbude, ki se kažejo predvsem v 

obliki nadaljnjega povečanja že visoke 

ravni investicij, v trenutnih razmerah 

in ob pričakovanih gospodarskih gibanjih 

niso potrebne oziroma primerne. 

Pomanjkljivost je tudi visok javnofinančni 

primanjkljaj, ki naj bi 

prihodnje leto po predlogu proračunov 

dosegel pet odstotkov BDP, brez 

upoštevanja enkratnih dejavnikov 

pa 2,4 odstotka BDP. Fiskalni svet je 

tudi opozarjal, da so ocene projekcij, 

na katerih temeljijo proračunski dokumenti, 

otežene, saj je bila njihova 

podlaga s sprejetim rebalansom letošnjega 

proračuna zastavljena nerealistično. 

Predvsem pri odhodkih se zato 

veča verjetnost, da bodo stopnje rasti 

v 2023 višje od predvidenih. 

Ob trenutnih makroekonomskih 

razmerah, ko je inflacija previsoka, 

po začetnih impulzih, ki so prihajali s 

stroškovne strani, tj. energija, polprevodniki, 

motnje v delovanju preskrbovalnih 

verig, in ko se je izkazalo, da je 

bila evropska ohlapna fiskalna politika 

napaka, je večanje proračunov v takšni 

meri precej tvegano, je v Vroči temi poudaril 

prof. dr. Igor Masten. »Kar se tiče 

diskusij v parlamentu, treba je povedati, 

da so k temu prispevali tisti, ki so bili 

prej na kritični strani, zdaj pa so v vladi. 

Trenutna vlada ima v Državnem zboru 

takšno večino, da je preglasovala tiste, 

ki bi proračun popravili tako, da bi bili 

makroekonomski kazalci usmerjeni v 

bolj previdno smer,« opozarja Masten. 

Primanjkljaj pomeni, da je delež dolga 

prek pet odstotkov bruto domačega 

proizvoda, kar pomeni, da je naravnanost 

fiskalne politike ultra ohlapna. To 

pa poganja cenovna nesorazmerja in 

inflacijo, ki se zajeda v kupno moč. Gre 

torej za nevzdržne politike, saj bomo 

višje obrestne mere plačevali še več let. 

FISKALNI SVET PRESLIŠAN 

Članica Fiskalnega sveta Alenka Jerkič 

je opozorila, da njihov institut kaj 

več kot priporočil vsakokratni vladni 

ne more izdati. »Primanjkljaj naj bi se 

občutno povečal, to je v pretežni meri 

posledica nedorečenih ukrepov za zajezitev 

posledic energetske draginje in 

visokih odhodkov za investicije,« pravi 

Jerkičeva. Fiskalni svet ločeno gleda na 

to, kaj v proračunu pomeni tekočo porabo, 

kaj pa so odhodki zaradi ukrepov. 

Glede velike rezerve, ki je namenjena 

nedorečenim ukrepom, pa Jerkičeva 

pravi, da bi bilo potrebno preprečiti ponovitev 

napake iz časov epidemije, torej 

»Investicije so 

nerealistične in 

neizvedljive, tekoča 

poraba pa strmo raste,« 

je skrbi Fiskalnega sveta 

strnila sogovornica 

Alenka Jerkič. 

da bi bili tokrat ukrepi bolj usmerjeni 

in bolj začasni. »Investicije so nerealistične 

in neizvedljive, tekoča poraba pa 

strmo raste,« je skrbi Fiskalnega sveta 

strnila sogovornica. »Mi poskušamo 

dati na mizo, kaj je prav in kaj ne, kako 

se politika odloča, ni v naši moči, tako 

da se osredotočamo na pripravo pravih 

argumentov,« pojasnjuje Jerkičeva, da je 

v boju z Golobovim glasovalnim strojem 

v Državnem zboru ekipa finančnih analitikov 

praktično nemočna. 

Masten pravi, da gre za paradoks, 

ki meji že na oksimoron, da želi država 

visoko inflacijo zaradi preveč državnega 

trošenja omejiti na način, da načrtuje 

še več državnega trošenja. 1,24 milijarde 

Jaka Krenker/DOMOVINA 

Iz tega vidika napovedovanje sistemskih 

sprememb, ki bodo negativno vplivale na 

podjetja, pa spreminjanje davčne politike v 

škodo gospodarstva zagotovo ne bo koristilo.


AKTUALNO 

35 

evrov za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu 

je sicer velika številka, ki bi 

morala biti zadostna, ni pa jasno, kako 

bo načrtovani denar sploh porabljen. 

VISOKA INFLACIJA 

Najnovejši podatki Eurostata s 30. novembra 

so pokazali, da inflacija vztraja 

pri desetih odstotkih, kar je na evropski 

ravni še vedno izjemno visoka številka. 

»To pomeni, da ukrepi v takšnih primerih 

morajo biti bolj ciljani. Draginja 

prizadene določen sloj ljudi z nizkimi 

prihodki. Pri čemer se mora ustrezno 

zmanjšati državno trošenje kje drugje. 

Fiskalni svet tukaj pravilno opozarja, 

da tako robustnega načrtovanja proračunov 

že dolgo nismo videli,« je jasen 

Masten, Jerkičeva pa mu je pritrdila, da 

bi situacija, v kateri bi prišli do daljšega 

obdobje hiperinflacije, pomenila praktično 

bankrot države. 

»Stvari se financira z emisijami 

denarja, Evropska unija je visoko zadolžena, 

višanje plač pri nas ne dohaja 

inflacije, zato se je tudi kupna moč 

znižala. Na kratek rok je na takšen 

način mogoče malce zadržati inflacijo, 

na dolgi rok pa to ne deluje,« je vladno 

potezo višanja plač, ki jo pri nas forsira 

stranka Levica, še komentirala Jerkičeva. 

To se zdi nesmiselno tudi Mastenu, 

ki meni, da bodo na takšen način slejkoprej 

prišli tudi zahtevki po višanju 

plač višjega reda kot doslej, tako iz javnega 

kot zasebnega sektorja. »Fiskalna 

politika bi torej morala biti bolj previdna 

pri drugih vidikih trošenja, če smo 

se spustili v politiko višjih plač,« dodaja 

Masten, ki opozarja, da se bomo morali 

naučiti živeti ob tako visoki inflaciji. 

VIŠJI DAVKI 

V Vroči temi sta se sogovornika dotaknila 

tudi sprejete novele zakona o dohodnini, 

ki je povozila prejšnjo davčno 

zakonodajo, ki jo je Janševa vlada sprejela 

na prizadevanje stranke Nova Slovenija. 

Spomnimo, pri Golobovi noveli 

se zmanjšujejo olajšave, splošna s 5500 

na 5000 evrov, nič pa tudi ne bo s postopnim 

dvigovanjem splošne olajšave 

na 7500 evrov do leta 2025. V Državnem 

svetu so sicer posamezniki na čelu 

s prvopodpisanim Markom Zidanškom 

(54) zaradi tega napovedali veto, saj se 

jim zdi nesprejemljivo v luči energetske 

krize in potrebe po večji samooskrbi 

spreminjati celo področje obdavčitev 

dohodkov iz kmetijske dejavnosti. 

Jerkičeva iz Fiskalnega sveta meni, da 

lahko višji davki državi prinesejo pozitiven 

učinek samo na kratek rok, ne pa 

tudi tekom daljšega obdobja, ko je učinek 

celo obraten. 

»Potrebujemo strukturno spodbudo 

gospodarski rasti, vlade mislijo, da 

bodo s trošenjem spodbujale rast, zato 

višanje davkov ni smiselno,« pravi Jerkičeva. 

Masten na drugi strani pa sicer 

razume, da bo z več pobranimi davki 

javnofinančni primanjkljaj nekoliko 

nižji, a bi ukrepi vlade po njegovih besedah 

morali imeli neko makroekonomsko 

logiko. »Če je inflacija posledica 

prekomernega trošenja, se mora 

vladna politika ukrepanja začeti na področju 

trošenja. To je seveda s političnega 

vidika bistveno težje dosegljivo, 

ampak s tako nemočno opozicijo, kot jo 

ima sedanja vlada, torej, ko so razmere 

povsem drugačne, kot smo jih videli v 

zadnjih dveh letih, bi to morala biti idealna 

priložnost za previdnejšo makroekonomsko 

politiko,« meni profesor z 

ljubljanske ekonomske fakultete. 

S tako nemočno 

opozicijo, kot jo ima 

sedanja vlada, torej, 

ko so razmere povsem 

drugačne, kot smo jih 

videli v zadnjih dveh 

letih, bi to morala biti 

idealna priložnost 

za previdnejšo 

makroekonomsko 

politiko. 

IZOGNITI SE RECESIJI 

Predsednik vlade Robert Golob je sicer 

pred tedni napovedal, da se bo Slovenija 

izognila recesiji, zaradi česar so številni 

privzdignili obrvi, saj se nemško 

gospodarstvo, od katerega je naša država 

precej odvisna, pospešeno ohlaja. 

Prav tako je OECD ob koncu novembra 

Sloveniji napoved gospodarske rasti za 

prihodnje leto znižal na zgolj 0,5 odstotka, 

čeprav je bila prejšnja napoved 

več kot triodstotna. Kako velik razlog 

za preplah je to, sta sogovornika ugotavljala 

v zaključku oddaje. 

Jerkičeva pravi, da bo veliko odvisno 

od same vlade oz. od tega, kakšno 

zaupanje bo dala zlasti podjetnikom 

in gospodarstvenikom, pa tudi gospodinjstvom, 

ki trošijo. Večje bo zaupanje, 

več bo trošenja in večja bi lahko 

bila gospodarska rast. »Iz tega vidika 

napovedovanje sistemskih sprememb, 

ki bodo negativno vplivale na podjetja, 

pa spreminjanje davčne politike v škodo 

gospodarstva zagotovo ne bo koristilo,« 

je jasna Jerkičeva, ki opozarja 

tudi na evropsko raven davčnih politik, 

ki v zadnjih dveh letih niso bile konsistentne 

in učinkovite. Masten je dodal, 

da je vseeno možno doseči »mehek 

pristanek«, ki ga napoveduje Golob, se 

je pa treba zavedati znatnih tveganj 

ekonomskih aktivnosti navzdol zaradi 

prekomerne inflacije. 

»Ne bomo smeli zameriti premjeju, 

če se njegove napovedi ne bodo uresničile. 

Globalno gledano, če gledamo 

velike ekonomije, ZDA, ohlajanje na 

Kitajskem ter seveda evropsko gospodarstvo, 

so najboljše napovedi tiste, 

ki stavijo na plitko recesijo,« je stanje 

opisal Masten. V času rekordno nizkih 

obrestnih mer, ko je v zadnjih desetih 

letih količina zasebnega in javnega 

dolga rekordno visoka, saj je zrasla za 

30 odstotkov, to pomeni, da so pogoji 

financiranja, ki se lahko pričakujejo v 

luči zgodovinsko najhitrejšega višanja 

obrestnih mer, takšni, da bo problem 

servisiranja dolga postal globalen problem. 

To pa bo glavni faktor tveganja, 

za katerega ta trenutek še ne vemo, 

kako se bo razvijal. »Geostrateška tveganja 

pa so pred našimi očmi in tu je 

še problem inflacije, zdaj vidimo, katere 

napake so bile narejene v Evropi 

s strani denarne in fiskalne politike.« 

Kako se bo to poznalo na sposobnosti 

vračanja rekordno visoke količine dolga, 

kakšna bo transmisija čez različne 

segmente delovanja ekonomije, pa je 

vprašanje, ki ta trenutek prinaša največji 

faktor tveganja.

AKTUALNO 

36 

Komentar 


Ali se napoveduje konec nebeškega 

mandata kitajskih komunistov 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

Kitajsko zadnje dneve stresajo množični protesti, ki jih v tej 

centralno vodeni in močno družbeno nadzorovani državi nismo vajeni, 

vsaj ne v bližnji preteklosti. Primarno gre za nezadovoljstvo s trenutno 

politiko ničelne tolerance do covida, ta politika pa je tesno povezana 

s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, ki je nedavno dobil 

še tretji mandat kot generalni sekretar kitajske komunistične partije. 

Stroge omejitve, kot so zapore 

meja, dolge karantene, množično 

testiranje in hitre, ciljno 

usmerjene prepovedi gibanja, 

povzročajo vse večji kaos in bedo po 

vsej državi ter močno obremenjujejo 

gospodarstvo in družbo. Potrpežljivost 

javnosti je vse manjša, frustracije 

naraščajo. Ši pa vseeno noče odpraviti 

strogih sanitarnih ukrepov, ker – zlasti 

na začetku svojega novega mandata 

vodenja partije in države – naj ne bi 

želel priznati, da nima prav. Število 

okužb naj bi se brez trenutnih ukrepov 

dramatično povečalo, ker Ši ne dovoli 

uporabe učinkovitih zahodnih cepiv. 

Njegova propaganda je namreč dolgo 

trdila, kako zelo uspešna je Kitajska v 

boju proti covidu ob milijonu mrtvih v 

ZDA in kako odlična so kitajska cepiva. 

NA DRUGEM PLANETU 

Situacijo je dodatno zapletlo trenutno 

svetovno prvenstvo v nogometu v 

Katarju. Nogomet je na Kitajskem zelo 

priljubljen, spremljajo ga mnogi. A kitajski 

nogometni navdušenci so prisiljeni 

tekme gledati od doma, saj so 

lokali večinoma zaprti, javno druženje 

pa zaradi širjenja okužb oblasti omejujejo. 

Prav tako so močno omejeni leti 

med Kitajsko in Katarjem za tiste, ki bi 

si spektakel radi ogledali v živo. 

V takšni situaciji se mnogi Kitajci 

sprašujejo, če je svetovno prvenstvo 

morda na drugem planetu. Kar vidijo na 

televiziji, je namreč v ostrem nasprotju 

z njihovo realnostjo. Vidijo množice 

ljudi, ki se brez mask prosto družijo. 

»Na eni strani sveta je karneval, ki je 

svetovno prvenstvo, na drugi so pravila, 

naj se pet dni ne obiskuje javnih 

Na eni strani sveta je 

karneval, ki je svetovno 

prvenstvo, na drugi so 

pravila, naj se pet dni ne 

obiskuje javnih mest. 

mest,« je zapisal eden izmed uporabnikov 

Weiba, kitajskega, Twitterju podobnega 

družbenega medija. 

PROFIMEDIA 

CIKLIČNA ZGODOVINA 

Kitajsko na Zahodu dokaj slabo poznamo, 

vendar je treba povedati, da gre za 

zelo drugačno kulturo, kjer ima kolektiv 

prednost pred posameznikom. Kjer 

nimajo demokratične tradicije, ampak 

zgodovino avtoritarnih režimov, 

obremenjenih z držanjem ogromne 

države skupaj. Njihova zgodovina je 

zaporedje ciklov, od ustanovitve nove 

(v preteklosti cesarske) dinastije pa do 

njenega končnega propada, obdobja 

razdrobljenosti z medsebojnimi spopadi 

ter sledeče ponovne vzpostavitve 

centralne oblasti. Tudi trenutno oblast 

komunistične partije bi po mojem


AKTUALNO 

Komentar 

37 

mnenju lahko brez problema vključili v 

to zgodovinsko shemo. 

Skozi zgodovino so na Kitajskem 

poznali koncept »nebeškega mandata«. 

Ta je bil vir avtoritete vsakega cesarja, 

saj naj bi mu božanske sile podelile pravico 

do vladanja v njihovem imenu. Od 

njih naj bi dobil ogromno moč, a tudi 

moralno dolžnost to moč uporabljati v 

dobro ljudi. Kadar teh zahtev ni izpolnjeval, 

so državo pretresale katastrofe, 

svojo pravico vladanja pa je izgubil. Tu 

je treba poudariti, da se je večina dinastij 

končala prav na takšen način. 

Kadar so državo pestile pomanjkanje, 

lakota, poplave, so izbruhnili množični 

upori, ki so spodkopali centralno 

oblast in pripeljali do konca dinastije. 

A pričakovati takšen konec aktualne 

oblasti je verjetno še prezgodaj. 

OBLAST IN LJUDSTVO 

Pogosto se poudarja, da med trenutno 

kitajsko oblastjo in ljudstvom obstaja 

pogodba. Partija bo ljudem omogočala 

rast življenjskega standarda, ljudje 

pa bodo sprejeli njeno popolno oblast. 

A kot poudarja ameriški zgodovinar 

Stephen Kotkin, je takšno dojemanje 

zgrešeno. Poleg tega, da ne gre za 

pogodbo, saj ljudstvo Partije ne more 

odstaviti v primeru neizpolnjevanja 

Kadar so državo pestile 

pomanjkanje, lakota, 

poplave, so izbruhnili 

množični upori, ki so 

spodkopali centralno 

oblast in pripeljali do 

konca dinastije. 

A pričakovati takšen 

konec aktualne oblasti je 

verjetno še prezgodaj. 

dolžnosti, je po njegovem prepričanju 

do kitajskega gospodarskega čudeža, 

ki je milijone dvignil iz revščine, prišlo 

navkljub, in ne zaradi, delovanja Partije. 

Ljudstvo se je namreč v času po 

kulturni revoluciji organiziralo samo, 

med seboj so trgovali, Partija pa je to 

tolerirala. Hkrati je to skušala omejiti, 

da se ne bi razširilo čez celotno državo, 

ter zato uvajala »posebne ekonomske 

cone«. Kasneje pa so si zasluge za gospodarski 

uspeh pripisali sami. 

NEBEŠKI MANDAT 

Trenutno obdobje, ko se nebrzdana 

gospodarska rast ustavlja, nekateri pa 

že napovedujejo kolaps kitajskega gospodarstva, 

morda predstavlja konec te 

»pogodbe«. Ljudje so vedno bolj nezadovoljni, 

kot kažejo trenutni protesti. 

A to najverjetneje še ne pomeni konca 

»komunistične dinastije«. Ta je namreč 

zgradila ogromen aparat za nadzorovanje 

ljudstva. Komuniciranje na 

internetu je cenzurirano, mediji so pod 

nadzorom oblasti, ljudje so nenehno 

opazovani. Policija ima velika pooblastila, 

v več mestih so proteste že efektivno 

ustavili. 

Poleg tega uvajajo družbeni kreditni 

sistem. Po tem sistemu državljani 

dobivajo točke, kadar delajo »dobre« 

stvari, ter jih izgubljajo, kadar delajo 

»slabe«. A čeprav med dobre stvari 

spadajo takšne pozitivne stvari kot so 

pomoč starejšim, prostovoljstvo, darovanje 

krvi …, je treba izpostaviti, da 

med slabe spadajo, poleg vožnje pod 

vplivom alkohola, goljufanja …, tudi 

takšne, kot so protestiranje proti oblasti 

in pisanje oblasti nenaklonjenih 

sporočil na družbenih omrežjih. Hvaljenje 

oblasti na družbenih omrežjih pa 

je seveda »dobra« stvar. Kot pri mnogo 

stvareh gre za, sicer v teoriji, družbeno 

koristen sistem, ki pa ga v praksi lahko 

oblast zlorablja za pridobitev še večjega 

nadzora nad državljani. 

PRELOMNI TRENUTEK 

Potrebno je tudi poudariti, da pri trenutnih 

protestih (še) ne gre za zahtevo po 

odstavitvi oblasti. Nekateri protestniki 

sicer res zahtevajo Šijev odstop, a v 

večini primerov gre za nezadovoljstvo 

nad trenutnim stanjem in ukrepi, nad 

lokalno oblastjo in delodajalci. Kot 

poudarja znani kitajski umetnik v izgnanstvu, 

Ai Weiwei, je zmotno misliti, 

da ljudje protestirajo v imenu demokracije. 

Ne gre za ponovitev protestov 

na Trgu nebeškega miru leta 1989, ki 

jih je oblast ustavila s tanki. 

Vseeno pa gre za pomembno dogajanje. 

Kljub vedno večjemu nadzoru 

države so ljudje svoje nezadovoljstvo 

še vedno sposobni pokazati. Med njimi 

Zmotno je misliti, 

da ljudje protestirajo 

v imenu demokracije. 

očitno vre in Partija bo morala biti v 

prihodnosti zelo previdna. Čeprav nič 

ne kaže, da bi nameravali odstopiti od 

politike ničelnega covida, so že obljubili 

rahljanje določenih ukrepov. 

Svojo zgodovino namreč dobro 

poznajo in zavedajo se, da protesti in 

nezadovoljstvo ne smejo uiti z vajeti. 

Ljudstvo ne sme dobiti občutka, da je 

nebeški mandat oblasti potekel. Medtem 

pa na Zahodu lahko v živo spremljamo 

dogajanje v največji in najbolj 

gospodarsko uspešni avtokraciji sveta. 

Kako daleč je prišel nadzor nad državljani? 

Ali se lahko ljudstvo še upre komunistični 

oblasti, podkrepljeni z najnovejšimi 

tehnologijami? Ali pa bomo 

doživeli nastanek prve prave orwellovske 

družbe, kot jo je George Orwell 

predvidel že v svojem romanu 1984? 


Na Kitajskem se partija končuje, pri 

nas pa se je letos ustanovila. 

Jozo 

Jaz si ne bi želel razpada trenutne 

oblasti. To bi pomenil popolni kaos, ki 

ne bi mogel ostati znotraj meja države. 

Sledil bi tudi gospodarski kolaps vsaj 

tretjine sveta. Potem vsesplošno plenjenje, 

razvoj mafije in gangsterizma … 

Friderik

AKTUALNO 

38 

Komentar 


Na levi se boje Damirja Črnčeca, 

ki visoko kotira pri Golobu 

in mu diši celo ministrsko mesto 

Potem ko vlada Boštjanu Lindavu (51), vršilcu dolžnosti generalnega direktorja 

Policije, ni podelila polnega mandata, ampak mu je podaljšala »v.d.-jevstvo«, 

so se v medijih pojavila ugibanja o prvih nesoglasjih znotraj Golobove ekipe. 

UREDNIŠTVO 

Notranja ministrica Tatjana 

Bobnar (53) je v izjavi za medije 

poudarila, da se mora 

politika končati pred vrati 

generalnega direktorja policije. Na tem 

bo vztrajala, je zatrdila in spomnila na 

predvolilne obljube. Lindav uživa njeno 

polno zaupanje. Po naših informacijah 

gre za interni spopad, v ozadju katerega 

ni nihče drug kot Damir Črnčec (49). 

Ta naj bi pridobil Golobovo zaupanje in 

potihem upal tudi na stolček ministra 

za notranje zadeve. 

VRŠILEC DOLŽNOSTI 

Pred dnevi je morala predlagati podaljšanje 

mandata vršilca dolžnosti generalnemu 

direktorju Policije Boštjanu 

Lindavu, ker se njen predlog, da se ga 

imenuje za polni mandat, nikakor ne 

znajde na dnevnem redu vlade. Razpis 

je že davno mimo, Lindava je potrdil 

Ministrica vztraja pri 

stališču, da se politika 

ne sme vmešavati v delo 

policije: »Prepričana 

sem, da je nazadnje 

to tudi stališče vlade 

Republike Slovenije, 

ker konec koncev je to 

ljudem obljubljala.« 

uradniški svet – a predsednik vlade 

Robert Golob (55) ga ne želi imenovati 

za polni mandat. 

Tatjana Bobnar je nedavno suvereno 

prestala interpelacijo v državnem 

zboru, a naj bi ministrica, ki prihaja 

prav iz kvote vladajoče stranke Gibanje 

Svoboda, izgubljala podporo predsednika 

vlade. Kot smo izvedeli neuradno, 

naj premierju ne bi bilo pogodu 

spoznanje, da se policija prepočasi čisti 

vpliva, ki ga naj bi v to inštitucijo vnesla 

SDS. Četudi so bili ob prihodu Golobove 

vlade zamenjani številni vodilni kadri, 

dobro obveščeni viri pravijo, da »pogrešajo 

resne kadrovske posege v policijo, 

ki se sploh še niso resno začeli«. 

POLITIKA IN STROKA 

Predsednika vlade Goloba in vplivne 

ljudi iz njegovega kroga še vedno motijo 

nekateri preiskovalci NPU in premajhna 

avtonomija tega organa, kakor 

tudi vodstveni kadri na novogoriški 

policijski upravi ter nekateri komandirji 

oziroma načelniki policijskih postaj, ki 

so izdajali globe za prekrškarje v času 

epidemije. Ministrica vztraja pri stališču, 

da se politika ne sme vmešavati v 

delo policije. »Prepričana sem, da je nazadnje 

to tudi stališče vlade Republike 

Slovenije, ker konec koncev je to ljudem 

obljubljala,« je bila jasna ministrica Tatjana 

Bobnar v izjavi ob robu slovesnosti 

ob predaji 40 intervencijskih kombiniranih 

vozil policiji. 

Pri tem bo vztrajala, tudi če jo bo to 

stalo ministrskega mesta, je napovedala. 

»To me je 13. marca 2020 stalo položaja 

generalne direktorice policije, ker 

politiki nisem dala podatkov, za katere 

je v nadaljevanju tudi državno tožilstvo 

ocenilo, da ji niso pripadali, in na 

tem stališču stojim tudi sedaj kot ministrica 

za notranje zadeve,« je dejala. 

Ministrica Bobnar se je na vse to, kar se 

dogaja v zakulisju, zdaj pa je prestopilo 

tudi v medije, odzvala s sporočilom za 

javnost, v katerega je zapisala dolg seznamom 

aktivnosti, ki da jih je sama 

izvedla na ministrstvu glede postopanj 

prejšnjega vodstva, predvsem v luči policijskih 

aktivnosti na protestih. 

Nebojša Tejić/STA 

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Damir Črnčec 

(49) naj bi si želel ministrskega mesta, ki ga na Ministrstvu 

za notranje zadeve zaseda Tatjana Bobnar (53).


AKTUALNO 

Komentar 

39 

Pri tem se je Ministrstvo za notranje 

zadeve oglasilo tudi na temo 

vodstva Nacionalnega preiskovalnega 

urada (NPU). »V Ministrstvu za notranje 

zadeve in Policiji med drugim 

pripravljamo zakonodajo, ki bo Nacionalnemu 

preiskovalnemu uradu (NPU) 

omogočila večjo samostojnost. Očitki, 

ki se v teh dneh pojavljajo v tej zvezi, 

so brezpredmetni, saj ima NPU že sedaj 

vse možnosti za delo, kot jih je imel 

pred 2020. Julija je bila namreč sprejeta 

sprememba Zakona o organiziranosti 

in delu v policiji (civilna iniciativa), ki je 

odpravila škodljive spremembe, ki jih 

je uvedla predhodna vlada. Novela Zakona 

o organiziranosti in delu v policiji 

bo uredila imenovanje in razrešitev 

generalnega direktorja policije, pa tudi 

direktorja NPU, da ne bosta odvisna od 

vsakokratne volje politike,« so zapisali 

v sporočilu za javnost. 

Bojan Kralj/STA 

Kombinacija delovanja 

Damirja Črnčeca 

in PR-ovke aktualne 

vlade Vesne Vuković 

bi bila lahko pri vsem 

tem dogajanju velikega 

pomena. Prvi 

se je namreč 

»proslavil« že v času 

vlade Marjana Šarca. 

PRAVNA MREŽA 

Pravna mreža za varstvo demokracije 

je sporočila, da podpira prizadevanja za 

strokovno in zakonito delo ministrstva 

za notranje zadeve in policije ter nasprotuje 

vsakemu političnemu vmešavanju 

v delo represivnih organov. 

»To predstavlja grožnjo spoštovanju 

človekovih pravic in temeljnih svoboščin 

ter vladavini prava. Opozarjamo 

tudi na nedopustnost samovoljnega 

sklicevanja nosilcev politične moči na 

pričakovanja in zahteve ›protestniške‹ 

civilne družbe. Za varstvo demokratične 

in pravne države, ki bo na temelju 

zakonitega, transparentnega in strokovnega 

delovanja zagotavljala enake 

pravice za vse, smo si pri Pravni mreži 

prizadevali pod prejšnjo oblastjo in si 

bomo tudi v prihodnje,« so zapisali v 

sporočilu za javnost. 

POLITIČNO ZAKULISJE 

Očitki, da Bobnarjeva zavira tako imenovano 

»dejanšizacijo« na policiji, so 

sicer iz trte zviti in preusmerjanje pozornosti, 

saj je tam zamenjala praktično 

vse – imenovane pod prejšnjo 

vlado. Obenem pa naj ne bi dovolila, da 

se kadrira po želji določenih političnih 

akterjev blizu aktualnega predsednika 

vlade Roberta Goloba. Po neuradnih 

informacijah naj bi imel na Goloba 

precejšen vpliv državni sekretar na 

ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, 

po navedbah Dnevnika, pred tem 

pa še Požareporta, pa naj bi bil premier 

dovzeten za predloge nekdanjega policijskega 

specialca Miloša Njegoslava 

Milovića, ki se že dlje časa ukvarja 

s pravnim, poslovnim in varnostnim 

svetovanjem. Milović naj bi bil po navedbah 

Dnevnika neformalni idejni 

vodja prve lekcije policiji, ko je morala 

policija varovanje Goloba in njegovih 

bližnjih prepustiti generalnemu sekretariatu 

vlade. 

Kombinacija delovanja Damirja Črnčeca 

in PR-ovke aktualne vlade Vesne 

Vuković bi bila lahko pri vsem tem dogajanju 

velikega pomena. Prvi se je namreč 

»proslavil« že v času vlade Marjana 

Šarca. Veliko presenečenje je bilo, 

ko je Robert Golob ponudil ministrsko 

mesto na obrambnem ministrstvu 

nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu. 

Črnčec ima sicer za zasedbo mesta državnega 

sekretarja vse potrebne kvalifikacije, 

so imeli pa že takrat zaradi 

tega težave v drugih strankah na levici. 

Kot sklepa Bojan Požar (65), smo 

lahko priča tudi večjim premikom 

znotraj vlade, saj naj premier ne bi bil 

zadovoljen z delom kar nekaj ministrov. 

Tarče naj bi bili minister za zdravje 

Danijel Bešič Loredan (49), minister 

za okolje in prostor Uroš Brežan (50) in 

celo minister za infrastrukturo Bojan 

Kumer (48), sicer znan kot Golobov dolgoletni 

zvesti kader. 

 

Komentar uredništva 

To ni hec 

Da gre za resen spopad znotraj 

vladnih vrst, in to že po dobrega pol leta 

na oblasti, priča dejstvo, da se je preko 

udarnih naslovnic najvplivnejših televizij 

angažirala vplivna pravniška skupina 

aktivistične leve civilne družbe in 

interesnih skupin, zbrana pod imenom 

Pravna mreža za varstvo demokracije. 

Kako na nož gre, kažejo naslovi, kot 

je: »Depolitizacija policije, to kaže na 

ravnanje prejšnje vlade« (24ur.com) in 

»Pravna mreža: Vmešavanje politike v 

delo represivnih organov pomeni grožnjo 

vladavini prava« (MMC RTV, naslov 

so medtem že spremenili). 

Ali se bo vse skupaj končalo z eskalacijo 

ali s pomiritvijo zaradi »višjih ciljev« 

(beri: izkušenj s posledicami padca 

Šarčeve vlade), bo zanimivo opazovati 

v naslednjih mesecih. Lahko se namreč 

tudi zgodi, da bo na koncu tako, kot že 

nekaj časa pravijo nekateri v zakulisju 

opozicijskih vrst: Golobove je za pustiti 

na miru in zgolj potrpežljivo počakati, 

da se potolčejo med seboj.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

40 


Golobova roka pod Orbanovo 

Predsednika slovenske in madžarske vlade Robert Golob (55) in Viktor Orban (59) 

sta se udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince, 

pred tem pa sta se sešla tudi na delovnem kosilu v Mariboru. 

Dobesedno z roko v roki sta nasmejana pritisnila na rdeč gumb in otvorila daljnovod. 

UREDNIŠTVO 

Predsednik vlade Robert Golob in 

madžarski premier Viktor Orban 

sta se po skupnem kosilu v 

Mariboru popoldne v Cirkovcah 

udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje 

daljnovoda Cirkovce-Pince. Projekt 

2 × 400-kilovoltnega daljnovoda je bil 

zaključen junija, stal je okoli 160 milijonov 

evrov, od tega je bilo na voljo 48 

milijonov evropskega denarja. Kot je poudaril 

premier Golob, gre v marsičem za 

zgodovinski projekt za Slovenijo, o katerem 

je poslušal že pred več kot tremi 

desetletji, ko je zaključeval študij. »Ne 

le zato, ker je največji v zgodovini Elesa 

in bo izboljšal zanesljivost oskrbe Slovenije, 

pač pa tudi zato, ker ima izjemen 

regionalni in širši pomen. S projektom 

povezujemo tri sisteme,« je dejal. 

Slovenija je bila 

sicer zadnja sosednja 

država, s katero 

Madžarska ni imela 

daljnovodne povezave. 

DESETLETNA INVESTICIJA 

Pogajanja za izgradnjo madžarsko-hrvaško-slovenske 

400-kilovoltne omrežne 

povezave so začeli že sredi 90. let 

prejšnjega stoletja, zadnja faza pa je bila 

izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince. 

Slovenija je bila sicer zadnja sosednja država, 

s katero Madžarska ni imela daljnovodne 

povezave. Projekt izgradnje 

Vlada RS 

Viktor Orban, ki so ga Golob in somišljeniki slikali kot največjega nasprotnika, je postal partner Roberta Goloba.


SVOBODNO GOSPODARSTVO 

41 

daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince 

in razdelilne transformatorske postaje 

400/110 kV Cirkovce je bil uvrščen tudi 

na seznam projektov skupnega interesa 

(Projects of Common Interest – PCI). 

To so energetski infrastrukturni 

projekti, v okviru katerih je Evropska 

komisija podala dolgoročno vizijo in 

smernice za vseevropsko energetsko 

infrastrukturo. Pogoj za uvrstitev posameznega 

projekta na seznam je, da 

mora prinašati znatne koristi vsaj dvema 

državama članicama, prispevati 

k tržni integraciji energijskih trgov in 

dodatni konkurenci, izboljšati zanesljivost 

oskrbe in zmanjšati emisije CO 2 

. 

Gradnja je na slovenski strani potekala 

do junija, ko so bili izpolnjeni vsi 

pogoji za oskrbo daljnovoda. V sklopu 

del je bilo po besedah direktorja Elesa 

Aleksandra Mervarja zgrajenih in 

asfaltiranih 120 kilometrov dovoznih 

cest, vgrajenih 7850 ton jeklene konstrukcije, 

ki je postavljena na več kot 

1000 plitvih in globokih temeljev. Ob 

tem je bilo postavljenih 264 stebrov, od 

tega trije na hrvaških tleh. 

PRIHODNJI PROJEKTI 

Madžarski premier pa je med drugim 

povedal, da je treba narediti vse, da 

med državama vzpostavimo tudi preostale 

pomembne povezave, pri tem je 

ciljal na plinovodno navezavo s Slovenijo 

in posredno z Italijo, s čimer bi si 

lahko Madžari zagotovili dostop do alternativnih 

virov plina. 

Povezovalni plinovod Madžarska- 

-Slovenija-Italija je plinovod na Madžarskem, 

v Sloveniji in Italiji, ki je ena 

izmed idej. Plinovod je bil odobren kot 

projekt številka 6.23 na seznamu projektov 

skupnega interesa (PCI) Evropske 

komisije, kar pomeni, da bo prejel 

javna sredstva EU. Plinovod je naveden 

tudi v desetletnih načrtih za razvoj zemeljskega 

plina v Sloveniji, na Madžarskem 

in v Italiji. 

V skladu z analizo stroškov in koristi 

za projekte Evropske mreže operaterjev 

prenosnih sistemov za plin (ENT- 

SOG) za TYNDP 2020 je projekt del 

skupine »EAST 11b«, ki vključuje tudi 

plinovod Pince-Lendava-Kidričevo in 

plinovod Šempeter-Vodice. Odseka 

plinovoda Nagykanizsa-Kozármisleny 

in Nagykanizsa-Tornyiszentmiklós 

(TRA-N-325) sta del slovensko-madžarskega 

povezovalnega plinovoda, 

ki je del povezovalnega plinovoda Madžarska-Slovenija-Italija. 

V Sloveniji bo v skladu z desetletnim 

načrtom razvoja prenosnega 

plinovodnega omrežja Plinovodi za 

obdobje 2021–2030 gradnja potekala 

v dveh fazah. Prva faza bo obsegala 31 

km dolg plinovod od Pinc do Ljutomera 

ter mejno merilno in regulacijsko postajo 

v Pincah. 

V Sloveniji bo v skladu z desetletnim 

načrtom razvoja prenosnega 

plinovodnega omrežja Plinovodi za 

obdobje 2021–2030 gradnja potekala 

v dveh fazah. Prva faza bo obsegala 31 

km dolg plinovod od Pinc do Ljutomera 

ter mejno merilno in regulacijsko 

postajo v Pincah. Druga faza vključuje 

43,5 km dolg plinovod od Ljutomera do 

kompresorske postaje (KP) Kidričevo, 

nadgradnjo čezmejne merilno-regulacijske 

postaje Pince, razširitev KP Ajdovščina 

ter mejno merilno-regulacijsko 

postajo Vrtojba. 

 

Komentar uredništva 

Posel pred politiko 

Spomnimo se lahko, kako je slovenska 

levica še pred letom dni slikala 

vraga na steno vsakič, ko se je takratni 

premier Janša srečal ali samo spogledal 

z madžarskim predsednikom Orbanom. 

Vatli so tokrat malo drugačni, ko je na 

oblasti eden izmed njihovih – premier 

Golob namreč. Pri tem srečanju pa je 

bila v ospredju vsebina in pridobitev za 

narod in državo, četudi je šlo za Orbana. 

Neprijetnih vprašanj za Goloba pa v tem 

primeru tudi ni bilo. 

Daljnovod je objektivno koristen za 

Slovenijo, kot so tudi drugi napovedani 

projekti. Obnašanje medijev do takšnih 

projektov bi lahko bilo vedno enako, 

čeprav gre za drugačno vodstvo države. 

Ampak za to bi morali imeti enak vatle, 

kar pa je izziv v naši medijski krajini že 

desetletja. 


To pa je nekaj, da sta Golob in Orban 

postala velika prijatelja. Odlično sodelovanje. 

Ja, bravo Golob & Orban. 

Mojemnenje 

Ha ha ha, leto dni nazaj bi ob takem 

dogodku, seveda z Janšo namesto 

Holoba, kolesarji noro in zmešano 

poganjali "pecikle" po "Prešercu" … 

debela_berta 

To je splošen slovenski problem, ko se 

funkcija enači z osebo, ki jo opravlja … 

"Folk" tega ne loči … 

darko

CERKEV 

42 

Komentar 


Tri župnije so že 

plačale „nov davek“ 

Župnijam do nedavnega ni bilo treba plačevati 

nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za cerkve, 

saj je iz zakonodaje jasno izhajalo, da so stavbe, 

ki se uporabljajo za verske dejavnosti, pri plačevanju izvzete. 

To bi se lahko spremenilo, saj je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča 

Ministrstvo za okolje in prostor občinam priporočilo, naj prakso spremenijo. 

UREDNIŠTVO 

Pozivu ministrstva sta prvi sledili 

občini Postojna in Ilirska 

Bistrica. Župnijam sta tako že 

odmerili plačilo nadomestila, 

in sicer v znesku več tisoč evrov, poroča 

Družina. Župniji sta z občinama v 

sporu, o pritožbah pa bo odločilo Ministrstvo 

za finance. 

ZAKON IZ LETA 1984 

Zdi se, da leži srž težave v nejasnosti 

zakonodaje, ki se je v zadnjih dvajsetih 

letih večkrat spremenila. Interpretacije, 

kakšna je trenutno veljavna 

zakonodaja oziroma katere določbe 

so v veljavi, so različne. Osnova, na 

podlagi katere so bile župnije izvzete 

pri plačevanju NUSZ, je sicer zakonodaja 

iz časa prejšnjega sistema. 

Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 

1984 namreč nedvoumno določa, da 

se nadomestila ne plačuje za stavbe, 

ki jih uporabljajo verske skupnosti za 

svojo versko dejavnost: »Nadomestilo 

za uporabo stavbnega zemljišča se ne 

plačuje za zemljišče, ki se uporablja 

za potrebe ljudske obrambe […] in za 

stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti 

za svojo versko dejavnost.« 

Kot poroča Družina, je zakon iz 

leta 1984 vmes sicer prenehal veljati, a 

so ostale v veljavi določbe VI. poglavja 

o NUSZ. Do obrata pa je prišlo zaradi 

dveh odločb Ustavnega sodišča, 

leta 2004 in 2020. Pomembna je zlasti 

druga, na podlagi katere je Ministrstvo 

za okolje in prostor izdalo sistemska 

priporočila občinam, naj verskih 

objektov pri plačilu nadomestila ne 

»Nadomestilo za 

uporabo stavbnega 

zemljišča se ne plačuje 

za zemljišče, ki se 

uporablja za potrebe 

ljudske obrambe […] 

in za stavbe, ki jih 

uporabljajo verske 

skupnosti za svojo 

versko dejavnost.«


CERKEV 

Komentar 

43 

izvzema več. Odločba Ustavnega sodišča 

se naslanja na 218. člen Zakona 

o graditvi objektov (tudi ta zakon od 

leta 2018 sicer ne velja več). 

ZAKONODAJA KOT V EU 

Slovenska škofovska konferenca (SŠK) 

po poročanju radia Ognjišče zakonsko 

podlago za takšne odmere že naslavlja. 

Njihovo načelno mnenje pa je, da 

so zgradbe za versko dejavnost oproščene 

plačila nadomestila za uporabo 

stavbnih zemljišč; slovenska zakonodaja 

pa da sledi vsem državam 

Evropske unije, kjer so takšne zgradbe 

izvzete iz plačila nadomestila oziroma 

davka na nepremičnine. Podatki 

o tem, v koliko občinah so župnijam 

že zaračunali stavbno nadomestilo za 

cerkev, niso znani. To so storili v občini 

Postojna in Ilirska Bistrica. V obeh 

župnijah so vložili pritožbo. Župnija 

Postojna se v pritožbi med drugim 

sklicuje na že omenjeno določbo 1. 

odstavka 59. člena Zakona o stavbnih 

zemljiščih iz leta 1984. 

»Želim si, da se k temu vprašanju 

pristopi tudi v dogovarjanju med 

Tomo Strle/CITRUS 

Cerkvijo in državo oz. med verskimi 

skupnostmi in državo. In to že v pripravi 

novega zakona, ki bo moral biti 

precej bolj jasen, kot so obstoječi na 

tem področju,« je povedal za Družino 

tamkajšnji župnik mag. Jožef Koren. 

Želim si, da se k temu 

vprašanju pristopi tudi 

v dogovarjanju med 

Cerkvijo in državo 

oz. med verskimi 

skupnostmi in državo. 

In to že v pripravi 

novega zakona, ki bo 

moral biti precej bolj 

jasen, kot so obstoječi 

na tem področju. 

STROŠEK NADOMESTILA 

O tem, kako se določi višina NUSZ, na 

spletni strani Finančne uprave piše: 

»Pri določitvi višine nadomestila se 

upošteva namembnost stavbnega zemljišča 

(gospodarski namen, poslovni 

namen, stanovanjski namen itd.), lega 

oz. območje (ožje mestno središče, 

mestno obrobje ipd.) in opremljenost 

stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo 

in možnosti priključitve 

na komunalno infrastrukturo.« 

Dve postojnski župniji, Studeno in 

Postojna, sta občini v dveh letih plačali 

že slabih 3400 evrov, v občinsko 

blagajno Ilirske Bistrice pa se je s tega 

naslova samo letos steklo približno 

3000 evrov. Župnik v Ilirski Bistrici 

Stanko Fajdiga pravi, da gre ves denar 

iz žepov vernikov in da bi sredstva sicer 

porabili za druge župnijske potrebe 

in za Karitas.

CERKEV 

44 

Komentar 


Skrajna stališča v Katoliški 

cerkvi ponujajo „prenovljen 

katoliški pogled na splav“ 

GABRIEL KAVČIČ 

V preteklih dveh tednih me je večkrat zmotila novica nekaterih 

– sicer bolj redkih – italijanskih in britanskih medijev, da sta dve 

pomembni imeni iz sveta katoliške teologije predlagali nov pogled 

na nerojeno človeško življenje in s tem povezan nov pogled na splav. 

Gre za Luigija Bettazzija (99), od 

1999 zaslužnega škofa Škofije 

Ivrea (blizu Torina). Ne gre 

za kateregakoli italijanskega 

prelata, ampak za edinega danes živečega 

italijanskega škofa, ki je sodeloval 

na II. vatikanskem koncilu. Škofovsko 

posvečenje je namreč prejel pred skorajda 

šestdesetimi leti in se tako udeležil 

treh zasedanj koncila. 

Mons. Bettazzi sicer velja za precej 

kontroverznega škofa, v svojem skorajda 

99-letnem življenju je namreč 

večkrat poskrbel za vznemirjenje. Že 

na koncilu je pozornost vzbudil s citiranjem 

del filozofa A. Rosminija, ki so 

bila takrat še na seznamu prepovedanih 

knjig. Kljub temu je leta 1963 prejel škofovsko 

posvečenje, kot škof pa zaslovel 

po izmenjavi pisem s sekretarjem Komunistične 

partije Berlinguerjem, zaradi 

katere je bil deležen ostrih kritik. Šlo 

je za vprašanje, če je katoliško vero mogoče 

uskladiti z marksistično ideologijo 

oziroma s članstvom v Komunistični 

partiji. Leta 2007 je javno podprl priznanje 

civilnih zvez za istospolne pare, 

pri čemer je zavzel stališče, da je odnos 

v istospolnem paru lahko povsem enak 

ljubezni med možem in ženo. 

DEPOSITPHOTOS


CERKEV 

Komentar 

45 

Drugi znani teolog, ki se je zavzel za 

prenovljen katoliški pogled na splav, pa 

je Giannino Piana (83), upokojeni predavatelj 

moralne teologije na univerzah v 

Torinu in Urbinu ter eden najbolj branih 

moralnih teologov v Italiji. Njegova dela 

– med drugim klasični »Slovar moralne 

teologije«, izdan v več jezikih in številnih 

izdajah – stojijo na knjižni polici večine 

evropskih moralnih teologov. 

ŽUPNIJSKI POGLEDI 

V Rocci, eni od italijanskih katoliških 

revij, je septembra škof Bettazzi 

objavil kratko razmišljanje o splavu, 

njegov zaključek pa je, da splava do 

približno petega meseca nosečnosti 

ne bi smeli šteti za umor. Za to mnenje 

ima prelat zanimive razloge, med drugim 

se sklicuje na Sveto pismo, ki po 

njegovem razlikuje med »zemeljskim 

prahom«, iz katerega je Bog izoblikoval 

človeka; šele nato pa Gospod Bog v 

tega človeka dahne življenjski dih, »in 

tako je človek postal živa duša« (1 Mz 

2,7). Po škofovem mnenju je treba torej 

razlikovati med »predhodnim bitjem«, 

ki je sicer do neke mere izoblikovano, 

vendar pa še ni individualno človeško 

bitje, ni še oseba, temveč je zgolj »namenjeno, 

da to postane«. 

Ob tem se seveda postavlja vprašanje, 

kdaj torej človek postane »živa 

duša«, kdaj torej Bog vanj po škofovem 

mnenju vnese »dih življenja«? Bettazzi 

V Rocci, eni od 

italijanskih katoliških 

revij, je septembra 

škof Bettazzi objavil 

kratko razmišljanje 

o splavu, njegov 

zaključek pa je, 

da splava do približno 

petega meseca 

nosečnosti ne bi smeli 

šteti za umor. 

predlaga, da to odločitev prepustimo 

intuiciji, ki nas vodi k domnevi, da bitje 

v maternici postane oseba, »ko je še v 

maternici sposobno živeti kot človeško 

bitje«, torej ne prej kot v četrtem/petem 

mesecu. Pred tem je človeški plod 

»snov, ki je namenjena temu, da postane 

človeška oseba, ne da bi to že bila«. 

Škof kot podoben primer navede seme 

drevesa, ki tudi še ni drevo. Po analogiji 

je bitje pod materinim srcem zgolj potencialna 

oseba. 

SKRIVNOST ŽIVLJENJA 

Zatrtje tega bitja, te »snovi« – torej ne 

osebe, ker te ravni še ni dosegla – bi 

bilo namesto umora morda res zločin, 

prekršek, morda celo greh, tudi težek, 

odvisno od razlogov, zaradi katerih se 

splav opravi, vendar pa ne umor in tudi 

ne samo v sebi zlo dejanje, kakor to definira 

katoliška moralna teologija. 

V podporo upokojenemu škofu pa se 

je pretekli mesec oglasil tudi omenjeni 

prof. Piana, ki je v isti reviji Bettazzijevo 

razmišljanje ocenil kot »zelo jasno argumentirano«. 

Ob tem je izrecno potrdil, 

da se z vsebino njegovega razmišljanja 

strinja. Piana poudarja, da »skrivnosti 

začetka človeškega življenja« ni mogoče 

objektivizirati in omejiti, čeprav denimo 

nič kaj skrivnostno in zelo »objektivno« 

zagotovi, da je treba trenutek začetka 

»osebnega življenja« novospočetega bitja 

zagotovo premakniti daleč naprej od 

dejanja oploditve. 

Opravka imamo torej z zvenečima 

imenoma iz Katoliške cerkve – enim 

škofom in enim najpomembnejših 

moralnih teologov – ki izrecno navedeta, 

da njuni zaključki niti slučajno 

niso v sozvočju z naukom Cerkve. Piana 

s tem v zvezi opozarja, da »avtentične 

krščanske tradicije ne moremo 

(in ne smemo) dojemati kot monolitni 

blok, ki se prenaša na mumificiran in 

ponavljajoč se način«, temveč jo je treba 

dojemati kot odprto in inovativno 

tradicijo, ki nenehno raste. Tudi na 

področju odnosa do nerojenega človeškega 

življenja. 

RAVNODUŠNI MOLK 

K vsem tem besedam ni kaj dosti dodati. 

Lahko zapišem, da me je kot moralnega 

teologa prepričanje enega izmed 

škofov in enega izmed najbolj znanih 

moralnih teologov precej presenetilo. 

Vseeno pa je zanimivo, 

da smo prišli do 

točke, na kateri 

ostareli cerkveni 

dostojanstveniki na 

plano prihajajo 

s skrajnimi idejami, 

pri čemer za razliko 

od drugih nejasnosti 

nimajo nobene 

podpore v trenutnem 

svetem očetu. 

Katoliški nauk glede varovanja človeškega 

življenja od spočetja do naravne 

smrti vendarle velja za konsistentnega 

in absolutnega, pa naj se z njim kdo 

strinja ali ne. Kot tak je prepoznan tudi 

v širši javnosti. 

Zato tudi ne preseneča molk, nekakšna 

igrana ravnodušnost večine katoliških 

medijev do tega dogodka: gre za 

zelo skrajno in nepodprto stališče. Še 

moderne države, ki so uvedle splav, se 

za to niso nikoli posluževale razprav o 

tem, kdaj človek postane oseba in kdaj 

to še ni, ampak so zagato raje reševale 

z drugimi argumenti, denimo pravicami 

žensk, ki jih Bettazzi in Piana tudi 

vpleteta v svoja razmišljanja. Vrhovno 

sodišče ZDA se je denimo v odmevni 

junijski razsodbi vprašanju »statusa 

osebe« namenoma in izrecno izognilo. 

Vseeno pa je zanimivo, da smo prišli 

do točke, na kateri ostareli cerkveni 

dostojanstveniki na plano prihajajo s 

skrajnimi idejami, pri čemer za razliko 

od drugih nejasnosti nimajo nobene 

podpore v trenutnem svetem očetu. Papež 

Frančišek, ki ga Bettazzi sicer vidi 

kot neke vrste alegorijo II. vatikanskega 

koncila (in kot udeleženec koncila ima 

ta oznaka posebno težo), je pri vprašanju 

splava skrajno jasen in nazoren, 

med drugim je opravljanje splava pred 

časom označil za novodobno nacistično 

prakso v belih rokavicah.

ZGODOVINA UČITELJICA 

46 

Komentar 


Spomenik TIGR-u 

je zgodovinski dolg 

MILAN GREGORIČ 

Na slavnostni akademiji v Novi Gorici ob 95. obletnici ustanovitve 

TIGR-a je predsednik Društva TIGR Primorska Gorazd Humar 

v svojem prispevku med drugim dejal: »TIGR žal še vedno nima 

centralnega slovenskega spomenika, zato bi morali začeti razmišljati, 

kako tigrovcem postaviti na primernem mestu dostojen spomenik.« 

To je po njegovih besedah zgodovinski dolg in nuja. 

V prvem nadstropju 

je bila predvidena 

muzejska soba z 

eksponati, slikovnimi 

in pisnimi, iz prve 

svetovne vojne. Drugo 

nadstropje naj bi bilo 

posvečeno TIGR-u in 

širšemu primorskemu 

odporništvu, tretje pa 

drugi svetovni vojni, 

okupaciji Slovenije 

in NOB-ju. 

Oktobra 1993 se je skupina 

primorskih domoljubov sešla 

v Žusterni (Koper) in se 

dogovorila, da bo postavila 

pomnik ustanoviteljem TIGR-a na 

Nanosu (1927), na kar je prejšnji režim 

»pozabil« in kar se je potem tudi zgodilo. 

Evstahij Pregelj kot eden od udeležencev 

sestanka pa je na navedenem 

shodu menil, da si TIGR in drugi primorski 

domoljubi zaslužijo posebno 

spoštovanje ter večji dostojen spomenik 

na kakem vidnem primorskem kraju. 

Kmalu po navedenem sestanku je 

bilo ustanovljeno Društvo za negovanje 

rodoljubnih tradicij TIGR Primorske 

in na prvi seji upravnega odbora 

sprejelo sklep, naj se pripravi program 

za postavitev dostojnega tigrovskega 

spomenika in muzeja (v nadaljevanju 

»spomenik«), vključno z njegovo zasnovo, 

obliko, lokacijo idr. 

URESNIČITEV IDEJE 

Nalogo je prevzel nase Evstahij Pregelj, 

ki je bil avtor ali soavtor tudi številnih 

drugih tigrovskih in siceršnjih 

spominskih znamenj (Nanos, Mala 

gora pri Ribnici idr.), ki jih je postavilo 

društvo, in jo je, kot sledi, tudi uspešno 

izpeljal ter je nekako duhovni 

oče spomenika. Najprej si je ogledal 

različne možne lokacije spomenika 

(Sabotin, Škabrijel, Trstelj idr.) in presodil, 

da je najprimernejša lokacija 

Veliko Cerje na goriškem Krasu. Želel 

je, da bi si še kdo iz društva ogledal 

lokacijo, da bi se potem lažje odločali 

zanjo. S Karlom Kocjančičem, takratnim 

predsednikom društva, sva se 

mu rada pridružila in na licu mesta 

ugotovila izredno lego kraja, nakar so 

organi društva potrdili Veliko Cerje 

kot izbrano lokacijo. 

Glede idejnega načrta projekta se 

je Pregelj v sporazumu s primorskim 

arhitektom dr. Darkom Likarjem 

(1952–2017) dogovoril, naj se med primorskimi 

študenti opravi interni natečaj, 

na katerem je bila izbrana zasnova 

spomenika v obliki obrambnega stolpa 

z delovnim nazivom projekta »Spomenik 

braniteljem zahodne meje«. Z 

utemeljitvijo, da so ob tigrovcih zaslužni 

za obrambo slovenstva in zahodne 

meje tudi še drugi primorski in 

slovenski domoljubi (slovenski vojaki 

avstroogrske vojske na soški fronti, čedermaci, 

krščanski socialci, liberalci in 

celo najstniki s svojo tajno organizacijo 

Črni bratje). Upravni odbor društva 

je sprejel tako zasnovo spomenika kot 

tudi njegov naziv in lokacijo. 

SAGA O IMENU 

Izdelava glavnega projekta je bila s soglasjem 

odgovornega dr. Darka Likarja 

zaupana arhitektu Mladenu Baši, načrt 

gradbene konstrukcije pa je izdelal inženir 

Stanislav Torkar. Ker leži Veliko 

Cerje na ozemlju občine Miren - Kostanjevica, 

je investitorstvo prevzela domača 

občina pod vodstvom takratnega 

župana Zlatka Martina Marušiča, ki 

Spomenik na Velikem 

Cerju na zahodnem Krasu 

nad Mirnom dominira nad 

Furlansko nižino, odkoder 

so nad Slovenijo prihajale 

mnoge vojske.


ZGODOVINA UČITELJICA 

Komentar 

47 

ima po Pregljevem mnenju velike zasluge 

pri pridobivanju zemljišča, potrebnih 

dovoljenj za objekt in tudi za samo 

graditev spomenika. Pobudniki projekta 

so predlagali, da bi bil to spomenik 

državnega pomena, kar se je ob velikih 

in dolgotrajnih naporih tudi uresničilo, 

ob podpori veteranskih organizacij. 

Slednje pa so ob precejšnjem 

razočaranju pobudnikov spomenika 

predlagale spremembo naziva spomenika 

iz »Spomenik braniteljem zahodne 

meje« v »Spomenik braniteljem slovenske 

zemlje«. V javnosti (predvsem 

na italijanski strani) naj bi se namreč 

pojavile govorice, da bi naj spomenik 

izgledal »kot kako razkazovanje militarističnih 

mišic« pa da bo to »motilo 

naše zahodne sosede« in da bo s tem 

»legla senca nad obe Gorici«. Niso se pa 

naši sosedi niti malo ozirali na naše občutke, 

ko so svojim žrtvam na slovenski 

zemlji postavili tri velikanske kostnice 

(Sredipolje – Redipuglia, Oslavje, Kobarid), 

in smo tako spet enkrat klecnili 

pred njimi. 

ZASNOVA 

SPOMENIKA – MUZEJA 

Kot je razvidno iz elaborata, je spomenik 

zasnovan v obliki obrambnega 

stolpa. Tloris pritličja naj bi ponazarjal 

slovensko državo kot stičišče štirih 

dežel. Iz pritličja raste obrambni stolp 

v štirih stebrih, ki ponazarjajo navedene 

štiri dežele, in sicer: Primorsko, 

Gorenjsko, Štajersko in Dolenjsko. V 

prvem nadstropju je bila predvidena 

muzejska soba z eksponati, slikovnimi 

in pisnimi, iz prve svetovne vojne. 

Drugo nadstropje naj bi bilo posvečeno 

TIGR-u in širšemu primorskemu 

odporništvu, tretje pa drugi svetovni 

vojni, okupaciji Slovenije in NOB-ju. V 

četrtem, ki je posvečeno osamosvojitveni 

vojni, je vez v obliki štirih balkonov, 

ki združujejo štiri stebre, to je štiri 

slovenske dežele v skupnem boju za 

samostojno državo Slovenijo. Na vrhu 

je pokrita ploščad z izjemnim razgledom 

na vse strani neba in jambor s 

slovensko zastavo. 

V muzeju naj bi bili tudi spomeniki 

osebnosti, ki so se posebej proslavile v 

boju za slovensko zahodno mejo. 

Spomenik naj bi bil ponoči razsvetljen 

z reflektorji, da bi tako podnevi kot ponoči 

žarčil naokoli spomin in zavest o 

veliki epopeji primorskega odporništva. 

Postavitev muzejskih eksponatov 

je bila zaupana Goriškemu muzeju, ki 

pa je predložil svoj protipredlog muzejske 

ureditve notranjih prostorov, ki 

za avtorje spomenika ni bil sprejemljiv, 

Tino Mamić/Domovina 

Postavitev muzejskih 

eksponatov je bila 

zaupana Goriškemu 

muzeju, ki pa je predložil 

svoj protipredlog 

muzejske ureditve 

notranjih prostorov, 

ki za avtorje spomenika 

ni bil sprejemljiv, 

odklonile so ga tudi 

veteranske organizacije, 

in je izzval oster konflikt. 

odklonile so ga tudi veteranske organizacije, 

in je izzval oster konflikt. Avtorji 

spomenika so celo zagrozili, da bo 

muzejska ureditev spomenika zaupana 

Vojaškemu muzeju slovenske vojske v 

Ljubljani, če bo Goriški muzej vztrajal 

pri svojem predlogu. 

V času notranjega opremljanja 

spomenika pa se je zgodila skoraj 

hkratna kruta smrt vodilnih osebnosti 

društva. Karlo Kocjančič je kot 

žrtev prometne nesreče umrl po dveh 

tednih kome leta 2003. Sledila mu je 

ugledna tigrovka Nadja Maganja, naša 

tržaška rojakinja (2006), za njo Franjo 

Batagelj (2006), ki je na mestu predsednika 

društva zamenjal Kocjančiča in 

preživeli tigrovec ter dolgoletni predsednik 

koprske borčevske organizacije 

Ciril Pelicon (2007). Kmalu zatem pa 

še naslednji predsednik društva Marjan 

Bevk (2015). V to, ali so bili muzejski 

prostori v celoti že opremljeni in 

kako se je razrešil nastali spor v zvezi 

s tem, nimam vpogleda. 

Pričakoval bi, da bi moral predsednik 

Društva TIGR Primorska Gorazd 

Humar poznati ta velik podvig društva 

pri izgradnji spomenika TIGR-u in 

drugim primorskim domoljubom. Če 

pa zgodbe ne pozna, bi bilo spodobno, 

da malo pobrska po arhivih društva, 

si razčisti pojme in ne bega javnosti z 

nerazumljivimi izjavami.

ZGODOVINA 

48 

Kolumna 


Slovenska odiseja – kako je 

Drago Jančar videl slovenske medije 

pred 20 leti in kaj je danes drugače 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

V 

tistih časih sem obiskoval 

osnovno šolo in politika me ni 

zanimala. Imam pa meglene 

spomine, kako sem pogosto z 

radia ali televizije slišal, kakšen lopov 

je Janez Janša ter kako je opozicija, ki jo 

vodi, kriva za vse probleme. Milana Kučana 

sem videl kot prijaznega majhnega 

starčka, starega očeta naroda, medtem 

ko je Janša oviral razvoj naše male 

in mlade države in nasploh bil vir vseh 

političnih težav. 

INDOKTRINACIJA 

Zakaj se mi zdi to pomembno? Ker je to 

dojemanje, ki mi je bilo vsajeno dolgo 

Pred kratkim sem prebral prispevek Draga Jančarja (74), objavljen 

daljnega leta 2001 v reviji Dignitas, z naslovom »Skrivnostno izginotje 

Laure Bush in druge zgodbe: deset let dolg labodji spev neodvisnoodvisnih 

medijev«. Primarno govori o stanju novinarstva v naši 

državi pred dvajsetimi leti, a večkrat sem se moral prepričati, da res 

govori o tistih časih. Bere se namreč, kot da bi bil lahko napisan danes. 

Thierry Monasse/STA 

Gre za podzavestni 

vpliv, ki se mu ne 

moremo izogniti, 

razen če se povsem 

umaknemo iz družbe 

oziroma zapremo v svoj 

informacijski mehurček. 

nazaj, ko sem bil mlad in nekritičen. 

Temu, kar sem slišal, sem verjel. V 

mnogem je takšno dojemanje podzavestno 

ostalo v meni in pogosto, ko se 

mu skušam upreti, ga kritično ovrednotiti, 

imam slabo vest. Da delam 

nekaj slabega. In vendar se mi zdi to 

izrednega pomena, ker verjetno nisem 

edini, ki je, oziroma še vedno tako dojema 

realnost, v kateri živi. 

Mediji ustvarjajo našo realnost. Podajajo 

nam informacije, seveda skrbno 

izbrane. Pogosto jih tudi vrednotijo, 

pozitivno in negativno. Na nas vplivajo, 

tudi če jih redno ne spremljamo, 

tudi če imamo do njih kritično distanco. 

Gre za podzavestni vpliv, ki se mu 

ne moremo izogniti, razen če se povsem 

umaknemo iz družbe oziroma zapremo 

v svoj informacijski mehurček. Sam to 

imenujem indoktrinacija, čeprav morda 

ni najbolj primerna beseda. 

DOMIŠLJIJA 

Konec koncev nas v nič ne silijo, ni jih 

treba spremljati, ni nam treba verjeti. 

Imamo možnost izbire in imamo sposobnost 

kritičnega razmišljanja. Vsaj 

našo generacijo so to še učili. Ne gre 

za očitne laži in propagando, ki bi jih 

morda povezovali z določenimi zgodovinskimi 

režimi. Vendar je vse skupaj 

zaradi tega morda še bolj nevarno. Ker 

površnemu opazovalcu ne izpade kot 

nasilna propaganda. Ugledni mnenjski 

voditelji, komentatorji, strokovnjaki in 

kulturniki to s svojim delovanjem redno 

utrjujejo. Ker določenih stvari ne kritizi-

75 | 8. DECEMBER 2022 ZGODOVINA 

Kolumna 

49 

rajo, ne izpostavljajo, pravzaprav o njih 

sploh ne govorijo. Torej ne obstajajo, 

gre samo za moje paranoične blodnje. 

Ki, kot pogosto slišim, mi jih še utrjuje 

propaganda določenih strankarskih 

medijev (mislim, da vemo, o katerih govorim), 

čeprav jih sploh ne spremljam. 

Morda sem res paranoičen in si vse 

skupaj samo domišljam. Ter je skrb, da se 

Druga obravnavana tema je demoniziranje 

Janeza Janše. Kot sem zapisal, 

se tega spomnim. Ostalo je z mano. 

Obraz Janše je globoko v meni zasidran 

kot obraz kriminalca. Naj poudarim, 

da tudi danes, ob vsem, kar vem, 

o njem nimam pozitivnega mnenja. 

Verjamem, da bi to držalo, tudi če se 

me v to ne bi prepričevalo, ko sem bil 

Tino Mamić 

bolj dojemljiv. Z njegovimi izjavami in 

delovanjem se pogosto ne strinjam. Na 

glasovanjih ni moja izbira. Kljub temu 

ne verjamem, da je kriv za vse, kar gre v 

naši državi slabo, da je utelešenje zla v 

naši družbi. Ki ga moramo držati stran 

od oblasti, ne glede na ceno. 

Zapis Draga Jančarja opisuje, kako 

je do takšnega dojemanja, ki je v današnjem 

času doseglo že raven histerije, 

prišlo. Sam to imenuje »medijski 

umor«. Kot zapiše, »’junak slovenske 

pomladi’ je postal v očeh dobršnega 

dela slovenske javnosti, pri katerih je 

desetletno pranje možgan počasi, a zanesljivo 

delovalo, vsaj zelo nevaren politik, 

če ne že zaničevanja vredna osebnost.« 

Takšno poročanje se je širilo tudi 

v tujino, z »zanesljivimi informacijami« 

iz Slovenije, kot mu je povedal novinar 

uglednega avstrijskega dnevnika. 

Omenja spravno izjavo Boruta 

Pahorja, da »nismo sovražniki, ampak 

politični nasprotniki«. Ter, da ne 

bomo govorili samo o Janši, kakšnih 

napadov so bili deležni Jože Pučnik, 

Andrej Bajuk, Barbara Brezigar, ustavni 

sodniki Jambrek, Jerovšek in Šturm. 

Ki jim je bilo skupno to, da niso »naši«, 

torej so sovražniki. 

Jančar (74) in pokojni pisatelj Boris Pahor na študijskih dnevih Draga na Opčinah leta 2010. 

to še kar naprej izvaja nad mojimi sodržavljani, 

nad vedno novimi generacijami, 

odveč. Medije so nam namreč res ugrabili, 

a šele pred dvema letoma, in kmalu 

bomo situacijo rešili in popravili. Vse je 

torej OK in lahko grem mirno spat. 

DÉJÀ VU 

Potem pa preberem takšen, uvodoma 

omenjen zapis in se vprašam, če pa si 

morda vsega le ne domišljam. Drago Jančar 

je ugleden pisatelj, v tistih časih ni 

bil ignorantski mulec, imel je izkušnje, 

znanje in sposobnost opazovanja in opisovanja. 

Kar je napisal pred toliko leti, se 

mi zdi čudno znano, ne samo iz spomina, 

ampak glede na trenutno dogajanje. 

Mediji, ki določenih tem ne pokrivajo, 

verjetno ker so drugorazredne. Jančar 

omeni obisk prve dame ZDA, Laure Bush, 

v romarskem središču na Brezjah. Ki ga je 

večina medijev takrat ignorirala ter pisala, 

da počiva na letališču. 

Ugledni mnenjski 

voditelji, komentatorji, 

strokovnjaki in 

kulturniki to s svojim 

delovanjem redno 

utrjujejo. 

ZGODOVINA SE PONAVLJA 

Zaključimo s še enim zanimivim zapisom. 

»Danes, leta 2001, ni težko ugotoviti, 

da se je v pretežnem delu slovenskih 

medijev obdržala samocenzura in servilnost 

do oblastnikov. Samo dve kratki 

obdobji sta bili, ko so se mediji odkrito 

in z vso močjo postavili zoper vlado, v 

dveh letih po prelomu s komunizmom, 

ko je državo vodila Demosova in v šestih 

mesecih preteklega leta, ko je bila na 

oblasti tako imenovana Bajukova vlada. 

Danes, leta 2001, ni težko ugotoviti, 

da se je v pretežnem delu slovenskih 

medijev obdržala samocenzura in servilnost 

do oblastnikov. 

A v teh dveh interregnumih je prišla 

toliko bolj do izraza tretja karakterna 

lastnost nekdanjega samoupravnega in 

družbenopolitičnega novinarstva: ideološka 

agresivnost. Ta pa seveda sama 

po sebi ne pozna, ne razume in ne priznava 

osnovnih kategorij objektivnega 

poročanja in fair komentiranja. Ideološka 

pozicija nima z demokratičnim 

tekmovanjem različnih konceptov nič 

skupnega, njen cilj je zrušiti njihove, če 

so na oblasti, jih sproti onemogočati, če 

so v opoziciji, vseskozi pa hvaliti naše, 

naj bodo v vladi ali v opoziciji, slaviti 

resnične ali namišljene dosežke naših 

in jim spregledovati politične, gospodarske, 

vsakršne napake.« 

Ali smo leta 2001 ali 2022? Malce 

sem zmeden …

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

50 


Priporočila 

LUCIJA 

ČAKŠ 

CLAIRE DE FELIGONDE: 

MAMA MOLI 

Že podnaslov te knjige pravzaprav pove vse: »Ker 

si to zasluži! In ker molitev potrebuje vsa njena 

družina.« Avtorica, ki je knjigo pisala med peto 

nosečnostjo, povsem razume, kako težko si je v 

družinskem vrvežu z obilico majhnih otrok odtrgati 

minute za molitev. A se zaveda, da si molitev 

tako zasluži kot jo tudi potrebuje, zato v knjigi natrosi 

koristne nasvete, kako in kdaj najti trenutke 

za molitev, zelo iskrena pa je tudi glede dejstva, da 

včasih preprosto ne gre. Za pomoč na koncu knjige 

najdemo nalepke, ki si jih lahko prilepimo na strateška 

mesta v domu, da nas spomnijo na molitev, 

dobre sklepe ... Idealna knjiga tako za ženske, ki so 

z materinstvom na negovanje osebne molitve malce 

pozabile, kot za tiste, ki bi svojo redno osebno 

molitev želele še poglobiti. 

TINO 

MAMIĆ 

NOTRE DAME V PLAMENIH 

(REŽIJA JEAN-JACQUES 

ANNAUD, 2022) 

Nenavaden, a na moč pretresljiv film, v katerem 

v glavni vlogi nastopa Naša Gospa, znamenita 

pariška gotska lepotica Notre Dame, odpira mnoge 

dileme in vprašanja sodobne Evrope. Razkrije 

površnost, nemarnost in brezbrižnost državnih 

skrbnikov cerkve, ki jo verniki dandanes že stežka 

napolnijo. Da gre za ogenj na lesenem podstrešju, 

so odkrili šele, ko se je alarm sprožil drugič. Gasilci 

pa kljub bližini zaradi prometnih zamaškov 

niso prispeli niti približno pravočasno. A film ima 

še močnejše sporočilo: Evropejci nismo pripravljeni 

na zaščito svoje dediščine, ker je sploh ne 

poznamo. Zato za bogato evropsko kulturno dediščino 

največjo nevarnost predstavljamo Evropejci 

sami. Zdravilo zoper to pa so ravno filmi, 

kot je ta, saj nam pokaže naše pozabljene zaklade 

in nas prebuja iz sodobne otopelosti.


51

DRUŽINA IN ODNOSI 

52 

IVAN SIVEC 

| 75 | 8. DECEMBER 2022 

Pika pri 

Božičku 

PREDSTAVITEV KNJIGE 

8. zgodba 

Z jelenčkovimi sanmi po čarobni beli pravljici 

Avtor: Ivan Sivec 

Leto izdaje: 2022 

Založba: Zavod Iskreni 

Število strani: 61 

Mere: 156 x 217 mm 

Vezava: trda 

O knjigi: 

foto 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

Pika pri Božičku je knjiga o radovedni deklici, ki 

hodi v 3. c razred. Zelo rada obiskuje zanimive 

kraje in o njih pripoveduje zgodbe. Tokrat se je 

s starši odpravila na Laponsko, kjer so obiskali 

samega Božička. V petnajstih zgodbah vam 

predstavlja, kaj je tam doživela, koga je srečala 

in česa novega se je naučila. Bilo je zabavno, 

zanimivo in poučno!


IVAN SIVEC: 

Na ribolov 


I. Sivec 

53 

Tudi na Finskem, še posebej v Božičkovi deželi, si 

podajata roko staro in novo, tradicija in sodobnost. 

Tako smo se tudi mi v peklenskem mrazu 

odpravili na starodobni ribolov – z motornimi 

sanmi! Ob tem moram pripomniti, da jih je smel voziti 

kar moj oči, pa čeprav ni prej še nikoli sedel na njih. Ker 

je bil glede tega videti precej presenečen, so ga domačini 

potrepljali po rami in mu rekli: »Ker znate voziti avto, 

znate tudi motorne sani. Če pa vam bodo ušle izpod 

nadzora, bodo zagotovo obstale, ko vam zmanjka goriva. 

Zato le pogumno v divjino!« Ribolov na zaledenelih 

rekah in jezerih je za vse Laponce življenjskega pomena. 

Zanje je skoraj tako pomemben kot gojenje severnih jelenov. 

Seveda je veliko bolj nepredvidljiv, a vendar se z 

ribami hranijo prav vsi od prvega dne pa vse do smrti. 

Oči mi je ob tem izdal posebno skrivnost: »Kdor pogosto 

jé ribe, zraste precej višje kot drugi ljudje. In tudi njegova 

življenjska doba je bistveno daljša.« Besede je pojasnil 

z razlago, da so nekje ob reki Donavi v več tisoč 

let starih grobovih našli prave velikane, med katerimi 

ni bil nihče manjši od dveh metrov. Ob smrti pa so bili 

vsi stari najmanj sto let. Zato sem si takoj rekla: » Odslej 

naprej bom tudi jaz jedla ribe vsaj dvakrat na teden. Da 

bom med največjimi v razredu in da bom dočakala vsaj 

sto dvajset let! Življenjska doba, posebno žensk, pa se 

že tako in tako močno podaljšuje.« Ker smo se z motornimi 

sanmi peljali s precejšnjo hitrostjo, se je občutek 

mraza seveda še precej povečal. Vsaj za nekaj stopinj. 

Sani po snegu namreč lahko drsijo tudi s sto kilometri 

na uro. Pri tem mi je bilo najbolj čudno, da so na vseh 

križiščih v divjini nameščeni znaki za srečanje z drugimi 

sanmi. Še večkrat pa opozorila, da vam lahko pot 

prekriža jelen ali los. Ko smo prispeli do velikega jezera, 

so nam dali v roke velik železen sveder, s katerim smo 

najprej v led zvrtali veliko luknjo. V našem primeru je 

bil led debel le nekaj več kot za dve pedi. Potem smo v 

luknjo vrgli trnek z vabo in počakali, da je ribe pod ledom 

zagrabila požrešnost. Ker je na zaledenelih jezerih 

ribičev malo, je uspeh zagotovljen. Komaj smo trnek 

vrgli, že smo ujeli veliko ribo. Laponci ji rečejo mavrična 

postrv. Meso je namreč mavrične oziroma oranžne 

barve. Potem smo ribo takoj spekli. S tam nabranim 

lesom, na preprostem ognju. Zdaj nam je pravzaprav 

lahko, ko imamo umetne izvore ognja, Samiji pa so se 

nekdaj s tem kar precej namučili. Toda brez ognja ni 

Ko pade temperatura pod trideset stopinj pod ničlo, 

domačini pravijo, da na motornih saneh ni hude vročine. 

življenja, brez ognja ni preživetja, brez ognja ni dobrih 

duhov. Pripeti se namreč, da se v lesu, četudi je posekan 

že nekaj časa, naseli zlobni duh in ob človekovi uporabi 

noče zagoreti. Iz kosa lesa se samo kadi in kadi, prava 

toplota pa iz njega ne pride. Tedaj ga Samiji izvlečejo 

na plano, izpostavijo bogovom vetra in sonca, počakajo, 

da si les premisli in potem ga znova skušajo prižgati. 

V skoraj vseh primerih se les po krajšem ali daljšem 

oklevanju poboljša in človeku vendarle pomaga s svojo 

toploto. Vsi Samiji in tudi drugi Finci vedo, da najhitreje 

zagori brezov les. Posebno še brezova skorja je tako 

prijazna, da se, ko jo človek samo malo segreje z vžigalico, 

takoj vžge. To se je zgodilo tudi nam. Komaj je eden 

od domačinov nanosil na kup nekaj brezovih polen in z 

vžigalico vžgal drobno brezovo skorjico, že so nam bogovi 

vetra, ledu in samote podarili darilo ognja. Ob tem 

nam je povedal: »Jezerski in gozdni duhovi so z nami. 

Visok plamen pomeni, da smo na tem delu ozemlja 

dobrodošli prav vsi, tudi gostje iz daljnih južnih dežel. 

Jezero nam je sredi divjine naklonilo izvrstno hrano, 

brezova polena pa tako žareč ogenj, da so se vsi zlobni 

duhovi poskrili oziroma z vetrom oddivjali drugam.« 

Moram priznati, da tako slastne ribe, spečene na tako 

prijaznem severnem ognju, že dolgo nisem jedla.

INTERVJU 

54 


Starši hudo bolnega triletnika: 

„Zaupava, da bo Bog 

najinega otroka poklical 

k sebi ob pravem trenutku“ 

EVA MARKOVIČ 

Lucija (33) in Dušan (36) Poslek sta se spoznala pred 17 leti, ko sta se 

kot animatorja udeležila ptujskega oratorija. Od leta 2011 sta poročena 

in imata štiri otroke: Filipa (9 let), Rebeko (5 let), Klemna (3 leta) in Emo, 

ki je že v Božjem naročju. Rebeka se je rodila tri mesece prezgodaj, 

Klemen pa se je rodil s hudo razvojno okvaro možganov. Takoj po 

rojstvu je doživel dihalno stisko, zaradi katere se ni vedelo, ali bo 

preživel prve dni, njegova prihodnost pa je tudi danes negotova. 

Dušan, ki se ga mnogi spomnite 

kot enega od dvojčkov 

iz mladinskega filma Dvojne 

počitnice, je po poklicu detektiv, 

hkrati pa avtor številnih prispevkom 

portala Iskreni.net. Lucija 

je vzgojiteljica. Prihajajo iz Rogatca, 

manjšega kraja ob slovensko-hrvaški 

meji. V razgibanih in polnih urnikih 

poskušajo čim več časa preživeti skupaj 

v naravi ali pri ustvarjanju v domači 

kuhinji. Prav tako si radi vzamejo 

čas za skupne večere ob družabnih 

igrah ali ogledu risank in filmov. 

Lucija in Dušan, v življenju sta 

doživela kar nekaj preizkušenj. 

Vajina hčerka Rebeka se je rodila 

tri mesece prezgodaj, ob rojstvu 

je tehtala samo 640 gramov. Kako 

sta doživljala njeno rojstvo? 

Lucija: Najina prva preizkušnja se je zgodila 

že med drugo nosečnostjo, ko sva v 

22. tednu nosečnosti izgubila hčerko. 

Takrat sva se začela zavedati, da spočetje 

in rojstvo zdravega otroka nista samoumevna. 

Ko sva pričakovala Rebeko, 

sva bila zato bolj na trnih, hkrati pa v izročanju 

Božji previdnosti. Zavedala sva 

se daru nosečnosti in molila za otroka. 

Vseeno pa nisva bila pripravljena na tak 

zaključek. Ko se je moje telo tri mesece 

prezgodaj začelo pripravljati na porod, 

je bil to popoln šok.

| 75 | 8. DECEMBER 2022 INTERVJU 

55 

Zelo sva 

hvaležna Bogu, 

da je Rebeka 

danes zdrava 

petletnica. Z 

izjemo dioptrije 

nima nobenih 

resnih posledic 

prezgodnjega 

poroda. 

Dušan: Vse se je odvilo tako hitro, 

da sva komaj dojela. Niti njenega imena 

še nisva izbrala. Ob pogledu na tako 

majhno in nebogljeno bitje sem občutil 

veliko strahu in negotovosti. Njena 

teža je po rojstvu padla na 560 gramov, 

to je pol štruce kruha. Rojena je bila v 

Ljubljanski porodnišnici, kjer so zanjo 

odlično poskrbeli na oddelku za intenzivno 

nego in terapijo novorojencev. 

Lucija: Po porodu sem čutila manj 

strahu kot Dušan. Bila sem ob novorojenčici, 

v polnosti sem zaupala osebju, 

da bodo zanjo poskrbeli po najboljših 

močeh. Čutila sem, da nama je ta preizkušnja 

namenjena. V srcu sem bila 

gotova, da bova šli skupaj domov. 

Kako sta se organizirala v prvih 

mesecih? Na intenzivni enoti sta 

imela novorojenčico, doma pa še 

majhnega otroka. 

Dušan: Zame so bili tisti meseci zelo 

naporni. Lucija je bila večino časa z 

Rebeko v Ljubljani, jaz pa doma s starejšim 

sinom. Takrat sem spoznal, 

kako je, če v hiši manjka materinska 

roka. Na lastni koži sem spoznal, kako 

pomembno je, da sta oba zakonca udeležena 

tako pri vzgoji kot pri ostalih 

opravilih. Takrat sva vse te izzive darovala 

za Rebeko. Darovanje in Lucijina 

prisotnost sta bila največ, kar sva ji 

lahko dala. 

Lucija: Včasih se pošalim, da nisem 

nikoli bivala v študentskem domu, sem 

pa več mesecev stanovala v ljubljanski 

porodnišnici. Čez teden sem živela za 

Rebeko, za vikend pa za moža in sina. 

Hvaležna sem za porodnišnični apartma, 

ki sem ga delila z mamami s podobno 

izkušnjo. Skupaj smo jokale, se 

smejale in si bile v oporo. Hkrati sem 

v polnosti zaupala Dušanu, da bo med 

mojo odsotnostjo poskrbel za Filipa in 

dom. Res sem hvaležna, da se lahko 

nanj tako zanesem. 

Kako je danes z Rebeko? 

Dušan: Zelo sva hvaležna Bogu, da je 

Rebeka danes zdrava petletnica. Z izjemo 

dioptrije nima nobenih resnih 

posledic prezgodnjega poroda. Je energična 

in odločna punca, ki me pogosto 

poskuša oviti okrog prsta. (smeh) 

Včasih se moram 

potruditi, da zaupam 

Bogu, vendar je to 

zaupanje vedno 

poplačano. 

Lucija: Ves trud s terapijami se je res 

obrestoval. In zgled starejšega brata Filipa, 

ki mu Rebeka ves čas sledi. 

Med četrto nosečnostjo vaju je 

pretresla novica, da z otrokom 

ni vse v redu. Sledile so preiskave 

in diagnoza hude možganske 

okvare: otrok bo morda umrl že 

med nosečnostjo, morda se bo 

rodil hudo prizadet. 

Kako sta se odzvala? 

Dušan: Na tistem pregledu me ni bilo 

zraven. Ko sem izvedel, se mi je podrl 

svet. Spomnim pa se naslednjega 

pregleda pri specialistu, ki je potrdil 

diagnozo. Lucija je ob pogledu na ultrazvok 

rekla: »Ta otrok bo živel.« Ta 

stavek je dal ton celotni nosečnosti. 

Od tistega trenutka sva vedela, da bova 

naredila vse, kar je v najini moči, da se 

otrok rodi. Želela sva mu dati vse, kar 

lahko. Začela sva sprejemati diagnozo, 

nato pa vsak dan znova premagovala 

dvome, skušnjave, črne misli. Ni bilo 

lahko. Tega ne rešiš naenkrat, ampak 

se vsak dan znova odločaš, da je ta pot 

prava. Sprejemanje takšne situacije je 

dolg proces. 

Lucija: Ob diagnozi sem pomislila, da 

nama je Bog spet pripravil posebno 

pot, zato nama ne preostane drugega, 

kot da se z njo soočiva. To je bila prva 

reakcija, nato pa sem tudi jaz padla v

INTERVJU 

56 


Kot starša 

čutiva 

mir, da za 

vse svoje 

otroke 

delava 

tisto, kar je 

najboljše. 

Zdravniki so bili zelo 

korektni. Ob diagnozi 

smo skupaj pregledali 

različne možnosti, 

vendar niso nikoli 

vztrajali ali naju 

spodbujali k splavu. 

Najino odločitev so 

sprejeli in spoštovali. 

vrtinec dvomov in vprašanj. V oporo 

mi je bilo, da greva skozi preizkušnjo 

skupaj. Zavedala sva se, da imava dve 

možnosti: ali se bova povezala ali oddaljila. 

Prijatelje in družino sva prosila 

za molitev ter vse predajala v Božje 

roke. Od tistega trenutka naprej nas je 

začel Klemen povezovati. 

Kakšen je bil odziv zdravnikov? 

So vama predlagali splav? 

Dušan: Zdravniki so bili zelo korektni. 

Ob diagnozi smo skupaj pregledali različne 

možnosti, vendar niso nikoli vztrajali 

ali naju spodbujali k splavu. Najino 

odločitev so sprejeli in spoštovali. 

Kako se spominjata Klemnovega 

rojstva in njegovih prvih tednov? 

Lucija: Starejša otroka smo pripravljali 

na to, da je njun bratec bolan in da 

bomo videli, ali bo ostal z nami ali bo 

šel k Bogu v nebesa. Porod se je začel 

spontano, odpeljala sva se v Maribor, 

kjer so naju spremljali skozi vso nosečnost. 

Čutila sem mir in močno Božjo 

prisotnost. Med vožnjo sva molila, naj 

nas vodi Sveti Duh in naj bo rojstvo 

takšno, kot si ga je zamislil On. Prebrala 

sva dnevno Božjo besedo: »Dajajte 

in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, 

potreseno in zvrhano mero vam bodo 

nasuli v naročje.« (Lk 6,38) Ob tem sem 

začutila veliko zaupanje. V naročje 

bova dobila zvrhano mero – dojenčka. 

Za vse ostalo bo poskrbel Bog. 

Dušan: Zame so bili tisti dnevi zelo težki. 

Zdravniki so mi tik pred porodom 

postavili vprašanje, koga naj rešujejo v 

primeru, da bo šlo kaj narobe – mamico 

ali otroka. Na takšno vprašanje kot oče 

nimaš pravega odgovora. Hvala Bogu, 

da se na koncu ni bilo treba odločati. 

Klemen je po rojstvu doživel dihalno 

stisko in bil takoj intubiran. V prvih 

dneh je bila situacija zelo negotova. 

Zdravniki niso vedeli, ali bo zadihal, 

ko ga odklopijo, zato so naju vprašali, 

kaj naj naredijo v primeru, če ne bo. 

Takrat sva šla z Lucijo v Slomškovo kapelo 

v UKC Maribor. Molil sem: »Bog, 

Klemen je tvoj otrok. Če ti misliš, da 

je čas, potem ga vzemi k sebi, jaz na to 

nimam več vpliva.« V tistem trenutku 

sem začutil ogromno olajšanje, ker sem 

breme odločitve prenesel na Boga. Neverjetno 

pomirjujoče je bilo, da se mi ni 

bilo treba več odločati o usodi svojega 

otroka. Ko so ga odklopili z dihalnega 

aparata, je Klemen zadihal in od takrat 

samostojno diha. 

Kako rojstvo otroka s posebnimi 

potrebami spremeni družinsko 

življenje? Kako sta Klemna sprejela 

starejša brat in sestrica? 

Lucija: Rebekino prezgodnje rojstvo 

sem doživljala kot nekakšno pripravo 

na situacijo s Klemnom. Na intenzivnem 

oddelku sem se počutila varno, 

morda kar malo domače. Nisem čutila 

strahu, da ne bom zmogla. Dušan: Prvi 

tedni po prihodu domov so bili precej 

podobni, kot če bi imeli zdravega novorojenčka. 

Skupaj smo se veselili novega 

člana. Starejša otroka sta ga izjemno 

lepo sprejela, tudi v njegovih posebnih 

potrebah. Po dveh mesecih pa so se pri 

Klemnu začeli epileptični napadi in 

druge zdravstvene težave, ki so postajale 

vse hujše. Lucija je bila s Klemnom 

vse več v bolnišnici. Takrat se je naša 

družinska dinamika zelo spremenila. 

Tudi kadar je bil Klemen doma, je po- 

Zaradi vsega tega je 

dozorela odločitev 

za zavod, kjer bodo 

pomagali skrbeti za 

Klemna. Sprejet je bil v 

institucionalno varstvo 

v Dornavi, kjer so zelo 

lepo skrbeli zanj. Ko 

so se začele dodatne 

zdravstvene težave, 

zaradi katerih je bil 

pogosto hospitaliziran, 

smo ga premestili v 

bolnišnico v Stični, kjer 

ima ves čas na voljo 

zdravniško oskrbo.

| 75 | 8. DECEMBER 2022 INTERVJU 

57 

treboval nenehno prisotnost. Morala 

sva se razdeliti: eden od naju je skrbel 

za Filipa in Rebeko, drugi za Klemna. 

Tako smo živeli več kot leto in pol. 

Ko je bil Klemen star 20 mesecev, 

ste se odločila, da ga predata v zavod 

v Dornavi, čez nekaj mesecev 

pa v Bolnišnico za otroke v Stični. 

Verjetno gre za zelo težko odločitev. 

Kako je dozorela? 

Dušan: Veliko sva se pogovarjala, 

kakšna bi bila najboljša rešitev za vse, 

tako za starejša otroka, ki potrebujeta 

oba starša, kot za Klemna, ki ob svoji 

diagnozi potrebuje posebno oskrbo. 

Pri tem je treba poudariti, da Klemen 

skoraj ne zaznava okolja, tudi njegova 

motorika praktično ni razvita. Zaradi 

vsega tega je dozorela odločitev za 

zavod, kjer bodo pomagali skrbeti za 

Klemna. Sprejet je bil v institucionalno 

varstvo v Dornavi, kjer so zelo lepo skrbeli 

zanj. Ko so se začele dodatne zdravstvene 

težave, zaradi katerih je bil pogosto 

hospitaliziran, smo ga premestili 

v bolnišnico v Stični, kjer ima ves čas 

na voljo zdravniško oskrbo. 

Odločitev, da se ločiš od otroka, je 

zelo težka. Ampak zavedala sva se, da 

bo zanj dobro poskrbljeno, hkrati pa bo 

tako lažje tui za starejša otroka in najin 

odnos. Lucija: Odločitev sva ves čas 

izročala v molitvi in jo res začutila kot 

pravo. Videla sva, da je Klemen dobrodošel 

ter da zanj dobro in srčno skrbijo. 

Zdaj je od tega že dobro leto. 

Kako vaše življenje poteka zdaj? 

Na kakšen način pletete odnos s 

Klemnom, čeprav ne živi doma? 

Dušan: Klemen živi v Šentvidu pri Stični, 

torej 160 kilometrov stran. K njemu hodimo 

na obiske, včasih samo midva ali eden 

od naju, včasih cela družina. Nekajkrat 

na leto pride domov na počitnice, vendar 

opažamo, da mu vožnje ne odgovarjajo, 

zato se poskusimo ravnati po tem, kar je 

najboljše zanj. Klemen je kljub oddaljenosti 

del našega vsakdana. Pogovarjamo 

se o njem, vsak dan molimo zanj. Odnos 

z njim je živ in nas povezuje. 

Lucija: Kot starša čutiva mir, da 

za vse svoje otroke delava tisto, kar je 

najboljše. Res zaupava osebju, ki skrbi 

za Klemna. Med tednom večkrat pokličeva 

in vprašava, kako je z njim. Vsak 

obisk pri njem pa je tudi za starejša otroka 

posebno doživetje, saj ga vedno 

združimo z izletom. 

Klemnovo življenje 

izročava Bogu. Veva, 

da bo trenutek, ki ga je 

izbral Bog, za Klemna 

najboljši, da odide v 

Božje naročje. 

Kakšne so napovedi 

za prihodnost? 

Lucija: Vsak dan Klemnovega življenja je 

dar. Od zdravnikov nisva želela točnih 

napovedi, koliko časa lahko pričakujemo. 

Saj še zase ne vemo, kdaj bo prišel 

dan za naše rojstvo v nebesa! Klemnovo 

življenje izročava Bogu. Veva, da bo 

trenutek, ki ga je izbral Bog, za Klemna 

najboljši, da odide v Božje naročje. 

Na kakšen način vidita vrednost 

Klemnovega življenja? Kako bogati 

vašo družino in družbo, čeprav 

ni običajen otrok? 

Dušan: Klemen je najboljši učitelj, kar 

sem jih kdaj imel. Uči me vsega, za kar 

se mi je zdelo, da presega moje moči. 

Uči me brezpogojne ljubezni, neizmernega 

zaupanja, vsakodnevne hvaležnosti 

za dar življenja, za otroke, za zdravje 

ostalih članov družine. Odločitev, da 

sprejmeva Klemnovo življenje, ni bila 

lahka, ob njej sva čutila veliko strahu, 

vendar nama je neizmerno poplačana. 

Njegova prisotnost je pričevanjska. V 

svoji tišini in neaktivnosti je izjemen 

pričevalec in učitelj. 

Lucija: Ob Klemnu smo postali hvaležni 

za vsakodnevne malenkosti, ki bi 

jih drugače jemali kot samoumevne. 

Na kakšen način vaju je 

preizkušnja Klemnove bolezni 

približala Bogu? 

Lucija: Nosečnost sva od začetka izročala 

Bogu, saj sva se ob Rebekinem prezgodnjem 

rojstvu naučila, da ni nič samoumevno. 

Klemnova diagnoza naju 

je zelo povezala, hkrati pa sva občutila 

moč molitve sorodnikov in prijateljev. 

Še danes čutiva, kako nama je pomagala, 

da sva zmogla. Veva, da sva samo 

nepopolna človeka, vendar naju Bog 

sprejema prav v najini nepopolnosti. 

Tako kot midva sprejemava Klemna, 

Bog sprejema naju. 

Dušan: Ob Klemnu sem spoznal, da 

Bog nikoli ne obupa. Čaka nas, da pridemo 

k njemu. Na nas pa je, da to prisotnost 

izkoristimo. Včasih se moram 

potruditi, da zaupam Bogu, vendar 

je to zaupanje vedno poplačano.


58 

Kolumna 


Zakaj si z možem ne kupujeva daril? 

Mož mi zadnjih deset let ob rojstnih dnevih, božiču, valentinovem, godu, 

obletnici poroke ni kupil nobenega darila – tudi jaz njemu nisem kupila ničesar. 

A. PRIJATELJ 

Moj mož je dober, ljubeč 

in plemenit človek. Domišljam 

si, da sem tudi 

sama taka. 

OD ZAČETKA 

Na začetku najine zveze in tudi zakona 

sva si kupovala darila. Ob vseh zgoraj 

naštetih priložnosti in tudi kar tako. Z 

veseljem sem izbirala darila zanj in z 

veseljem sem sprejemala darila od njega. 

Vse je bilo čudovito. Vse, kar mi je 

kupil, mi je bilo všeč, tudi če mi ni bilo, 

že zato, ker je bilo od NJEGA. A ni trajalo. 

Iz leta v leto se nama je dogajalo, 

da sva imela vedno več stvari in vedno 

manj izbire, kaj kupiti. Stvari pa so še 

vedno stale isto ali več. Njihov efekt pa 

je bil vedno manjši in vedno več prostora 

so zavzemale. 

Vedno pogosteje sem opažala, da 

moja darila, sicer vljudno odprta, tedne 

ostajajo nedotaknjena na kakšnem 

častnem mestu, recimo nočni omarici 

ali pisalni mizi. Prav tako sem bila 

sama deležna diskretnih vprašanj v 

stilu: »A novih uhanov pa ne nosiš?« 

OBDAROVANJE 

Na neki točki sva prišla do ugotovitve, 

da naju to medsebojno obdarovanje, ki 

ga predpisuje – verjetno potrošniška 

družba, obremenjuje in da nama tega 

ni treba. Videla sem človeka, ki ga 

imam rada, da pred vsakim praznikom, 

obletnico … mrzlično išče darilo, ki bi 

mi bilo vsaj približno všeč, in zanj zapravlja 

denar, za katerega trdo dela … 

in sebe sem zalotila, da sem ga pustila 

samega z najinimi majhnimi otroki, 

da sem šla kupovat darilo zanj, ki bi ga 

naj razveselilo, čeprav mi je bilo vnaprej 

jasno, da bi ga najbolj veselilo to, da 

sem z njim. 

Vsa ta skrbno izbrana darila so se 

začela kopičiti in niso bila več dragoceni 

spomini, ampak prej navlaka, ki je ne 

moreš zavreči, podariti naprej, shraniti 

na dno omare …, ker si jo dobil za darilo 

od ljubljene osebe. 

NEKO BOŽIČNO JUTRO 

…, ki je sodu izbilo dno. V dnevih pred 

božičem sem kupovala darila za otroke 

in sorodnike. Tudi za moža. Niti se 

več ne spomnim, kaj. Njegova služba je 

taka, da ima tik pred prazniki najbolj 

napet delovnik. Prosil me je, naj kupim 

še neko posebno darilo, ki da ga rabi za 

neke prijatelje. Naj izberem nekaj po 

svojem okusu, nekaj, kar bi si sama želela, 

in naj ne gledam na denar. To sem 

Vsa ta skrbno izbrana 

darila so se začela 

kopičiti in niso bila več 

dragoceni spomini, 

ampak prej navlaka, 

ki je ne moreš zavreči, 

podariti naprej … 

tudi storila. No, na božično jutro sem 

tisto stvar našla v vrečki s svojim imenom. 

Prva reakcija je bila: O moj Bog! 

Malo sem se seveda zadržala, zaradi 

otrok, se razume … 

Ok, očitna brca v temo, nekaj užaljenosti 

in jeze z moje strani. Pridiga, 

da bi mi bilo vseeno, kaj je, samo da bi 

nekaj truda in volje pokazal … posipanje 

s pepelom z druge strani … 

Ko se je čez nekaj dni vse skupaj 

poleglo, sem se začela spraševati, če 

nama je tega res treba. Zelo malo je 

materialnih stvari, ki si jih zelo želim. 

In če si jih, je praviloma denar veliko 

bolje porabljen, če si jih sama izberem. 

Moža materialne stvari ganejo še manj. 

V bistvu se ne spomnim materialnega 

darila, ki bi se ga res iskreno razveselil. 

Vsaj če sklepam, kako se razveseli 

katerih drugih stvari. Dopuščam tudi 

možnost, da nisva najizvirnejša, kar se 

tiče daril in da očitno darila niso najin 

prvi jezik ljubezni. Toda ko po letih zakona 

že 47–tič kupuješ darilo, si svojo 

izvirnost že izčrpal. Še posebej, če imaš 

na drugi strani človeka, ki si za rojstni 

dan želi predvsem, da pridemo vsi skupaj 

in se družimo. 

Po tem božiču sva se, jaz z dvignjeno 

glavo mučeniške patine, on pa s 

spokorniško ponižnostjo, dogovorila, 

da si, ob kakršnihkoli priložnostih, 

ko se običajno podarjajo darila, midva 

daril več ne podarjava. Zelo hitro sva 

oba ugotovila, da sva super zadovoljna 

s to odločitvijo. 

BREZ OBDAROVANJA 

Ob praznikih ne. Ob kakšni drugi 

priložnosti pa se včasih znajde tudi 

kakšno darilo na mizi. Kakšna posrečena 

stvar s službenega potovanja ali 

kar je kdo omenil, da bi imel, pa drugi 

slučajno kje vidi, kakšen šopek včasih 

… ampak vedno spontano, brez pričakovanj 

in precej redko. Zanimivo je, da 

so ta spontana darila praviloma vsa v 

uporabi in se nikjer ne nalagajo. 

Vsako leto potihoma preveriva, če 

dogovor še velja. In vsakič ga olajšano 

na novo ratificirava. Del dogovora je 

namreč tudi, da si, če si kdo od naju (recimo 

jaz!) katero stvar želi za darilo, to 

poveva in si olajšava delo. Odločila sva 

se, da midva postavljava pravila igre 

v najinem zakonu. Kdo nama bo diktiral, 

na kak način si morava izražati 

ljubezen? Trgovci, mediji in potrošniška 

družba? Sama lahko izbereva, kaj 

je za naju dokaz ljubezni, pozornosti, 

spoštovanja … in praviloma te stvari 

nimajo cene v evrih.



Kolumna 

59 

Jezus v moji dnevni sobi 

Moja dnevna soba je hecna zgodba – ne lepa ne laskava, ampak pač zgodba. V moji 

dnevni sobi je običajno glasno, razmetano, po tleh so igrače, na mizi so knjige, ki bi morale 

biti vrnjene v knjižnico že prejšnji teden. Na kavču je v enem kotu vržen flis kategorije 

»ni moj« in drobtine od predvčerajšnjim, čeprav uradno v dnevni sobi sploh ne jemo. 

V 

kotu je pajek, roža izgleda 

precej žejna, vzglavniki so 

na tleh, po tem ko so sodelovali 

v veliki bitki za daljinec 

… Edino mamine knjige so zelo vzorno 

zložene na policah. Ker že tedne ni 

nobene vzela v roke. Na vratih visi seznam 

hišnih opravil in eno od njih je, 

da se dnevna soba vsak večer pospravi. 

Saj včasih se, ampak videti je, da so to 

njene osnovne tovarniške nastavitve, 

na katere se vedno znova resetira. 

V to dnevno sobo pride vsak večer 

Jezus. Ne moti ga pajek v kotu. No, morda 

ga, ampak nikoli nič ne reče o tem 

(khm, lahko bi si ga kdo vzel za zgled). 

Ne moti ga legokocka, na katero je stopil, 

ne zasušeni plastelin med režami 

blazin na kavču … Dela se, da ne vidi 

arašida na tleh in dileme v maminem 

srcu: ali naj ga pobere ali samo z nogo 

premakne centimeter bolj levo, kjer bo 

že pod kavčem. 

Preden pride, običajno vsi sedemo 

na kavč, ker smo malo bolj ležerni kot 

tisti, ki sedijo vzravnano okoli mize in 

še malo bolj kot tisti, ki morda celo klečijo 

pred oltarčkom … Ata prižge svečke 

na adventnem venčku. Tudi pihnil jih 

bo on. To je letos po novem, razlog pa 

so baje izkušnje od lani. 

Potem se pokrižamo … nekateri člani 

pozorno premerijo druge člane, če 

je slučajno kdo naredil kakšno napako 

in bi veljalo nanjo javno opozoriti ter 

sprožiti manjši prepirček, ki bi popestril 

dogajanje. Zgodbic ne beremo več, 

ker niso nikogar zanimale in ker nam je 

škoda te malo zbranosti za medvedka 

in angelčka, ki nekam gresta in tralala. 

Najstarejši brat na telefonu »naštima« 

eno duhovno pesem. Poslušamo. Počasi 

se umirimo. Potem mama vzame 

Sveto pismo in prebere odlomek. Potem 

ata začne moliti očenaš in vsi se 

pridružimo. Potem še zdravamarijo. 

A. PRIJATELJ 

ADVENT V DNEVNI SOBI 

Veliko adventnih akcij in vsebine za adventi čas najdemo 

na spletu. Za ljubitelje pohodništva, za mlade, zgodbice, 

delavnice … Vse so lepe, dobre in imajo isti cilj. 

Mi želimo letos nagovoriti vse tiste družine, ki so … 

no, približno take, kot je opisano zgoraj. Kjer otroci ne sedijo 

pri miru 15 min, kjer mama ne mara blatnih čevljev 

na hodniku … Zato bo vsebina naše letošnje adventne 

akcije povsem preprosta in ravno zato zelo uporabna. 

Njen cilj je samo en: pripeljati Jezusa v vašo dnevno sobo! 

Pripomočki? Dnevna soba (ali, seveda, kateri koli 

drug prostor – tudi avto zjutraj na poti v šolo) in avdio 

predvajalnik (recimo telefon). Pomagali vam bomo vstopiti 

v Njegovo prisotnost in odpreti vrata vaše dnevne 

sobe (ali avta – brez skrbi, vse je varnostno testirano) in 

vašega srca. Veliki Kralj čaka pred njimi. Postal je celo 

majhen dojenček, da bi ga lažje sprejeli. 

Potem pa pride On. Sploh ga nisi 

slišal, ne kdaj ne kako je prišel, samo 

naenkrat je tam. Sedi med nami in se 

smehlja. V trenutku se vse spremeni. 

Naša razmetana dnevna soba postane 

veličastna katedrala, naš kavč iz Ikee 

prestol mogočnega kralja, iz bratovega 

telefona igrajo nebeške harfe, pajek v 

kotu se globoko prikloni in lego figurice 

dvigujejo glavo, da bi ga bolje videle. 

On pa tam sedi in nas gleda. Kot 

da to sploh nismo mi. Sitni, utrujeni, 

od sveta »znervirani« in zelo človeški. 

DEPOSITHPOTOS 

VABLJENI K 

SPREMLJANJU 

ADVENTNIH 

MINUT ZA 

DRUŽINO NA 

PORTALU 

ISKRENI.NET. 

Za sodelovanje v adventni akciji prijava ni potrebna. Na razpolago so svetopisemski 

odlomki, primerni za adventni čas, kakšna misel in duhovna glasba. 

Gleda nas, kot da smo njegovi najboljši 

prijatelji, kot da smo njegovi vitezi 

in da nam bo zdaj zdaj zaupal izjemno 

pomembno poslanstvo. Vzravnamo se, 

oči nam zasijejo, s toplino pogledamo 

eden drugega in se spet zazremo Vanj. 

Saj potem končamo in On odide, 

malo pa tudi ostane. Večkrat pomislim 

Nanj čez dan. 

Bi mogoče On prihajal vsak večer v 

našo dnevno sobo, če mi ne bi bili prav 

»kul« družina? Mislim, da ne. Jutri pa jo 

bomo, še pred molitvijo, pospravili.

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

60 


Lahka praznična večerja 

SELMA BIZJAK 

Ob decembrskih večerih se še posebej radi družimo in se obiskujemo 

po domovih. Za družino in prijatelje z veseljem pripravimo lahko večerjo, 

saj ob hrani in dobri pijači pogovor lažje steče. Za tak namen sem tokrat 

pripravila okusno mesno jed, ki jo lahko postrežemo tudi proti večeru, 

ob izteku dneva, saj je sestavljena iz živil, ki so lažje prebavljiva 

in zato ne bomo imeli slabe vesti ob uživanju. 

Mesne jedi pripravljene iz 

piščančjega mesa veljajo 

za bolj lahke in lažje prebavljive, 

saj je piščančje 

belo meso nizkokalorično. Vsebuje 

zelo malo maščob in nič ogljikovih hidratov. 

Izredno je priljubljen piščančji 

file, saj gre za okusen in cenovno 

ugoden kos mesa. Obožujejo ga tako 

otroci kot odrasli, zato je še posebej 

primeren takrat, ko je za mizo zbranih 

več ljudi. Pripravimo ga lahko na 

nešteto različnih načinov, primeren 

je tudi za ljudi na dieti in športnike. 

Piščančje meso mora biti pri pripravi 

dobro toplotno obdelano. 

Tokratni recept je sestavljen iz mesnih 

in zelenjavnih živil. Jed lahko ponudite 

samostojno ali pa jo dopolnite 

s prilogo (krompir, riž, kuskus …). Jed 

sem pripravila iz kombinacije piščančjega 

fileja, brstičnega ohrovta, svežih 

rjavih šampinjonov in korenčka. Okus 

vseh teh sestavin sem povezala z omako 

iz smetane, ki sem ji okus izostrila s 

sveže mleto mešanico poprov. 

PIŠČANČJI FILE 

Z ZELENJAVO V 

SMETANOVI OMAKI 

Za dve osebi potrebujemo: 

• 1 piščančje prsi 

(brez kosti in kože), 

• majaron, 

• sončnično olje, 

• 8 glavic brstičnega ohrovta, 

• 2 večja korenčka, 

• 4–6 strokov česna, 

• 1 dl rumenega muškata, 

• 2 dl smetane za kuhanje, 

• sol, 

• poper.

75 | 8. DECEMBER 2022 SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

PRIPRAVA: 

1. Brstični ohrovt očistimo in 

odstranimo spodnje dele betov, 

vendar pazimo, da ostane toliko 

beta, da se listki še 

držijo skupaj. 

2. Očiščen brstični ohrovt 

namočimo v vodi in ga 

operemo. Odcedimo. 

3. Korenček ostrgamo, odrežemo 

vrhnji del ter ga operemo. 

4. Narežemo ga na 

2–3 cm kolobarje. 

5. Stroke česna olupimo. 

6. Sveže rjave šampinjone 

očistimo in jim odrežemo 

spodnje dele beta, nato jih še 

operemo in prerežemo 

na polovico. 

7. Piščančji file operemo in 

osušimo s papirnato brisačko. 

8. File solimo in posujemo 

z majaronom. 

9. V večjo, visoko ponev vlijemo 

sončnično olje. 

10. Najprej na vroči maščobi z obeh 

strani popečemo piščančji file. 

11. Tik preden je zlatorumene 

barve, dodamo še brstični 

ohrovt, korenček 

in stroke česna. 

12. Zelenjavo popražimo 

in rahlo solimo. 

13. Ponev pokrijemo in sestavine 

na zmerni temperaturi 

kuhališča dušimo. 

14. Vmes odkrijemo, premešamo 

zelenjavo in po potrebi 

dolivamo kapljice vode. 

15. Dušimo približno 40 minut. 

16. Nato iz ponve poberemo 

vso zelenjavo. 

17. Temperaturo kuhališča 

povečamo in v vročo maščobo 

dodamo še šampinjone. 

18. Na hitro jih popražimo. 

19. Ko iz njih izpari vsa tekočina, v 

ponev prilijemo vino. 

20. Kuhamo par minut, da izhlapi 

alkohol in prilijemo smetano 

za kuhanje. 

21. Omako zgostimo 

in po okusu popramo. 

22. V ponev dodamo dušeno 

zelenjavo, ki smo jo 

začasno umaknili. 

23. Previdno premešamo in ponev 

odstavimo s kuhališča. 

24. Postrežemo takoj. 

Dober tek! 

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane 

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si 

8 4 

5 

5 

6 

4 

2 5 

6 4 

3 8 

7 

8 

2 

5 

2 

4 

9 

3 

2 

5 

6 

3 

9 5 

7 

3 

2 

5 

1 2 9 

1 

7 

1 

4 

8 

REŠITVE str. 62-63: 

Rešitev sestavljanke: NESPOSOBNI SO SPOSOBNI 

ONESPOSOBITI SPOSOBNE!. 

Rešitev križanke (vodoravno): TRETMA, REFREN, 

AGENDA, PEK, INTIMA, BRST, MAT, HALKOPIRIT, 

JURE, OBDARITEV, BUNIN, SR, MELASA, ALOJA, 

TABELA, TLORIS, IHAN, VRAST, ATOM, JAZ, ANTON, 

SL, AMEBA, PIVKA JAMA, NAV, ACO, DUŠIK, PO, AVLA, 

GADINA, ADMIRAL, ŽLIČAR, GROBIŠČE, AIDA, TAT, 

TVAR, ENA. GLAVNO GESLO: GRAD RAJHENBURG. 

V R E T E N C E 

R E K O R D E R 

S T O J N I N A 

T E R N A A P 

O N D I K R I 

S C E N A R I J 

T E R A P I J A 

4 6 7 1 2 5 8 3 9 

2 8 3 4 9 7 1 6 5 

5 1 9 8 6 3 2 7 4 

7 3 5 6 4 1 9 2 8 

8 4 2 7 5 9 6 1 3 

1 9 6 2 3 8 4 5 7 

6 5 8 9 7 2 3 4 1 

9 7 4 3 1 6 5 8 2 

3 2 1 5 8 4 7 9 6 

5 7 6 2 1 8 4 9 3 

2 3 1 5 4 9 7 8 6 

4 9 8 6 7 3 2 1 5 

7 6 9 8 3 1 5 4 2 

8 2 4 7 9 5 6 3 1 

1 5 3 4 2 6 8 7 9 

6 1 2 9 8 4 3 5 7 

3 8 7 1 5 2 9 6 4 

9 4 5 3 6 7 1 2 8

RAZVEDRILO 

62 


4 1 2 

2 

1 6 3 

5 6 4 

8 4 

6 3 8 

5 7 2 

4 

2 5 8 

8 

5 

6 5 

2 

3 

4 

9 

7 

2 

5 

6 

3 

9 5 

1 

8 6 

7 

1 

3 

2 

3 2 

5 

1 2 9 

1 

9 

1 

7 

3 

1 

4 

8 

MAGIČNI KVADRAT 

4 6 7 1 2 5 8 3 9 

VODORAVNO IN NAVPIČNO: 

2 1 močnost, 8 3 odločnost, 4 trdnost, 9 polnost 7 življenskih 1 6 sil 5 

2 vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico 

5 1 9 8 6 3 2 7 4 

3 športnik z najboljšim dosežkom 

4 plačilo za uporabo prostora na tržnici 

5 dobitek pri tomboli, zaporedni črki v besedi ZAPOREDJE 

6 ime ameriške režiserke in producentke 

7 3 5 6 4 1 9 2 8 

Timoner (iz črk DINO), telesna tekočina 

8 4 2 7 5 9 6 1 3 

7 literarna predloga za film 

8 postopek zdravljenja bolezni (jp) 

1 9 6 2 3 8 4 5 7 

jp 1 2 3 4 5 6 7 8 

6 15 8 9 7 2 3 4 1 

9 27 4 3 1 6 5 8 2 

3 32 1 5 8 4 7 9 6 

4 

5 

6 

5 7 6 SESTAVLJANKA 

2 1 8 4 9 3 

2 3 1 

BITI 

5 4 

NESP 

9 

NISO 

7 8 6 

OBNE OBNI ONES 

4 9 8 6 7 3 2 1 5 

OSOB POSO SPOS SPOS 

7 6 9 8 3 1 5 4 2 

Gornje skupine črk razporedite na spodnje črtice v pravem 

vrstnem redu, tako da boste prebrali staro misel, ki pa še 

8 2 4 7 9 5 6 3 1 

vedno velja. Reševanje je lažje, kot izgleda na prvi pogled, 

zato nikar ne vrzite svinčnika v koruzo. V pomoč: misel se 

1 5 3 4 2 6 8 7 9 

začne a skupino NESP. (jp) 

6 1 2 9 8 4 3 5 7 

3 8 7 1 5 2 9 6 4 

9 4 5 3 6 7 1 2 8 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _! 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin. 

7 

8 

Mr Conformista @cnfrmstA 

Anglež se napije, Arabec se razjezi, Japonec pospravi.


KRIŽANKA 

63 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

NAČIN 

OBRAV- 

NAVANJA 

OSEBE 

PRIPEV 

KATOLIŠ- 

KI MENIH 

STROGE- 

GA REDA 

VLADAR- 

JEV NA- 

MESTNIK 

UČINEK 

RAST- 

LINSKA 

BODICA 

ČEBELJI 

IZDELEK 

9 

KNJIŽNA 

JUNA- 

KINJA 

KARENINA 

SHUTTERSTOCK 

DOMOVINA 

RUDNINA 

BAKROV 

KRŠEC 

IZROČITEV 

DARIL 

OTROKOM 

SONJA 

ROMAN 

RAZPRE- 

DELNICA 

SLOV. 

IMUNOLOG 

(ALOJZ) 

EGO 

MENJA- 

ČICA 

DRUŽINA 

PEDRO 

OPEKA 

NAJVIŠJI 

VOJAŠKI 

ČIN V 

MORNARICI 

NEKRO- 

POLA 

VERDI- 

JEVA 

OPERA 

SNOV 

KOŠČEK 

KRUHA, 

POSVEČEN 

MED MAŠO 

IZAKOV 

OČE 

LUKA 

DONČIĆ 

GRAD PRI 

BEGUNJAH 

NA GO- 

RENJSK. 

VELIKA 

PTICA 

UJEDA 

ORIENTAL- 

SKA JED 

IZ RIŽA 

IN MESA 

NASTAVEK 

LISTA 

IGRALKA 

(… RINA) 

SEZNAM 

OPRAVIL 

KAKE DE- 

JAVNOSTI 

DELAVEC 

V PEKARNI 

NOTRANJ. 

ŽIVLJENJE 

TEKMO- 

VALNOST 

5 

ZMAGA 

PRI ŠAHU 

IGRALKA 

ROBERTS 

8 

RADIJSKI 

VODITELJ 

SEŠEK 

IGRALNA 

KARTA PRI 

TAROKU 

14 

3 

NAVJE 

DEL 

SKOKA 

RJAV 

SIRUP 

PLAVALNI 

OBJEKT 

OKUS 

ČASA 

10 

BARIJ 

VELIKA 

VEŽA 

REKA 

V SRBIJI 

13 

RUSKI 

KNJIŽEV- 

NIK 

(IVAN A.) 

VRAŠČE- 

NJE 

OBRI 

4 KRAD- 

LJIVEC, 

ZMIKAVT 

NAJ- 

SLABŠA 

ŠOLSKA 

OCENA 

SKLADA- 

TELJ 

FOERS- 

TER 

DEL 

SISTEMA 

POSTOJN- 

SKE JAME 

ALEK- 

SANDER 

PISATELJI- 

CA (ILKA) 

TALNI 

NAČRT 

PREBIVAL. 

RAPALLA 

6 

SEDMA 

ČRKA 

GRŠKEGA 

ALFABETA 

LUKNJA, 

KJER 

SO GADJE 

IZDELO- 

VALEC 

LESENIH 

ŽLIC 

TROPSKA 

RASTLINA 

KOPNO 

V MORJU 

KEM. ELE- 

MENT (N) 

GREGA 

ŽEMLJA 

1 

11 

BIFE 

DELEC 

SNOVI 

TENISAČ 

(RAFAEL) 

12 

ŽIDI 

ODPOR- 

NOST 

PROTI 

OKUŽBI 

SLIKA 

STIŠKI 

DOHTAR 

(SIMON) 

GLAVNO GESLO 

SKLA- 

DATELJ 

KOGOJ 

7 

GRŠKA 

BOGINJA 

MODROSTI 

POGOSTI- SLOV. 

TEV OSMI BALETNI 

DAN PO PLESALEC 

POGREBU (PINO) 

1 2 3 4 5 6 7 

8 9 10 11 12 13 14 

2

SLIKOVITO 

64 

Humor 


Sveti Miklavž – Tizian 

GREGOR ČUŠIN 

Ljubi sveti Miklavž! 

Vem, da ti, birokratsko gledano, 

pišem kar nekaj dni prepozno. 

A vem tudi, da si resen svetnik in 

da imaš svojo korespondenco zgledno 

urejeno. Če boš torej pobrskal po svojem 

arhivu in izvlekel iz njega fascikel z 

mojim imenom, boš v njem našel nekaj 

deset pisem, vsekakor več kot štirideset 

– če se ne motim, jih mora biti natanko 

sedeminštirideset, toliko let sem 

namreč pismen – kajti pišem ti redno 

in pišem ti vedno tudi pravočasno. 

Zato ti bo hiter pogled na moja pisma 

takoj pokazal, da so vsa datirana 

vsaj teden dni pred tvojim godom, kar 

ti je omogočilo, da si vedno ustregel 

mojim željam in potrebam, razen tistih 

nekajkrat, ko si očitno presodil, da so 

moja pričakovanja presegla mojo pridnost, 

in da bo primerneje, »vzgojneje« 

in pravičneje, da ne dobim ničesar. 

Čeprav moram seveda takoj priznati, 

da me nikoli nisi pustil čisto praznih 

rok: vsaj sladkarije sem vedno dobil. Ko 

se danes pogledam v ogledalo, pa moram 

priznati še, da bi bilo veliko bolje, 

ko tudi sladkarij ne bi dobil. Še več: glede 

na moj izgled bi bil najbolje, ko sladkarij 

prav nikoli ne bi dobil. 

Pa se ne pritožujem. Oziroma ne pritožujem 

se zaradi tega. Pritožujem pa se. 

Tole pismo torej ni narobe datirano 

ali prepozno napisano in poslano, kajti 

ne gre za enega tistih pisem, ki ti jih 

običajno pišem, pač pa gre za pritožbo, 

za reklamacijo. 

Tista tri jabolka, s katerimi običajno 

žongliraš na vseh upodobitvah – na 

tejle, v katero sem se zagledal danes, pa 

se ti malomarno valjajo pod nogami – 

so dokaz, da ti prošnje ni vedno treba 

izrecno podati pismeno. Ta tri jabolka 

so dokaz, da si – vsaj svoj čas – sam 

opazil potrebo in stisko in če je bilo treba, 

priskočil na pomoč. 

Ne vem sicer, s čim se ukvarjaš v 

tistih preostalih dneh leta, ko se ti ni 

treba ubadati s pismi, nakupovanjem 

in vsem drugim povezanim z otroškimi 

in otročjimi željami, a bil bi že čas, 

da bi opazil tudi našo stisko in potrebo. 

Tizian, Sveti Nikolaj (1563). 

WIKIART

75 | 8. DECEMBER 2022 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

Vedno sem verjel in zaupal v tvojo 

dobroto, kadarkoli sva se kje mimobežno 

srečala, vedno si v svojem žaklju 

imel vsaj par bonbonov, čokoladic in 

piškotov za vse tiste, ki ti niso pisali ali 

pa so samo prišli firbca past. Tvoj god 

res nikoli ni padel ravno v čas volitev 

in do sedaj smo v močnem binkoštnem 

odmevu še nekako vozili. Priznam še, 

da ti tudi sam nisem nikoli izrecno pisal, 

da nam pošlješ dobrih voditeljev. 

A to, kar ti je padlo iz žaklja na zadnjih 

volitvah, to je pa … Saj sploh nimam 

besed. Kaj smo hudega zagrešili, 

da smo tako kaznovani? 

Onim trem nesrečnim siromašnim 

puncam si menda skozi dimnik vrgel 

zlata jabolka in jim na tak način priskrbel 

dobrih mož. Priskrbi dobrih mož 

še nam. Lahko so tudi žene, samo da 

bodo dobre. In pametne. In modre. 

Saj ne more biti tako težko? Tole, kar 

gledam zdaj, res ni postavilo letvice 

prav visoko. Tole res ni vredno treh 

piškavih lesnik in zato že vnaprej pristanem 

tudi zgolj na bronasta jabolka, 

ker zlatih verjetno res nismo vredni, 

ko volimo takó in táko, da … da ne morem 

reči niti »krščen Matiček«, ko je 

čisto nekrščansko! 

Torej tako: zresni se, kot se spodobi, 

nadeni si škofovsko mitro, ki ti jo angelc 

ponuja in pokomandiraj Svetemu 

Duhu, ki ti je po škofovskem posvečenju 

menda podrejen in ga usmeri v 

naše kraje, saj smo zablodili kot nekoč 

Izraelci, ki so častili zlato tele in v pomanjkanju 

Duha začeli po božje častiti 

prvega goloba, ki je priletel mimo. 

In ti obljubim, da bom zelo, zelooo 

priden in da se odpovem tudi sladkemu, 

samo da se znebimo te kislice, ki jo 

zdaj okušamo. 

Bom rekel hvala, ko bo kaj. Če bo. 

Fotomontaža CITRUS 

ROBERTU DRACULESCU 

SECURITATE NA DELU 

Je na delu spet Securitate, 

slavna služba top-obveščevalna, 

ki bila v Romuniji je glavna, 

znova zdaj v ospredju jo imate. 

Je ukradla ta identiteto 

nepoznanemu povsem osebku, 

so odkrili jo potem v iztrebku 

sive ptice čisto strogo vzeto. 

Po romunsko ptico so vprašali, 

ali kakšne stike je imela 

s to identiteto, jo prevzela 

od podobne kakšne je živali? 

Je zaprhutala ptica jezno, 

ko krožila je nad bančno hišo, 

je iskala luknjo, kakšno nišo, 

delovala pa vse prej kot trezno. 

Da Securirate znova krade 

kakor sraka, ptica se je drla, 

krila po golobje je razprla, 

vpila, češ ima da sraka mlade. 

Sama ni ničesar ptica kriva, 

so identiteto ji oteli, 

delali z njo vse, kar so hoteli, 

sama ptička prav nič ne 

prikriva. 

Našli so jo zakopano v pesku 

to ukradeno identiteto, 

na kateri je ime posneto, 

piše se ta sraka Golobescu. 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

Popoln moški: vstaja ob 5h, 

redno telovadi, vedno postilja 

posteljo, čisti svojo sobo, trdo 

dela, pomaga v kuhinji, vsak 

dan bere, spat gre ob 22h. 

Kje pa najdemo takšnega? 

V zaporu.

TAZADNJA 

66 

Humor 


Pulitzerjeva nagrada 

za najbolj jezen komentar 

Pulitzerjeva nagrada, najznamenitejša novinarska nagrada, ki jo podeljuje 

Univerza Columbia v New Yorku, dobiva novo kategorijo. Sedanjim 21 kategorijam 

se pridružuje nova z imenom »Caps Lock«. Prejel jo bo najprodornejši 

in najbolj jezen politični komentar na spletu. 

let je veljalo, da 

so vrhunski pisci z leti 

izobrazbe in izkušenj 

»Mnogo 

edini primerni za prejem 

Pulitzerejeve nagrade. Šele sedaj pa 

smo odkrili, da se umetniki skrivajo tudi 

za domačimi zasloni, kjer potrebujejo 

samo močan signal, močna prepričanja 

ter močno kronično nervozo,« je za 

naš mikrofon povedal Razz Jarjen, vodja 

Katedre za kolerično pisanje na Univerzi 

Columbia, ki je bil pobudnik uvedbe 

nove kategorije. Nagrada, poimenovana 

po tipki za stalno uporabo velikih črk, 

bo s prvo podelitvijo devetega maja naslednjega 

leta postala nagrada z največjo 

konkurenco nasploh. 

Kakšen je bazen možnih prejemnikov 

podobnih novinarskih nagrad pri 

nas, smo povprašali specialista za to 

področje N. Apornika: »O, možnih 

prejemnikov je veliko. Ljudje se ne zavedajo, 

kakšna vrhunska umetnost se 

skriva pod političnimi vsebinami na 

slovenskih spletnih straneh in socialnih 

omrežjih. Slovenska zgodba je prav 

posebna, saj so komentatorji političnega 

dogajanja iz slovenščine potegnili 

najboljše, tako da beležimo celo nove 

slovnične strukture. Meni je najljubši 

nov sklon, bemtilnik. Gre za zelo zanimivo 

slovnično strukturo, pri kateri ne 

pride samo do spremembe končnice, 

ampak celo osnove. Recimo: ›Jože je bil 

proti Zakonu o vladi.‹ Če to zapišemo 

na internetu, moremo stavek zapisati z 

bemtilnikom: ›Presneti Janšist.‹ Lahko 

pa imamo recimo stavek: ›Jože podpira 

Zakon o vladi.‹ V tem primeru zapišemo 

›Presneti komunist.‹ Pri tem prihaja 

tudi do krajšanja stavkov. Česa takega 

slovenščina do sedaj ni poznala, zato 

mislim, da smo prišli na neko novo raven. 

To pa je samo majhen delček čudovite 

jezilne slovnice.« Naš sogovornik 

si sicer želi ustanovitve Katedre za 

kolerično pisanje tudi na kateri od slovenskih 

fakultet. 

Nagrada pa je samo prvi korak pri 

prepoznavanju dela in energije umetnikov, 

vložene v prepričevanje ljudi, 

da so v življenju zgrešili pot. »Upamo 

na prepoznavnost tudi v širšem smislu, 

ne samo v novinarstvu. To je seveda velik 

korak, vendar še vedno čakamo, da 

bodo univerze začele podeljevati doktorate 

za vse znanje, ki ga prikažemo 

na spletu. Neverjetno je, koliko ljudi še 

čaka na svoj spletni medicinski doktorat 

SHUTTERSTOCK 

SVIT PODGORNIK 

za znanje, prikazano v komentarjih proti 

cepljenju, koliko zgodovinarjev in političnih 

analitikov je še neprepoznanih 

in brez uradne izobrazbe. Ko se bodo 

začeli podeljevati tovrstni doktorati, 

bomo blizu cilja,« meni T. Ipka, predsednik 

slovenskih spletnih jezilcev. 

Pri Tazadnji s povedanim soglašamo, 

saj še vedno čakamo na prepoznanje 

težkega novinarskega dela ljudi, 

ki si izmišljujejo dogodke. Upamo, da 

se bo dobitnik nagrade našel tudi v 

naših komentarjih, sicer pa vam želimo 

čim manj živčen december ter še 

mnogo humorja. 

 

Kakšen je bazen možnih prejemnikov podobnih novinarskih nagrad pri nas, smo povprašali specialista 

za to področje N. Apornika: »O, možnih prejemnikov je veliko. Ljudje se ne zavedajo, kakšna vrhunska 

umetnost se skriva pod političnimi vsebinami na slovenskih spletnih straneh in socialnih omrežjih.«

Podprite neodvisno 

novinarstvo. 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

187,20 € samo 159 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom DANES, 

zagotovite fiksno ceno 

za eno leto! 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

Všeč mi je to, 

da ni tem, ki bi 

se jih uredništvo 

Domovine 

izogibalo. 

Rado Pezdir, ekonomist in publicist 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

Domovina 75: Samorefleksija desne sredine

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?