Domovina 74: Največje slovensko morišče v zgodovini (predogled)
Share Embed Flag

Domovina 74: Največje slovensko morišče v zgodovini (predogled)

Z najsodobnejšo tehniko so arheologi in zgodovinarji izkopali največje morišče Slovencev v zgodovini. Nobena vojna in noben pokol v 1470-letni zgodovini slovenskega naroda namreč ni v en grob vrgel toliko Slovencev kot v brezno pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Več kot 3200. Za 1449 imen pretežno mladeničev se že ve. V spomin in opomin njih imena objavljamo. Čeprav so slovenski komunisti vse dokumente o pobojih najprej za pol stoletja skrili, potem pa po »prostovoljnem sestopu z oblasti« uničili, so kosti ostale. Čeprav so jih uničevali, metali nanje bombe in tone skal. Z najsodobnejšo tehniko so arheologi in zgodovinarji izkopali največje morišče Slovencev v zgodovini. Nobena vojna in noben pokol v 1470-letni zgodovini slovenskega naroda namreč ni v en grob vrgel toliko Slovencev kot v brezno pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Več kot 3200. Za 1449 imen pretežno mladeničev se že ve. V spomin in opomin njih imena objavljamo. Čeprav so slovenski komunisti vse dokumente o pobojih najprej za pol stoletja skrili, potem pa po »prostovoljnem sestopu z oblasti« uničili, so kosti ostale. Čeprav so jih uničevali, metali nanje bombe in tone skal.

domovina.je
30.11.2022 Views

Vlada začela medijsko čistko Putinovi slovenski zavezniki v Bruslju Pismo vernikov škofom Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani NAJVEČJE slovensko morišče v zgodovini s seznamom žrtev 74 3,60 € 1. 12. 2022

Vlada začela<br />

medijsko<br />

čistko<br />

Putinovi<br />

slovenski zavezniki<br />

v Bruslju<br />

Pismo<br />

vernikov<br />

škofom<br />

Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

NAJVEČJE<br />

<strong>slovensko</strong><br />

<strong>morišče</strong><br />

v <strong>zgodovini</strong><br />

s seznamom žrtev<br />

<strong>74</strong><br />

3,60 €<br />

1. 12. 2022

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo.<br />

Pridružite se naročnikom<br />

tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Sklenite letno naročnino<br />

in prihranite: namesto<br />

187,20 € samo 159 €<br />

-15 %<br />

Ne splača se vam odlašati,<br />

saj si z naročilom DANES,<br />

zagotovite fiksno ceno<br />

za eno leto!<br />

<strong>Domovina</strong><br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />

<strong>Domovina</strong> je<br />

ta hip najboljši<br />

slovenski<br />

družbenopolitični<br />

tednik.<br />

dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

Kako postanete naročnik?<br />

Izberite način, ki vam je najlažji.<br />

POKLIČITE<br />

059 020 001<br />

(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />

Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22<br />

SKENIRAJTE<br />

QR KODO<br />

in izpolnite<br />

elektronsko<br />

naročilnico<br />

PIŠITE<br />

narocnine@domovina.je<br />

POŠLJITE<br />

<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />

Cesta v Log 11, 1351<br />

Brezovica pri Ljubljani<br />

OBIŠČITE<br />

www.domovina.je<br />

Všeč mi je to,<br />

da ni tem, ki bi<br />

se jih uredništvo<br />

Domovine<br />

izogibalo.<br />

Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Telefonska revolucija<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

Dve okosteneli diktaturi doživljata<br />

spontan upor ljudstva. Iran, kjer imajo<br />

policijo celo za način oblačenja, doživlja,<br />

kar se je zdelo do nedavna nepredstavljivo:<br />

množične demonstracije. Upor pa<br />

se je začel tudi v največji diktaturi na planetu.<br />

Kitajska, država s skorajda poldrugo milijardo<br />

ljudi, kjer komunisti ohranjajo oblast že 73 let in<br />

dva meseca, je doživela prve množične demonstracije<br />

po zatrtju študentske vstaje (1989). To je<br />

nedvomno pomemben, mogoče pa celo prelomen<br />

dogodek. Zanimivo, da se je v istem letnem<br />

času pred 31 leti sesula tudi prva komunistična<br />

partija, ruska. Tudi sovjetskim komunistom se<br />

je diktatura sesula, ko je doživela 73 let in dva<br />

meseca. Diktature v dobi telefonske revolucije,<br />

ko vsak človek v hlačnem žepu nosi vse svoje<br />

prihranke, enciklopedijo in medije vsega sveta,<br />

očitno niso več tako nepremagljive, kot se je<br />

zdelo doslej. Telefon(ček) je močnejši od pištole.<br />

Časi, ko se je dalo izbrisati neprijetne dele sedanjosti,<br />

so nepreklicno mimo.<br />

Prav napredek tehnologije pa je ključen tudi<br />

pri odkrivanju preteklosti. Z najsodobnejšo<br />

tehniko so arheologi in<br />

zgodovinarji izkopali največje<br />

<strong>morišče</strong> Slovencev v<br />

<strong>zgodovini</strong>. Nobena vojna<br />

in noben pokol v 1470-letni<br />

<strong>zgodovini</strong> slovenskega<br />

naroda namreč ni v en<br />

grob vrgel toliko Slovencev<br />

kot partizani v brezno<br />

pod Macesnovo gorico v<br />

Kočevskem rogu. Več kot<br />

3200. Za 1449 imen pretežno<br />

mladeničev se že ve. V spomin in opomin<br />

njih imena objavljamo. Čeprav so slovenski komunisti<br />

vse dokumente o pobojih najprej za pol<br />

stoletja skrili, potem pa po »prostovoljnem sestopu<br />

z oblasti« uničili, so kosti ostale. Čeprav so<br />

jih uničevali, metali nanje bombe in tone skal.<br />

Zgodbe, ki jih pišejo arheologi, so brez dokumentov<br />

še bolj pretresljive. Prej ali slej se<br />

izve za vsa imena rabljev, kar vrže madež na<br />

vse kasnejše rodove rodbine. Sorodniki rabljev<br />

ne bodo nikoli izvedeli, ali je njihov prednik<br />

moril iz prisile, ideološke zaslepljenosti ali sadizma.<br />

Molk rabljev je zato na koncu največja<br />

kazen ravno za rablja in njegovo družino.<br />

Prav je, da se s prstom pokaže tudi na krivce za<br />

uničenje arhivov, dragocene nacionalne dediščine.<br />

Najmočnejši politik v Sloveniji v času uničevanja<br />

arhivov je bil Milan Kučan. Šef edine dovoljene<br />

Opozicija se domače<br />

naloge, ki jo je dobila<br />

24. aprila, sploh še ni lotila.<br />

stranke, komunistične,<br />

je bil Ciril Ribičič. Predsednik<br />

jugoslovanske<br />

zvezne republike Slovenije<br />

pa je bil pokojni<br />

Janez Stanovnik. Ukaz<br />

za čistko, zažiganje<br />

najbolj tajnih dokumentov<br />

v Gotenici in<br />

uničevanje polnih tovornjakov<br />

dokumentov v papirnici Vevče, je marca<br />

1990, tik pred prvimi volitvami, dal Ivan Eržen,<br />

šef tajne policije. Bolj znane pod imenom Udba, ki<br />

se je v tistih letih uradno imenovala Služba državne<br />

varnosti (SDV). Sodelovali pa so še mnogi drugi.<br />

Zarote molka ne držijo samo omenjeni najvišji<br />

odločevalci, ampak tudi na desetine ali celo stotine<br />

prič obsežnega uničevanja dokumentov.<br />

Ovadba zoper Eržena je bila leta 2016 zavržena,<br />

kar je posmeh slovenskemu pravosodju.<br />

A prej ali slej bo večina dejstev prišla na svetlo<br />

in krivce pokazala v najslabši možni luči, brez<br />

vsakih zgodovinskih in političnih okoliščin.<br />

Zgodovina je neizprosna, velikokrat celo kruta.<br />

Časi, ko se je dalo izbrisati<br />

neprijetne dele zgodovine,<br />

so nepreklicno mimo.<br />

Seveda v tem trenutku<br />

marsikdo pomisli, da se v<br />

Sloveniji dogaja povsem<br />

obraten proces. Vlada, ki<br />

je v zadnjih dneh naredila<br />

popolno čistko na drugem<br />

največjem informativnem<br />

portalu Siol, si bo<br />

namreč po referendumski<br />

zmagi podredila še zadnji odstotek nekontroliranega<br />

programa državne RTV. Kimajoči<br />

novinarji, so Golobu dali oblast, kot je doslej ni<br />

imel še noben premier. Boljše politične opozicije<br />

si tudi ne bi mogel želeti. Poslušni sodniki<br />

in tihi gospodarstveniki, namesto da bi se zamislili<br />

in naredili načrt, da bo na prihodnjih<br />

volitvah drugače, nadaljujejo enako kot doslej:<br />

z medsebojno »kregarijo« in napadalnim cinizmom<br />

do oblasti. Opozicijski prvaki se svoje<br />

domače naloge, ki so jo dobili 24. aprila, sploh<br />

še niso lotili. Eno in isto ponavljati, obenem<br />

pa pričakovati različen rezultat, je blaznost,<br />

je rekel Albert Einstein. To bodo tudi voditelji<br />

opozicijskih strank<br />

prej ali slej ugotovili.<br />

Bodisi zdaj bodisi<br />

leta 2026.

Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

VSEBINA<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

4<br />

Moja beseda<br />

Cerkev — komentar<br />

Vlada začela<br />

medijsko<br />

čistko<br />

Putinovi<br />

slovenski zavezniki<br />

v Bruslju<br />

Pismo<br />

vernikov<br />

škofom<br />

3 Telefonska revolucija<br />

6 Med(ijski) sosedi<br />

38 Gabriel Kavčič: Vatikan pritiska na<br />

nemške škofe ti se upirajo: zaostrovanje,<br />

ki mu nismo bili priča že stoletja<br />

8 Pregled tedna<br />

Kolumna<br />

42 Dimitrij Rupel:<br />

Epilog o slovenskih voditeljih<br />

<strong>74</strong><br />

3,60 €<br />

1. 12. 2022<br />

NAJVEČJE<br />

<strong>slovensko</strong><br />

<strong>morišče</strong><br />

v <strong>zgodovini</strong><br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>74</strong>, LETNIK 2, 1. december 2022<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 000<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />

ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />

ANDREJA BARAT<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično in foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 izvodov<br />

Foto naslovnice:<br />

JOŽE JAGRIČ<br />

Naročnine:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />

s seznamom žrtev<br />

10 Čivkarija<br />

Aktualno — komentar<br />

22 Volivci večinsko potrdili<br />

vse tri vladne zakone<br />

23 Po referendumu spet počilo<br />

med Janšo in Toninom<br />

24 Rok Čakš: Volivci so dali Golobu<br />

absolutno oblast; desna sredina pa<br />

od poraza prek poraza do končnega<br />

poraza<br />

Požareport<br />

33 Bojan Požar: Minister Loredan<br />

grozil zdravnikom z objavo zaupnih<br />

osebnih podatkov, ker je Golob<br />

ukazal totalno vojno<br />

Kultura — komentar<br />

36 Dan Rudolfa Maistra:<br />

to so spomeniki, ulice<br />

in trgi v njegov spomin<br />

Mediji<br />

20 Novo vodstvo državnega Siola<br />

umaknilo tekste prejšnjega urednika<br />

Ekologija<br />

44 Okoljevarstveniki, ki so protestirali<br />

proti JJ: levičarji so agresivnejši<br />

od desničarjev<br />

Aktualno — komentar<br />

46 Aleks Birsa Jogan: Nikodemovi večeri<br />

v znamenju kritičnega mišljenja<br />

Zgodovina učiteljica<br />

48 Spoznanja ob prebiranju neobjavljenih<br />

dnevnikov starega očeta<br />

Beremo, gledamo, poslušamo<br />

50 Priporočila<br />

51 Klemen Jančič: „Požar je uničil mojo<br />

slaščičarno, a ni uničil mojih sanj“<br />

Aktualno — kolumna<br />

54 Dušan Poslek: Tudi v nogometu<br />

denar ne more kupiti vsega<br />

Cerkev — komentar<br />

26 Urban Šifrar:<br />

Obsodili nekdanjega župnika Zrima

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

VSEBINA<br />

5<br />

Ideologija spola — komentar<br />

56 Mojca Belcl Magdič:<br />

Zaviralci pubertete na pohodu<br />

Jože Jagrič<br />

Kolumna<br />

58 Eva Markovič: Zakaj starši<br />

otrokom ne vzamejo telefonov<br />

Zanimivost<br />

59 Maja Vovk: Zakaj so ženske<br />

bolj zmrzljive kot moški<br />

Sladko-slane brbončice<br />

60 Preproste testenine<br />

lahko spremenimo v praznično jed<br />

62 Razvedrilo<br />

Slikovito — satira<br />

64 Gregor Čušin: Sveti Luka slika Devico<br />

– Maerten van Heemskerck<br />

Politična poezija — humor<br />

65 Bertolin Solkančič - TV-premiera<br />

Tazadnja — humor<br />

66 Letos bodo premog dobili pridni<br />

Tema tedna<br />

12 „Čas je, da te žrtve dobijo svojo besedo“<br />

14 Imena 1449 identificiranih žrtev<br />

iz brezna pod Macesnov gorico.<br />

Intervju<br />

28 Tom Zalaznik:<br />

Politika brez medijev je kot mah<br />

brez vode, zato je v spregi z mediji<br />

Evropa<br />

34 Putinovi zavezniki<br />

med slovenskimi evroposlanci<br />

Cerkev<br />

40 Andreja Barat:<br />

Pismo ameriških vernikov svojim<br />

škofom, ki si ga ne bi želeli brati

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

6<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

ABSOLUTIZEM<br />

SLOVENSKE LEVICE<br />

Matej Avbelj v kolumni za Finance<br />

analizira politično dogajanje v zadnjem<br />

obdobju, ko je slovenska levica politično<br />

triumfirala in zasedla vse funkcije v<br />

državi. Za desnico pa je to čas popolnega<br />

političnega fiaska.<br />

Opozarja, da prevlada levice v vseh porah<br />

države lahko ogroža same temelje slovenske<br />

ustavnosti. Prvi odgovor, zakaj je<br />

tako, je dejstvo, da je »slovenski družbeni<br />

kontekst kot celota, od državnih sistemov<br />

do družbenih podsistemov, zaradi<br />

polpretekle totalitarne zgodovine in<br />

prevladujočega političnega ter ekonomskega<br />

vpliva levice tudi v času demokracije<br />

nagnjen močno na levo«.<br />

To pa je samo prvi del zgodbe. Desnica<br />

bi se morala bolj zamisliti tudi nad lastno<br />

politično strategijo, saj dela tri bistvene<br />

strateške napake.<br />

Prva napaka je »trumpizem«: »Posvojitev<br />

radikalnega, prostaškega političnega<br />

govora na desnici, ki v imenu politične<br />

nekorektnosti deli in razdvaja, je omogočila<br />

slovenski levici in njenim satelitom celo<br />

desnico prikazati kot hujskaško, ksenofobno<br />

in nestrpno, skratka fašistično. Tisto,<br />

kar je v Sloveniji desetletja počela levica in<br />

to pripisovala desnici, je ta slednjič zares<br />

naredila tudi sama in radikalni levici tako<br />

paradoksalno pritrdila, da ima prav.«<br />

Drugi, morda največji politični strel v<br />

koleno je »odkrita navezava dela slovenske<br />

desnice na Orbana, ki na Madžarskem<br />

zadnje desetletje želi doseči tisto, kar<br />

slovenska levica v Sloveniji že od nekdaj<br />

ima: popoln nadzor ne le v politiki,<br />

temveč tudi v družbi ob vse bolj odkriti<br />

navezavi na ruske interese«.<br />

Tretja napaka desnice pa je njena trmoglavost<br />

– »nepripravljenost prisluhniti<br />

drugačnim stališčem celo v lastnih vrstah,<br />

absolutno prepričanje o svojem prav in<br />

zato, jasno, o gotovi zmotnosti drugih, ki so<br />

bodisi nesposobni, spolitizirani, pokvarjeni<br />

ali pa vse troje hkrati,« zaključuje Avbelj.<br />

GNEČA<br />

NA CSD-JIH<br />

Novinarka portala N1 Info Sarah<br />

Neubauer poroča o preobremenjenosti<br />

centrov za socialno delo (CSD) po<br />

uvedbi energetskega dodatka. Zaradi<br />

dopisa Ministrstva za delo, družino,<br />

socialne zadeve in enake možnosti<br />

upokojencem, ki prejemajo pokojnino,<br />

nižjo od 620 evrov, v katerem so<br />

zapisali, da je energetski dodatek vezan<br />

na prejemanje denarne socialne pomoči<br />

oz. varstvenega dodatka, je prošnjo<br />

oddalo tudi veliko ljudi, ki do dodatka<br />

niso upravičeni, zato so nad negativnim<br />

odgovorom pogosto razočarani.<br />

»Zakaj ljudem dajete lažno upanje?<br />

Zakaj zavajate ljudi? V zadnjem mesecu<br />

sem samo jaz naredila čez 50 negativnih<br />

odločb za varstveni dodatek in vsaka<br />

moja kolegica isto. Ljudje, ki ste jih napotili<br />

na CSD, do dodatka niso upravičeni,«<br />

ogorčeno poroča ena od uslužbenk<br />

na CSD-ju.<br />

»Težava je, da je bilo to slabo skomunicirano.<br />

V želji pomagati ljudem z dodatnim<br />

denarjem so dali slaba navodila.« »Tako<br />

smo del časa pobrali tistim, ki so do<br />

pomoči res upravičeni. Nismo se mogli<br />

kvalitetno ukvarjati s tistimi, ki potrebujejo<br />

denarno socialno pomoč, zato<br />

so lahko nastajale tudi zamude,« pa je<br />

povedal strokovni direktor ljubljanskega<br />

CSD-ja Nenad Stojanović.<br />

VERSKA SVOBODA<br />

OGROŽENA<br />

Mojca Masterl Štefanič za Družino piše o<br />

opozorilu gvinejskega kardinala Roberta<br />

Saraha, da verske svobode tudi na Zahodu<br />

ne smemo jemati kot samoumevne. To je za<br />

ameriške medije povedal med predstavitvijo<br />

svoje nove knjige Katekizem duhovnega<br />

življenja, v kateri piše o zakramentih, posebej<br />

pa poudarja pomen evharistije.<br />

Na Zahodu »pogosto ne gre za odkrito<br />

grožnjo ali sovraštvo do vere, ampak za<br />

prikrito nenaklonjenost krščanstvu,« zato<br />

»verske svobode ne smemo jemati kot<br />

nekaj samoumevnega, je ogrožati ali zapostavljati«.<br />

Poziva, da se morajo kristjani za<br />

premostitev aktualnih izzivov Cerkve vrniti<br />

h koreninam. Poudarja predvsem obhajanje<br />

zakramentov, še posebej svete evharistije<br />

(svete maše). »Dolžnost vsakega katoličana<br />

je, da se udeležuje svete maše in prejema<br />

našega Gospoda v evharistiji. Tega ne smemo<br />

pozabiti: evharistija je vir in vrhunec<br />

krščanskega življenja.«<br />

Čeprav se bodo tudi v prihodnosti pojavljale<br />

resne razmere, ki bodo zahtevale razpravo,<br />

kot jo je na primer epidemija koronavirusa,<br />

ko ni bilo mogoče skupaj obhajati<br />

evharistije, »nikoli ne smemo pozabiti ali<br />

zapostaviti pomena našega češčenja Boga.<br />

Liberalna demokracija ne sme pozabiti na<br />

Boga,« je še poudaril.<br />

Na koncu je kardinal poudaril še spoštljivo<br />

in sveto obhajanje evharistije: »Svete maše<br />

ne smemo spremeniti v ›predstavo‹ ali zgolj<br />

v srečanje prijateljev, s čimer pozornost<br />

preusmerimo stran od češčenja Boga.« <br />

Všeč mi je to,<br />

da ni tem, ki bi se jih<br />

uredništvo Domovine<br />

izogibalo.<br />

Rado Pezdir, ekonomist in publicist

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

FOTO TEDNA<br />

7<br />

Thomas Peter/Reuters/GULIVERIMAGE<br />

Demonstracije proti<br />

režimu na Kitajskem<br />

V Pekingu so zaradi strogih ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 izbruhnili<br />

množični protesti, kakršnih Kitajska pod trenutnim partijskim voditeljem,<br />

Ši Džinpingom, še ni videla. Protestniki so korakali po ulicah največjega kitajskega<br />

mesta, potem ko jih je še dodatno razjezila tragedija v mestu Urumči, kjer je v požaru<br />

stolpnice umrlo 10 ljudi. Za tragedijo kitajski protestniki krivijo stroge protikoronske<br />

ukrepe, ki so jih sicer v tem mestu večinoma že odpravili. Ljudje so s seboj na<br />

ulice prinesli sveče in bele liste papirja, ki naj bi simbolizirali cenzuro v medijih,<br />

ki o dogajanju večinoma ne poročajo. Oblasti so na ulice poslale policijo, ki je protestnike<br />

razgnala in nemire zatrla. Tuji mediji poročajo, da naj bi policisti ustavljali ljudi<br />

in pregledovali njihove telefone, če imajo na njih naložena navidezna zasebna omrežja<br />

(VPN) kot tudi družbena omrežja Twitter ali Telegram, ki so na Kitajskem prepovedana.<br />

Kitajske oblasti so namreč obtožile »sile s skritimi nameni« na družbenih<br />

omrežjih, ki da skušajo povezati požar s covidnimi ukrepi, češ da so lokalne oblasti<br />

že pojasnile dejstva in ovrgle te informacije.

PREGLED TEDNA<br />

8<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Elon Musk na Twitterju redno diskutira<br />

z uporabniki in jih sprašuje za njihovo mnenje.<br />

MUSK: BLOKADA<br />

TRUMPA VELIKA NAPAKA<br />

Ne mine dan, ne da bi novi lastnik Twitterja<br />

Elon Musk (51) čivknil kaj takšnega, kar<br />

zbudi pozornost svetovne javnosti. Tokrat<br />

se je odzval na informacijo, da se bivši<br />

predsednik Donald Trump (76) kljub ponovni<br />

vzpostavitvi računa ne misli vrniti na<br />

to socialno omrežje.<br />

Zapisal je: »Ne moti me, da Trump ne tvita.<br />

Pomembno pa je, da je Twitter popravil<br />

hudo napako, ki jo je storil z blokado<br />

njegovega računa, čeprav ni bilo kršenja<br />

zakonodaje ali pogojev uporabe.« Dodal<br />

je, da je bilo z blokado računa takratnega<br />

predsednika spodkopano zaupanje v<br />

Twitter pri polovici Amerike.<br />

V nadaljevanju je še enkrat opozoril, da je<br />

oddal na predsedniških volitvah svoj glas<br />

Joeju Bidnu (79), a ga je ta razočaral. Na<br />

vprašanje enega od uporabnikov, če bi na<br />

prihodnjih volitvah podprl novo zvezdo<br />

republikanske stranke, Rona DeSantisa<br />

(44), pa je odgovoril pritrdilno: »Yes«.<br />

NEMŠKO<br />

VELEPOSLANIŠTVO<br />

PROTI GRIMSU<br />

Nemško veleposlaništvo se je odzvalo na<br />

komentar poslanca SDS Branka Grimsa<br />

(60), ki je v svoji oceni nedeljskega<br />

referenduma primerjal položaj Slovenije<br />

s položajem Nemčije leta 1933. Poudarili<br />

so, da Slovenija ni podobna Nemčiji ob<br />

zori nacizma. Izrazili so začudenje nad<br />

izjavo, saj Slovenci lahko volijo svobodno.<br />

Orisali so, kakšne so bile takratne<br />

razmere v Nemčiji in izrazili zadovoljstvo<br />

s tem, da so razmere v današnji<br />

Sloveniji neprimerljive.<br />

Grims je sicer podvomil, da so se<br />

državljani v celoti zavedali vsebine svoje<br />

odločitve. V izjavi za javnost je dejal, da je<br />

bilo pred referendumom v medijih veliko<br />

manipulacij in zavajajočih ter lažnih trditev<br />

o tem, o čem so ljudje<br />

dejansko odločali.<br />

TUDI ŠAREC V KIJEVU<br />

Minister za obrambo Marjan Šarec (44)<br />

se je podal po sledeh nekdanjega premierja<br />

Janeza Janše (64) ter v spremstvu<br />

državnega sekretarja Damirja Črnčeca<br />

(49) in načelnika generalštaba slovenske<br />

vojske Roberta Glavaša (60) obiskal Kijev.<br />

Slednje ni tako samoumevno, ker je bil ob<br />

Janševem obisku Kijeva zelo kritičen.<br />

»Če je Janši toliko do reševanja vojne, naj<br />

povleče uniformo iz leta ‘91, jo obleče, če<br />

mu je še prav, gre tja z orožjem kot posamezna<br />

oseba brez varovanja in naj se bori<br />

za Ukrajino. Slovence in Slovenke pa naj<br />

pusti pri miru,« je takrat dejal Šarec.<br />

Tokrat si je s pomočnikom ukrajinskega<br />

obrambnega ministra ogledal Irpin, ki je<br />

bil marca v začetku vojne prizorišče srditih<br />

bojev. Še pred tem sta si zjutraj ogledala<br />

razstavo uničenih ruskih tankov in<br />

PROFIMEDIA<br />

položila venec pred spominski zid padlim<br />

vojakom. Popoldne se je v Kijevu sestal<br />

tudi z ministrskim kolegom, pogovarjal<br />

pa se je o nadaljevanju pomoči Slovenije<br />

Ukrajini, zlasti o prihajajočih humanitarnih<br />

izzivih.<br />

FIDES ZGROŽEN NAD<br />

BEŠIČEM LOREDANOM<br />

Minister za zdravje Danijel Bešić Loredan<br />

(49) je, ko je zdravniški sindikat govoril o<br />

stavki, zagrozil svojim kolegom zdravnikom,<br />

na kar smo že opozorili. Po navedbah<br />

zdravniškega sindikata Fides je od<br />

njih zahteval podpis vladnega predloga<br />

za zdravnike v 57. plačnem razredu in jim<br />

napovedal »popolno vojno«, če bodo<br />

stavkali. Domnevno to počne s podporo<br />

predsednika vlade Roberta Goloba (55).<br />

Odziv ministra še čakajo.<br />

Fides upa, da bo vlada do 2. decembra<br />

komentirala ta stališča in ukrepala proti<br />

ministru, saj meni, da gre za nesprejemljiv<br />

način komuniciranja in prakso,<br />

ki v demokratični družbi ne bi smela<br />

imeti mesta in je obsojanja vredna. To<br />

pričakujejo predvsem zaradi vladnih<br />

in vseh uradnih obljub o spoštljivem<br />

dialogu ipd. Vsebine predloga in podrobnosti<br />

niso želeli komentirati, dokler<br />

se ne izteče rok, v katerem mora vlada<br />

predložiti pripombe.<br />

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je že več mesecev na bojni nogi z zdravniškim sindikatom<br />

FIDES, ki si želi izstopa iz enotnega plačnega sistema.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

PREGLED TEDNA<br />

9<br />

RUSKI PARLAMENT<br />

PROTI LGBT<br />

V četrtek je ruska duma sprejela nov<br />

zakon, ki prepoveduje kakršnokoli izražanje<br />

LGBT identitete. To vključuje tudi<br />

področja tiska, spleta in ostalih možnih<br />

načinov izražanja. Do zdaj je to veljalo le,<br />

ko je šlo za propagando med otroki, kar je<br />

sicer že pomenilo prepoved parade ponosa<br />

in podobnih dejavnosti. Rusi želijo s<br />

tem ohraniti tradicionalne ruske vrednote<br />

in se obraniti pred vplivom zahoda.<br />

Po mnenju nasprotnikov je zakon napisan<br />

ohlapno in pušča člane spolnih manjšin<br />

v državi v negotovosti. Domnevno bodo<br />

LGBT bari še vedno dovoljeni, ne pa<br />

istospolno poljubljanje v javnosti. Kazni<br />

za LGBT propagando so zelo visoke tako<br />

za fizične kot pravne osebe, tujce pa lahko<br />

čaka do 15 dni pripora in izgon.<br />

SDS ZMAGALA NA<br />

VOLITVAH V DRŽAVNI SVET<br />

Med vsemi ostalimi volitvami in referendumi<br />

so v teh tednih potekale tudi<br />

posredne volitve v Državni svet. Med 22<br />

sedeži, ki jih od 40 zasedajo predstavniki<br />

lokalnih interesov, jih je več kot tretjino,<br />

8, zasedla SDS. Enako število je tudi kandidatov,<br />

ki so člani sveta že bili v dozdajšnjem<br />

mandatu.<br />

Zaradi neponovljene kandidature ali<br />

poraza na volitvah se med drugim tako<br />

poslavljata Boris Popovič (60) in Franc<br />

Kangler (57). Slednji je v Mariboru izgubil<br />

le za en sam elektorski glas. Generalni<br />

sekretar SDS Borut Dolanc (45) je kot<br />

največji dosežek zmagovalne stranke<br />

izpostavil zmago v sicer precej levi<br />

novogoriški volilni enoti. Za predstavnika<br />

kmetov sta bila izvoljena Branko Tomažič<br />

(61) in Anton Medved.<br />

Ruski parlament je odločil, da se v državi prepove kakršnokoli izražanje ideologije LGBT,<br />

doslej je namreč prepoved veljala zgolj med otroki.<br />

obeh držav. V ospredju pogovorov je bila<br />

krepitev sodelovanja med državama na<br />

različnih področjih in aktualne mednarodne<br />

teme, kot sta vojna v Ukrajini in<br />

energetska kriza ter razmere na Zahodnem<br />

Balkanu.<br />

Po pogovoru z Milanovićem je Pahor<br />

položil venec k spomeniku domovini v<br />

središču Zagreba in se nato srečal še s<br />

predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem<br />

(55) in hrvaškim premierjem<br />

Andrejem Plenkovićem (52).<br />

SHUTTERSTOCK<br />

ZARADI<br />

NOGOMETA »VOJNA«<br />

NA ULICAH BRUSLJA<br />

Po zmagi Maroka nad Belgijo z 2:0 so<br />

maroški navijači na ulicah Bruslja bučno<br />

proslavili zmago: metali so petarde,<br />

prevračali avtomobile in zažigali električne<br />

skuterje, policija pa je odgovorila<br />

z vodnimi topovi in solzivcem. Belgijski<br />

mediji poročajo o veliki škodi<br />

in uničenju.<br />

<br />

PROFIMEDIA<br />

PAHOR<br />

ZADNJIČ V ZAGREBU<br />

Na povabilo hrvaškega predsednika Zorana<br />

Milanovića (56) je aktualni predsednik<br />

Borut Pahor (59) odšel v Zagreb, kar je bil<br />

njegov zadnji uradni predsedniški obisk.<br />

Obisk se je začel s sprejemom z vojaškimi<br />

častmi, sledil je pogovor Pahorja<br />

z Zoranom Milanovićem, na koncu pa<br />

je bilo plenarno zasedanje delegacij<br />

Belgijski mediji poročajo o veliki gmotni škodi, ki je nastala po nogometni tekmi svetovnega prvenstva<br />

med Belgijo in Marokom. Maroški navijači so namreč zmago svoje ekipe »proslavili« z nasiljem<br />

na bruseljskih ulicah.

ČIVKARIJA<br />

10<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Igra Reči @IgraReci<br />

Igra besed.<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Dejan Steinbuch @steinbuch<br />

Slovenska pamet je ponovno zmagala.<br />

Čestitke! Zdaj naj vlada poskrbi samo še za<br />

dva referenduma: enega o prepovedi SDS<br />

in upokojitvi Janeza Janše, drugega pa o<br />

odpravi vseh referendumov za zmeraj. Da<br />

bo potem red. In nas bo grel smehljaj našega<br />

Sončnega kralja na veke vekov. Amen.<br />

Mirko Mayer @Mirko_Mayer<br />

Kratka analiza: Anže Logar je pred 14 dnevi prejel<br />

414.000 glasov. Teza: gre bolj ali manj za celoten<br />

bazen desne sredine. Med 261.000 in 304.000 glasov<br />

je bilo proti na referendumih. Sklep: teme, ki jih<br />

je za ljudsko odločanje izbrala največja opozicijska<br />

stranka, so mobilizirale med 63 in 73 % te baze.<br />

xmp125a @xmp125a<br />

Največji neuspeh te družbe je v tem, da dejansko<br />

več kot polovica prebivalstva očitno misli, da rabimo<br />

„ministrstvo za solidarno prihodnost“ v državi,<br />

ki je po enakosti in solidarnosti praktično že prva<br />

na svetu. Namesto recimo ministrstva za konkurenčnost<br />

in tekmovanje, če že ...<br />

Franci Kindlhofer @FKindlhofer<br />

Vse priznanje in občudovanje ukrajinskim električarjem<br />

na terenu. Izpostavljeni so nadčloveškim<br />

naporom in življenjski nevarnosti. S svojim delom<br />

rešujejo tisoče življenj. Takšen narod je nepremagljiv.<br />

Putin je proti njemu le stenica.<br />

Uroš Mikolič @UrosMikolic<br />

Fitnes je mesto, kamor mora iti moški, ko je<br />

izgubljen v življenju.<br />

Miro Haček @MHacek<br />

3:0 za vladajočo koalicijo, razmerje precej podobno<br />

kot na predsedniških volitvah, tudi po volilnih<br />

okrajih zelo podobna razdelitev glasov. Imamo<br />

politično gledano dve Sloveniji, levo-sredinsko urbano<br />

in desno-sredinsko ruralno. Prva odloča tudi<br />

za drugo.<br />

Libertarec @Libertarec<br />

No, tule pa vidite grožnje, ki jih je Nika Kovač<br />

konkretno povzročila s tem, ko je 40 % opozicije<br />

razglasila za zlo.<br />

AnaBanana @AnaOstricki<br />

Zanimivo mi je opazovati ljudi, ko deliš svojo bolečino.<br />

97 odstotkov ti takoj da nasvet (četudi zanj<br />

nisi vprašal), kaj vse moraš narediti, da ti bo lažje,<br />

2 odstotka ti rečeta, da si pusti vse „odčutiti“ (pohvalno),<br />

1 odstotek te pa celo vpraša, kaj potrebuješ<br />

(nasvet, ramo, rešitev ...).

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK

TEMA TEDNA<br />

12<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

„Čas je, da te žrtve<br />

dobijo svojo besedo“<br />

LUKA SVETINA<br />

V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu so komunisti<br />

po 2. svetovni vojni zagrešili največji slovenski bratomor, se strinjata<br />

arheolog Luka Rozman (42) in zgodovinar Jože Dežman (67),<br />

ki opozarjata, da je celo v najhujših nemških koncentracijskih taboriščih<br />

umrlo manj Slovencev. Svojce, ki karkoli vedo o imenih žrtev, ki so jih<br />

odkrili na najdenih predmetih, prosita za kakršnekoli informacije.<br />

Sredi oktobra sta skupina slovenskih<br />

arheologov in Komisija za<br />

reševanje vprašanj prikritih grobišč<br />

zaključili izkop okostij iz brezna<br />

pod Macesnovo gorico v Kočevskem<br />

rogu, kraju največjega bratomora po<br />

koncu druge svetovne vojne. Po besedah<br />

vodje arheološkega izkopa, Luke Rozmana,<br />

so do danes našli že okrog 3200<br />

žrtev, potem ko so se na izkop pripravljali<br />

več let in z njim dejansko začeli letos<br />

maja. Okostja so bila začasno prenesena<br />

v hrambo v Kočevje. Arheolog Rozman<br />

in zgodovinar dr. Jože Dežman, sta bila<br />

gosta oddaje Vroča tema, kjer sta med<br />

drugim razkrila, kdo so bile žrtve povojnega<br />

poboja, katere predmete so našli v<br />

breznu in kako lahko svojci pogrešanih<br />

po drugi svetovni vojni ugotovijo, ali so<br />

bile nemara žrtve komunističnega nasilja<br />

tudi njihovi družinski člani.<br />

KOMUNISTIČNE<br />

SKRIVALNICE<br />

Izkopavanja v več etapah potekala tri<br />

leta. Skupno so odvozili okoli 2.800<br />

kubičnih metrov materiala, ki je nastal<br />

ob večkratnih miniranjih. Ta so se<br />

vrstila še sredi petdesetih let, se pravi<br />

več kot 10 let po koncu druge svetovne<br />

vojne, saj so nekdanje komunistične<br />

oblasti hotele kraj prikriti za vsako<br />

ceno. Kraj je ostal prikrit tudi ob prvih<br />

spravnih slovesnostih v začetku 90-ih<br />

let, čeprav so bili takrat nekateri storilci<br />

še živi in bi o kraju lahko povedali.<br />

Da gre za slovenske žrtve, pričajo številni<br />

odkriti križci in svetinjice Marije<br />

Pomagaj z Brezij.<br />

Več kot 60 kilogramov osebnih<br />

predmetov (185 kovinskih križcev, ki so<br />

ostali od rožnih vencev ujetnikov, pasne<br />

spone, opremo in 146 svetinjic) so našli<br />

v vrtači pred breznom, kjer so žrtve<br />

slačili. Glede na rezultate raziskave se<br />

1<br />

posmrtni<br />

ostanki<br />

3200<br />

umorjenih

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

TEMA TEDNA<br />

13<br />

»V vsakem primeru<br />

bo pot do resnice še<br />

dolga, kar priznava<br />

tudi kočevski župan<br />

Vladimir Prebilič,<br />

ki meni, da nimamo<br />

vzvodov, da bi<br />

zgodovino spremenili,<br />

saj se taki dogodki<br />

po vojni<br />

ne bi smeli zgoditi.«<br />

bodo odločili, če bo potrebno dodatno<br />

iskanje na območju Ušivih jam. V vsakem<br />

primeru bo pot do resnice še dolga,<br />

kar priznava tudi kočevski župan Vladimir<br />

Prebilič, ki meni, da nimamo vzvodov,<br />

da bi zgodovino spremenili, saj se<br />

taki dogodki po vojni ne bi smeli zgoditi.<br />

Študentje pod vodstvom dr. Mitje<br />

Ferenca in skupaj s kriminalistom Pavlom<br />

Jamnikom so sicer že leta 2004<br />

v vrtači nad breznom izkopali 45 kilogramov<br />

predmetov. Med omenjenimi<br />

osebnimi predmeti so bili nekateri<br />

značilno slovenski in leta 2006 je Ferenc<br />

na zgodovinarskem zborovanju<br />

sklepal, da se je poklon slovenskim<br />

žrtvam znašel na napačni lokaciji. Jože<br />

Dežman je večkrat javno povedal, da je<br />

dejansko množično grobišče pobitih<br />

Slovencev jama pod Macesnovo gorico.<br />

O MINIRANJU<br />

Leta 2017 so pod vodstvom dr. Uroša Koširja<br />

izkopali še dodatnih 17 kilogramov<br />

predmetov in prek dodatnih pregledov<br />

ugotovili, od in do kod je segala pot žrtev<br />

do brezna. Istega leta je Dežman z arheologi<br />

in antropologi sicer raziskoval tudi<br />

prikrita grobišča na Benkovem travniku<br />

v Iški, kjer so partizani spomladi 1942<br />

pobili dve romski družini – najdenih<br />

je bilo 54 okostij – zaradi strahu, da jih<br />

bodo izdali Italijanom.<br />

Velikost razstreljenega območja<br />

pod Macesnovo gorico se je z več kot<br />

10 kubičnimi metri nasipa odstreljenega<br />

materiala zdela nepredstavljiva<br />

še v letu 1990 – za prikrivanje zločina<br />

naj bi partizani razstrelili tudi obod<br />

brezna. Med plastjo prvih ostankov in<br />

razstreljenim materialom je bilo okoli<br />

70 centimetrov. Miniranje je javno opisal<br />

Milan Zajec, ki je uspel preživeti in<br />

je iz brezna tudi pobegnil: »Približno<br />

čez eno uro je bila zelo močna eksplozija,<br />

ogromne skale so zgrmele v jamo<br />

na umirajoče. Nihče izmed nas ni dobil<br />

nobene poškodbe, samo enemu je počil<br />

bobenček v ušesu zaradi močnega zračnega<br />

pritiska. Najbolj pa nas je skrbelo,<br />

ali smo popolnoma zasuti. Tema je bila<br />

takoj tako gosta, da niti odprtine nismo<br />

mogli videti, pa ne zato, ker bi bili popolnoma<br />

zasuti, ampak zaradi dima.«<br />

PETDESETA LETA<br />

Grozljiva Zajčeva zgodba se nadaljuje<br />

s prvimi znaki svetlobe, ko so bili preživeli<br />

veseli, da niso bili popolnoma<br />

zasuti. Se je pa kmalu zatem zgodila še<br />

druga, tretja, četrta in peta detonacija,<br />

vse hujše od prve. »Skale so se valile v<br />

jamo, kar je povzročilo strašno votlo<br />

bobnenje. Ko so končali razstreljevanje,<br />

so nametali v jamo živega apna in<br />

plina, da nismo videli niti pol metra<br />

pred sabo. Bilo je še huje, ko sta nas<br />

poleg žeje dušila še prah in apno. To<br />

miniranje je bilo dopoldne,« je svojo izkušnjo<br />

opisal Zajec.<br />

Spomnimo se, da so novi poskusi<br />

prikrivanja s strani jugoslovanske oblasti<br />

prek detonacij skalovja so potekali<br />

v petdesetih in tudi kasneje: po ocenah<br />

dr. Mihevca naj bi bilo brezno vsaj pol<br />

ožje kot danes – trupla naj bi se nakopičila<br />

skoraj do vrha – kar je tudi razlog<br />

za količino razstreljenega skalovja. Dr.<br />

Mitja Ferenc in kolegi zdaj vztrajajo, da<br />

bo treba letne spominske obeležitve in<br />

prireditve prestaviti pod Macesnovo<br />

gorico s trenutnega grobišča pod Krenom.<br />

Prva slovesnost ob breznu pod<br />

Macesnovo gorico, kjer sta bila govornika<br />

tudi Janez Janša in Borut Pahor, je<br />

sicer potekala 6. junija 2020.<br />

Predsednik Pahor je takrat povedal,<br />

da je le sprava pot, ki se nikoli ne konča,<br />

če pa se konča, pa se začne trpljenje.<br />

»Toda to, kar nas lahko zbliža tudi ob<br />

zelo različnih nazorih, je pogled na bolečino<br />

našega bližnjega. Ne smemo hoditi<br />

brezbrižno mimo tuje bolečine. Na<br />

tem kraju, v Kočevskem rogu, je bolečina<br />

neizmerna. Zato je tudi zmožnost<br />

tega kraja, da nas zbliža, zelo velika. To<br />

zmožnost moramo Slovenci šele odkriti.<br />

In pot tega odkrivanja je strpno razvijanje<br />

kulture spomina,« je takrat še<br />

povedal predsednik Pahor.<br />

Bivši premier Janša, ki je govoril tudi<br />

o izkušnji svojega očeta, ki si desetletja<br />

po tem, ko je smrti v teh krajih ušel, o<br />

tem ni upal spregovoriti niti s svojimi<br />

najbližjimi, je med drugim poudaril,<br />

da je v naravi človeka, da se upre krivici:<br />

»Posameznik, ki je bil potisnjen v<br />

vrtinec okupacije in državljanske vojne<br />

in je želel ostati zvest samemu sebi, pa<br />

velikokrat ni imel dobre izbire. A odpor<br />

proti kateremukoli zlu je bil legitimen.<br />

Zato spoštujemo vse, vse posameznike,<br />

ki so se odločili iz tega nagiba in ki so<br />

se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu<br />

in komunizmu.«<br />

NEMOGOČE RAZMERE<br />

Letos je pri izkopu posmrtnih ostankov<br />

žrtev komunističnega revanšizma<br />

»Približno čez eno<br />

uro je bila zelo močna<br />

eksplozija, ogromne<br />

skale so zgrmele v jamo<br />

na umirajoče. Nihče<br />

izmed nas ni dobil<br />

nobene poškodbe, samo<br />

enemu je počil bobenček<br />

v ušesu zaradi močnega<br />

zračnega pritiska.<br />

Najbolj pa nas je skrbelo,<br />

ali smo popolnoma<br />

zasuti. Tema je bila<br />

takoj tako gosta, da niti<br />

odprtine nismo mogli<br />

videti, pa ne zato, ker bi<br />

bili popolnoma zasuti,<br />

ampak zaradi dima.«

TEMA TEDNA<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

14<br />

5<br />

»Na tem kraju,<br />

v Kočevskem rogu,<br />

je bolečina neizmerna.<br />

Zato je tudi zmožnost<br />

tega kraja, da nas zbliža,<br />

zelo velika. To zmožnost<br />

moramo Slovenci<br />

šele odkriti. In pot<br />

tega odkrivanja<br />

je strpno razvijanje<br />

kulture spomina.«<br />

1 Križci z rožnih vencev, najdeni leta 2004 v vrtači nad<br />

breznom pod Macesnovo gorico. Foto Pavel Jamnik.<br />

2 V zahodno stransko votlino se je zateklo in tam<br />

umrlo vsaj 22 žrtev, ki so preživeli streljanje in<br />

padec, zasutja pa ne. Foto Jože Jagrič.<br />

3 Slovenska polja smrti pod Macesnovo gorico.<br />

Foto Jože Jagrič.<br />

4/5/6/7 Arheološka ekipa je delala v izjemno težkih<br />

pogojih od maja do oktobra 2022. Foto Jože Jagrič.<br />

8 V breznu so našli stotine predmetov, predvsem<br />

osebne opreme, pa tudi neeksplodiranih ubojnih<br />

sredstev in rudarske opreme, ki so jo potrebovali<br />

za razstrelitev oboda brezna. Foto Jože Jagrič.<br />

2<br />

6<br />

7<br />

3

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

sicer sodelovalo med ducat in dvajset<br />

ljudi dnevno, največji izziv pa je bil<br />

varnost udeležencev. »Imeli smo izziv<br />

v sami jami, ki je v nestabilnem stanju.<br />

Skalni bloki so tako nevarni, da se lahko<br />

vsak hip poderejo, izvajali smo sidranje,<br />

ščitili stene z mrežami, zahvala<br />

gre jamarjem Borovniškega kluba,« je<br />

v Vroči temi povedal Luka Rozman, ki<br />

opozarja, da so morali v jamo spustiti<br />

tudi gradbeni stroj, zaradi katerega so<br />

postavili prezračevalni sistem, preko<br />

katerega so proti dnu jame vpihovali<br />

svež zrak. Drugi izziv so bili radioaktivni<br />

plini in delci, ki so nevarni za pljuča.<br />

Koncentracije radona so bile izrazito<br />

problematične: »Bile so tako velike, da<br />

nismo imeli veliko časa. Čas, ki smo ga<br />

preživeli v jami, je pomenil, da smo dosegli<br />

dovoljene letne izpostavljenosti.«<br />

Sama jama je stožčasto oblikovana,<br />

ima najmanj 30 metrov višinske razlike,<br />

zato so se žrtve, ko so jih vrgli vanjo,<br />

še več deset metrov kotalile v različne<br />

smeri. Zgodovinar Jože Dežman pravi,<br />

da je število 3200 žrtev še toliko hujši<br />

bratomor, ker je bilo celo v nemških<br />

koncentracijskih taboriščih zaprtih<br />

in pobitih manj Slovencev. Denimo<br />

v Dachauu okrog 1500, manj žrtev je<br />

bilo tudi v Auschwitzu. »Prvič imamo<br />

4<br />

8<br />

»Posameznik,<br />

ki je bil potisnjen<br />

v vrtinec okupacije<br />

in državljanske vojne<br />

in je želel ostati zvest<br />

samemu sebi, pa<br />

velikokrat ni imel<br />

dobre izbire. A odpor<br />

proti kateremukoli zlu<br />

je bil legitimen. Zato<br />

spoštujemo vse, vse<br />

posameznike,<br />

ki so se odločili iz<br />

tega nagiba in ki so se<br />

borili proti fašizmu,<br />

nacionalsocializmu<br />

in komunizmu.«<br />

opravka v takem obsegu s tisto temeljno,<br />

če rečemo, spravno zagato. Kdo to<br />

hoče slišati in kdo ne. Gre za strahotno<br />

zaroto. Cel obod jame je bil razstreljen,<br />

da se nikoli ne bi izvedelo, kaj je v jami.<br />

Simbolni pogreb leta 1990 v Breznu pod<br />

Krenom se je zgodil tam, kjer Slovencev<br />

praktično ni. Milan Kučan in druščina,<br />

kar je posebej problematično, pa so vedeli,<br />

da tam ni Slovencev,« se je v Vroči<br />

temi razgovoril Dežman.<br />

ČAS ZA SPRAVO<br />

Šele nadaljnje analize bodo pokazale,<br />

kakšne so zgodbe žrtev, to pa bo pravi<br />

preizkus za narod in politiko, če bo<br />

želela poslušati te zgodbe. Tito, Türkovi<br />

drugorazredni, pa zdaj sedemletno<br />

mrcvarjenje s pripravo na izkop, vse to<br />

kaže, kako zahteven proces je to za Slovenke<br />

in Slovence, da to sprocesirajo, je<br />

prepričan Dežman. Ena takšnih tragičnih<br />

zgodb, za katere vedo, da se je v Macesnovi<br />

gorici zgodila, je zgodba Dominika<br />

Lavriča, rojenega leta 1926. Našli<br />

so namreč menažko, ki je imela na dnu<br />

vrezano ime D. Lavrič. Ob pokolu je<br />

bil Lavrič star komaj 19 let, pravi Luka<br />

Rozman. Šlo je za fanta iz Žužemberka.<br />

»Nadalje bo težko individualizirati<br />

žrtve, posmrtni ostanki so se prepletali<br />

med seboj, miniranja so okostja še dodatno<br />

uničila. Ampak če dobimo nekaj<br />

novih podatkov o nekaj novih ljudeh,<br />

bo to veliko,« je priznal Rozman.<br />

Dejansko se svojci na arheologe še<br />

vedno obračajo z vprašanji, ali so nemara<br />

v Macesnovi Gorici našli tudi posmrtne<br />

ostanke njihovih pogrešanih<br />

svojcev. V prilogi tednika Družina, Slovenski<br />

čas, so že objavili spisek okrog<br />

1500 imen znanih žrtev (vsa trenutno<br />

znana imena objavljamo tudi v Domovini<br />

na koncu tega prispevka). »Pozivamo<br />

vse, če karkoli veste o teh ljudeh, so brez<br />

podobe, ne vem, kaj se je v družinah dogajalo.<br />

Ena gospa je razlagala, kako so<br />

trije sinovi njene znanke izginili, umrla<br />

je od žalosti. Čas je, da ta polovica, ki<br />

se jo ves čas zmerja s kolaboranti, dobi<br />

grobove. Ni naključna reakcija župana<br />

Jankovića,« je povedal Dežman, ki meni,<br />

da je čas, da žrtve dobijo svojo besedo.<br />

Sicer pa ne dvomi, da gre za enega največjih<br />

podvigov slovenske arheologije<br />

v <strong>zgodovini</strong>. Prihodnje leto prihaja tudi<br />

razstava najdenih predmetov.<br />

Po izkopu in popisu posmrtnih<br />

ostankov romskih družin v Iški je<br />

problem nastopil ob iskanju primernega<br />

prostora za pokop teh<br />

žrtev. Na Mestni občini Ljubljana<br />

so namreč predlog Komisije RS za<br />

reševanje vprašanj prikritih grobišč,<br />

ki je predlagala najem groba<br />

na Žalah, zavrnili. Enak problem je<br />

tudi s pokopom žrtev iz brezna pod<br />

Macesnovo gorico. Zoran Janković<br />

je namreč že leta 2017 v svojem govoru<br />

ob prazniku dela na Rožniku<br />

poudaril, da v Ljubljani ne bo domobranskih<br />

spomenikov. Podobno<br />

retoriki smo lahko od njega slišali<br />

tudi letos. Janković vztraja, da na<br />

Žalah ni prostora za te žrtve in kot<br />

prostor za pokop predlaga Spominski<br />

park Teharje.

Alojzij Adamič (26, Zadolje), Janez Adamič (20, Mala vas), Jože Adamič (32, Zadolje), Rudolf Adamič (23, Hudi Konec), Stanislav Adamič (29, Kompolje),<br />

Stojan AKTUALNO<br />

Adamič (24, Ljubljana), Štefan Adamič (28, Kompolje), Alojzij Adler (21, Grintovec), Jože Adler (24, Grintovec), Ludovik <strong>74</strong> | Adler 1. DECEMBER (22, Grintovec), 2022<br />

Stanko Adler (19, Grintovec), Ivan Ahačič (Ahačevčič) (19, Podpeč), Alojz Ahlin (30, Dedni Dol), Frančišek Ahlin (40, Grosuplje), Ivan Ahlin (26, Šmarje<br />

– Sap), 16 Jože Komentar Ahlin (31, Dedni Dol), Rudolf Ahlin (23, Dedni Dol), Franc Ambrož (23, Leskovec), Ferdinand Andoljšek (20, Goriča vas), Jože Andoljšek<br />

(33, Goriča vas), Ludvik Andoljšek (36, Breg pri Kočevju), Jože Andoljšek (Andolšek) (21, Kompolje), Jože Andoljšek (Andolšek) (19, Kompolje), Anton<br />

Franc Andolšek (24, Kompolje), Alojz Andrejčič (40, Zloganje), Frančišek Androja (21, Šentjernej), Jožef Arhnauer (21, Podgora), Leopold Arkar (46,<br />

Dešeča vas), Leopold Arkar (21, Dešeča vas), Alojzij Arko (26, Nemška vas), Alojzij Arko (?, Ljubljana), Anton Arko (41, Jurjevica), Janez Arko (26, Petrinci),<br />

Jože Arko (24, Zamostec), Ciril Avbelj (22, Vinje pri Moravčah), Anton Avguštin (22, Meniška vas), Jože Avguštin (23, Meniška vas), Alojz Avsec<br />

(24, Gorenja Gomila), Anton Avsec (38, Gorenja Gomila), Franc Avsec (22, Knežja Njiva ), Matevž Avsec (24, Šmarata ), Vincenc Avsec (25, Ljubljana),<br />

Anton Babič (33, Podgora), Jože Babič (19, Podgora), Jožef Babič (21, Hinje), Ludvik Bahovec (20, Mala Račna), Alojz Bajec (22, Ljubljana), Andrej Bajec<br />

(36, Zloganje), Leopold Vladimir Bajec (26, Ljubljana), Jože Bajuk (25, Božakovo), Pavel Bajželj (19, Stranska vas), Janez Bakše (20, Mihovica), Franc<br />

Bambič (36, Ponikve), Franc Bambič (19, Travnik), Ivana Bambič (20, Travnik), Jožef Bambič (25, Črešnjevec pri Oštrcu), Anton Ban (21, Dolnja Stara<br />

vas), Franc Banič (38, Dolnja Stara vas), Frančišek Banič (43, Hrvaški Brod), Stanislav Baraga (26, Kozarišče ), Franc Barbič (30, Šutna), Jožef Barbič (20,<br />

Dobrava), Rudolf Barbič (19, Dobrava), Alojzij Barle (36, Dolenje Selce), Anton Barle (41, Gorenje Kamenje), Ivan Bartol (24, Hrib), Franc Bartolj (38,<br />

Dolnje Lakovnice), Jožef Bašelj (21, Gorenje Kamenje), Ivan Gabrijel Bavdek (19, Ulaka), Janez Bavdek (26, Marinčki), Jožef Bavdek (20, Ulaka), Andrej<br />

Bavec (36, Šmarata ), Feliks Bavec (28, Šmarata ), Jakob Bavec (35, Šmarata ), Anton Bedenčič (19, Bičje), Anton Bedene (22, Ambrus), Kasimir Bedene<br />

(20, Šmihel pri Žužemberku), Franc Bele (20, Hrvaški Brod), Stanko Bele (20, Čadraže), Jože Belehar (34, Voklo), Jernej Belej (25, Brstnik), Jože Benčina<br />

(21, Vinice), Mihael Benčina (24, Vinice), Alojzij Berčan (28, Selo pri Pancah), Janez Berus (39, Novo mesto), Albin Besal (24, Šmarješke Toplice), Janez<br />

Besal (23, Šmarješke Toplice), Josef Bevc (33, Dolenji Maharovec), Franc Birk (39, Krašce), Alojz Bizjak (24, Moste), Franc Blatnik (43, Gorenje Vrhpolje),<br />

Frane (Franc) Blatnik (25, Zdenska vas), Henrik Blatnik (22, Žvirče), Janez Blatnik (22, Ledeča vas), Janez Blatnik (19, Prevole), Jožef Blatnik (25, Ratje),<br />

Stanislav Blažič (23, Roje pri Trebelnem), Anton Boben (35, Žvirče), Pavel Boben (17, Kal), Franc Bobič (19, Gorenja Gomila), Alojzij Bogataj (21, Rovte),<br />

Jakob Bogataj (43, Stara Oselica), Janez Bogataj (25, Rovte), Alojzij Boh (24, Regrča vas), Anton Bohte (37, Dolenje Lakovnice), Alojzij Bojc (21, Otavice),<br />

Pavel Bojc (37, Dolenja vas), Franc Boldin (39, Gabrovka), Janez Borsan (Brsan) (22, Čadraže), Ivan Anton Božič (19, Brod, Novo mesto), Jože Božič (22,<br />

Podtabor), Karel Božič (34, Zapuže), Stanislav Božič (19, Leskovec), Franc Bradač (19, Rožnik), Ignacij Bradač (23, Male Reberce), Janez Bradač (24, Sadinja<br />

vas pri Dvoru), Janez Bradač (23, Kompolje), Jožef Bradač (21, Kompolje), Janez Bradula (41, Šmarje), Janez Bratkovič (19, Mihovo), Janez Bratkovič<br />

(25, Dolenja Brezovica), Jože Bratkovič (25, Javorovica), Jože Bratkovič (21, Cerov Log), Nikolaj Bratkovič (32, Vratno), Nikolaj Bratkovič (26, Mihovo),<br />

Janez Bratušek (Bratovšek) (19, Vratno), Anton Bregar (26, Gorenje Vrhpolje), Feliks Bregar (43, Hudenje), Franc Bregar (28, Gorenje Vrhpolje), Ignacij<br />

Bregar (32, Dolenja vas pri Čatežu), Jožef Bregar (23, Dob pri Šentvidu), Milan Bregar (21, Male Kompolje), Peter Bregar (21, Goriška vas), Frančišek<br />

Brezovar (22, Repče), Vladimir Brginc (23, Stranska vas), Franc Brglez (22, Podgorica pri Šmarju), Ivan Bricelj (21, Bizovik), Jože Brišar (22, Dolenji<br />

Maharovec), Ivan Brolih (24, Vnanje Gorice), Anton Brsan (26, Orehovec), Franc Bučar (42, Grosuplje), Franc Bučar (27, Ostrog), Stanislav Budnar (22,<br />

Zgornje Palovče), Peter Bukovac (23, Čeplje), Hijeronim Burnik (20, Rovte), Janez Butara (23,<br />

Gazice), Jožef Butara (24, Gazice), Ignacij Can-<br />

kar (41, Brebovnica), Janez Cegnar (21, Mavčiče),<br />

Anton Cekuta (20, Brezje pri Šentjerneju), An-<br />

drej Celar (65, Mirna), Anton Celarec (18, Rovte),<br />

Janez Celarec (19, Rovte), Jože Cerar (47, Gradi-<br />

šče v Tuhinju), Rudolf Cerovšek (37, Šentjernej),<br />

Leopold Cesar (22, Srednji Globodol), Leopold Cesar (19, Dolenji Globodol), Anton Ciber (22,<br />

Matena), Janez Cimerma-nčič (31, Jurna vas), Janez Colarič (23, Šentjakob), Jožef Colarič (21,<br />

Selo), Mojmir Curk (23, Ljubljana), Anton Cvel- Imena 1449 identificiranih bar (43, Čadraže), Franc Cvelbar (21, Dobravica),<br />

Jože Cvelbar (25, Ostrog), Jože Cvelbar (24, Vrat-<br />

no), Alojzij Čampa (20, Hudi Konec), Janez Češnovar<br />

(22, Goriška Gora), Janez Črtalič (36,<br />

Gorenje Vrhpolje), Ferdinand Čuden (32, Vnanje<br />

žrtev iz brezna<br />

Gorice), Jože Čukajne (39, Dolenja Stara vas), pod Macesnov gorico. Jože Debelak (27, Stara Oselica), Franc Debeljak<br />

(46, Retje), Ignac Debeljak (35, Kočarija), Janez Debeljak (40, Valburga), Jožef Debeljak (31, Mala<br />

Slevica), Jože Debevec (23, Dolenje Dole), Jernej<br />

Derčar (19, Podgora), Miroslav Friderik Dernuljc<br />

(22, Podtabor), Peter Dežman (21, Vratno), Jožef Dobovšek (26, Sidraž), Alois Dolenc (34, Dvor),<br />

Anton Doles (18, Jeršiče ), Frančišek Dolinar (40, Moše), Janez Dolmovič (27, Šutna), Karel Dolšak (21, Velike Bloke ), Franc Dolšek (25, Šalka vas), Stanislav<br />

Drab (34, Novo mesto), Frančišek Draksler (41, Zbilje), Janez Draksler (32, Mavčiče), Anton Dren (31, Ponikve), Janez Drobnič (23, Goriča vas),<br />

Rafael Drobnič (22, Valična vas), Stanislav Drobnič (25, Valična vas), Stanislav Drobnič (19, Hudi Vrh ), Tomaž Drobnič (48, Viševek), Anton Erbida (21,<br />

Veliki Lipovec), Anton (Tone) Erčulj (32, Mala vas), Franc Erjavc (34, Loka), Ciril Erjavec (23, Grintovec), Ignac Erjavec (44, Ljubljana), Rudi (Rudolf)<br />

Erjavec (20, Velike Vrhe), Janez Erlah (30, Dolž), Albin Eršte (20, Polhovica), Bogomir Anton Eršte (19, Šmihel), Anton Fabjan (43, Stavča vas), Anton<br />

Fabjan (32, Prevole), Anton Fabjan (19, Prevole), Franc Fabjan (33, Irča vas), Jožef Fabjan (22, Prevole), Albin Fatur (20, Vir pri Stični), France Femec (19,<br />

Luža), Anton Ferkolj (19, Dolenje Gradišče), Jožef Ferkolj (19, Mihovo), Anton Ferkulj (20, Kolenča vas), Janez Ferkulj (22, Kolenča vas), Karol Jožef<br />

Ferkulj (30, Kolenča vas), Alojzij Ferlin (20, Gabrovka), France Ferlin (19, Malo Globoko), Janez Finc (38, Dedni Dol), Janez Finc (26, Kožljevec), Anton<br />

Fink (33, Predole), Jože Fircik (20, Zadolje), Vinko Firšt (?, Polhov Gradec), Anton Florjančič (20, Dolenje Karteljevo), Leopold Flus (25, Mokronog),<br />

Kristijan Fortuna (28, Gabrovka), Alojzij Franc (33, Podstrmec), Ludvik Franc (26, Podstrmec), Anton Francelj (20, Pri Cerkvi), Jožef Francelj (33,<br />

Rapljevo), Vladimir Frantar (21, Poženik), Blaž Frontini (31, Potok), Anton Gačnik (24, Kot), Anton Gal (35, Orehovec), Rudolf Gerbec (Grbec) (37,<br />

Praproče), Franc Gerl (22, Dolenjske Toplice), Ignacij Germ (22, Pleš), Anton Gerže (22, Mali Log), Franc Glač (22, Bruhanja vas), Frančišek Glavan (24,<br />

Klečet), Jožef Glavan (19, Roženpelj), Anton Glavič (22, Žvirče), Anton Glavič (21, Klečet), Jože Glavič (20, Lašče), Alojz Globevnik (33, Grmovlje), Slavko<br />

Globevnik (22, Zameško), Karol Gnidovec (20, Sela pri Ajdovcu), Franc Godec (26, Laze), Franc Godec (22, Trebnja Gorica), Ignacij Godec (29, Veliko<br />

Globoko), Janez Godec (23, Male Lese), Jurij Godnov (37, Čadovlje), Janez Golob (23, Mali Ban), Alojzij Gorenc (21, Velike Vodenice), Josef Gorenc (18,<br />

Dolenje Vrhpolje), Stanislav Gorenc (23, Vrh), Stanislav (Stane) Gorišek (29, Gorenje Vrhpolje), Anton Gorjup (29, Prapreče), Franc Gorjup (24, Podžaga),<br />

Janez Gorjup (26, Zadolje), Stanislav Gorjup (22, Podžaga), Anton Gornik (27, Zapuže), Franc Gornik (19, Bukovica), Jože Gornik (22, Cerov Log),<br />

Stanko Gornik (23, Zapuže), Alojzij Gorše (34, Paka), Franc Gorše (33, Dolenja vas), Franc Gorše (33, Prigorica), Franc Gorše (26, Prigorica), Franc<br />

Gorše (22, Prigorica), Ivan Grabnar (21, Gorenja Brezovica), Franc Gradišar (25, Dolenje Sušice), Janez Gradišar (37, Bavdek), Matija Grahek (38, Petrova<br />

vas), Viktor Grašič (24, Trstenik), Anton Grčar (23, Ljubljana), Alojz (Lojze) Grebenc (34, Pušče), Alojzij Gregorčič (22, Valična vas), Anton Gregorčič<br />

(25, Valična vas), France Gregorčič (20, Valična vas), Frančišek Gregorčič (33, Orlaka), Jožef Gregorčič (34, Valična vas), Karol Gregorčič (24, Orlaka),<br />

Jože Gregorič (31, Groblje), Leopold Gregorič (28, Nadlesk ), Stanislav Gregorič (35, Stari trg ), Jožef Grivec (21, Golobinjek), Anton Grm (33, Male Lese),<br />

Anton Grm (19, Mala vas), Filip Grm (34, Mala vas), Jože Grm (32, Zagorica), Jože Grm (24, Velike Lese), Jože Groznik (?, Ljubljana), Anton Grubar (42,<br />

Apnenik), Anton Gruden (23, Laporje), Jožef Gruden (22, Sloka Gora), Jože Grum (42, Spodnja Slivnica), Alojz Gunde (25, Orehovec), Leopold Gunde<br />

(22, Orehovec), Jožef Guzelj (18, Podjelovo Brdo), Anton Habjan (33, Breznica pod Lubnikom), Franc Habjan (20, Trebnja Gorica), Janez Habjan (20,<br />

Trebnja Gorica), Jože Habjan (20, Spodnja Slivnica), Janez Hauptman (26, Zgornji Log), Alojzij Hiti (22, Ravne pri Sv. Vidu ), Frančišek Hiti (25, Ravne<br />

pri Sv. Vidu ), Janez Hiti (18, Ravne pri Sv. Vidu ), Alojz Hočevar (31, Ljubljana), Alojz Hočevar (21, Razdrto), Alojzij Hočevar (34, Hrustovo), Anton Hočevar<br />

(34, Podgora ), Anton Hočevar (24, Kamni Vrh pri Ambrusu), Anton Hočevar (22, Ambrus), Anton Hočevar (20, Podpeč), Florijan Hočevar (19,<br />

Velike Vrhe), Franc Hočevar (24, Stopno), Franc Hočevar (24, Trebnja Gorica), Franc Hočevar (19, Grmovlje), Frenk (Franc) Hočevar (18, Zagorica), Janez<br />

Hočevar (37, Mali Korinj), Janez Hočevar (35, Podgora), Jože Hočevar (26, Brezovi Dol), Jože Hočevar (25, Ambrus), Jože Hočevar (21, Sušica), Jožef<br />

Hočevar (38, Zloganje), Jožef Marija Hočevar (19, Beli Grič), Karol Hočevar (24, Zapuže), Ladislav Hočevar (20, Kamni Vrh pri Ambrusu), Ludvik Hočevar<br />

(21, Ambrus), Matija Hočevar (41, Ambrus), Miha Hočevar (28, Ambrus), Venceslav Hočevar (22, Hinje), Vladislaj Hočevar (26, Zapuže), Anton-Zorislav<br />

Homan (19, Stara Loka), Stanislav Hostnik (27, Roje), Anton Hren (39, Vrhovo pri Žužemberku), Franc Hren (35, Podpeč), Janez Hren (26, Velika<br />

Strmica), Janez Hren (23, Sadinja vas pri Dvoru), Jože Hren (34, Kompolje), Jožef Hren (32, Videm), Stanislav Hren (29, Podgora), Anton Hribar (38, Mali

Korinj), Anton Hribar (22, Dobindol), Avguštin Hribar (18, Tisovec), Franc Hribar (20, Ljubljana), Franc Hribar (19, Šmarje – Sap), Ignacij Hribar (34,<br />

Vrh pri Križu), Janez <strong>74</strong> | Hribar 1. DECEMBER (23, Šmarje 2022 – Sap), Janez Hribar (22, Podbočje), Jože Hribar (27, Ljubljana), Jožef Hribar (39, Gradenc), AKTUALNO<br />

Martin Hribar (22,<br />

Zagradec), Alojzij Hrovat (23, Stranska vas), Alojzij Hrovat (19, Kamni Vrh pri Ambrusu), Anton Hrovat (20, Dolenja vas), Franc Hrovat (21, Regrča vas),<br />

Franc Hrovat (18, Dvor), Ivan Hrovat (21, Kamni Vrh pri Ambrusu), Janez Hrovat (43, Brezovi Dol), Janez Hrovat (33, Kal), Jože Hrovat Komentar (24, Kamni 17 Vrh<br />

pri Ambrusu), Ludvik Hrovat (32, Ljubljana), Ludvik Hrovat (24, Ambrus), Mirko Hrovat (24, Ljubljana), Alojzij Hude (23, Mirna Peč), Anton Hudoklin<br />

(37, Loka), Anton Hudoklin (34, Gorenja Stara vas), Frančišek Hudoklin (39, Loka), Martin Hudoklin (20, Loka), Pavel Hvastja (27, Savlje), Anton Ilc (26,<br />

Vinice), Anton Ilovar (31, Temenica), Avguštin Ilovar (32, Dob pri Šentvidu), Alojz Indihar (35, Črni Potok pri Velikih Laščah), Janez Intihar (19, Dule),<br />

Jožef Intihar (30, Cesta), Franc Istenič (42, Hotedršica), Jožef Istenič (34, Hotedršica), Alojzij Ivančič (21, Runarsko ), Anton Jakič (20, Podgorica), Franc<br />

Jakič (34, Hrustovo), Justin Jakič (20, Hrustovo), Vladimir Jakič (27, Hrustovo), Anton Jaklič (32, Lazina), Jožef Jaklič (20, Dolnji Kot), Ciril Jakopič (19,<br />

Ljubljana), Janez Roman Jakopič (20, Ljubljana), Rudolf Jakša (20, Gaber pri Semiču), Alojzij Jakše (39, Brod), Franc Jakše (17, Rakovnik pri Birčni vasi),<br />

Janez Jakše (19, Rakovnik pri Birčni vasi), Jožef Jakše (19, Rakovnik pri Birčni vasi), Mihael Jakše (22, Gorenje Gradišče), Franc Jamnik (33, Brankovo),<br />

Franc Jamnik (33, Rožnik), Frančišek Jamnik (38, Sušica), Ivan Jamnik (22, Rožnik), Janez Jamnik (24, Veliko Mlačevo), Jože Jamnik (31, Sušica), Jože<br />

Jamnik (23, Brankovo), Jože Jamnik (22, Škofljica), Karel Jamnik (20, Brankovo), Miroslav Jamnik (21, Dolščaki), Rudolf Jamšek (20, Slančji Vrh), Alojz<br />

Jan (25, Mala Loka pri Trebnjem), Franc Jančar (23, Češnjice pri Zagradcu), Ivan Jančar (22, Mala Stara vas), Stanislav Jančar (19, Mala Stara vas), Anton<br />

Janež (18, Globel), Franc Janežič (29, Grosuplje), Martin Janežič (19, Pece), Jože Janškovec (30, Dobrava pri Škocjanu), Franc Jarc (26, Hrastje), Frančišek<br />

Jarc (25, Trebča vas), Janez Jarc (28, Mali Lipovec), Jožef Jarc (19, Malenska vas), Anton Jarm (25, Dolnje Prapreče), Alojz Javornik (36, Grosuplje), Rado<br />

Jelenc (?, Ribnica), Janez Jenič (23, Vratno), Ivan Alojzij Jenko (39, Žužemberk), Jožef Jenko (23, Mavčiče), Anton Jenškovec (25, Gornja Prekopa), Ivan<br />

Jerele (19, Loka), Franc Jerič (31, Škocjan), Alojzij Jeriček (31, Brod, Novo mesto), Anton Jerman (29, Petrova vas), Anton Jermančič (37, Drušče), Anton<br />

Jerše (22, Ambrus), Frančišek Jerše (23, Zalisec), Ignacij Jerše (20, Veliki Lipovec), Mirko Jerše (20, Marinča vas), Anton Jeršin (27, Cesta), Filip Ješe (20,<br />

Trboje), Jakob Ješe (30, Jama), Ladislav Ješe (26, Trboje), Anton Jevnikar (38, Hrastovica), Franc Jevnikar (33, Mali Ban), Franc Ježek (21, Savlje), Lado<br />

Jokič (?, Ljubljana), Stanko Jokič (?, Ljubljana), Alojzij Jordan (25, Groblje), Anton Jordan (34, Ostrog), Josef Jordan (27, Groblje), Alojzij Junc (40, Gorenje<br />

Mokro polje), Franc Jurgalič (31, Groblje), Anton (Tone) Juvanc (26, Podpeč), Franc Kadunc (21, Oslica), Ignac Kaferle (21, Razbore), Stane Kafrle (19,<br />

Razbore), Jakob Kandare (34, Podgora ), Janez Kandare (22, Dane ), Jožef Kastelec (17, Peč), Alojz Kastelic (32, Polica), Alojzij Kastelic (25, Dešeča vas),<br />

Alojzij Kastelic (22, Zagradec), Anton Kastelic (24, Oslica), Franc Kastelic (40, Klečet), Franc Kastelic (24, Poljane pri Mirni Peči), Ignac Kastelic (19,<br />

Sad), Ignacij Kastelic (21, Visejec), Janez Kastelic (33, Predole), Janez Kastelic (32, Sela pri Višnji Gori), Janez Kastelic (21, Dedni Dol), Karel Kastelic (28,<br />

Gabrje pri Stični), Martin Kastelic (37, Peščenik), Martin Kastelic (21, Zagradec), Slavko Kastelic (19, Žvirče), Venceslav Kastelic (25, Brezovi Dol), Anton<br />

Kastelic (30, Peščenik), Frančišek Kavšek (30, Temenica), Zlatko Kelbič (20, Ljubljana), Anton Keržič (21, Nadlesk ), Miroslav Keržič (23, Ljubljana),<br />

Oton Keržič (23, Ljubljana), Zvone Keržič (23, Ljubljana), Jožef Klančar (31, Lašče), Jožef Klančar (20, Hrustovo), Alojz Klanšek (27, Simert pri Bošanju),<br />

Ciril Klanšek (20, Simert pri Bošanju), Janez Klanšek (30, Simert pri Bošanju), Jože Klanšek (24, Ljubljana), Albin Klemen (36, Vnanje Gorice), Jože<br />

Klemen (?, Retje), Anton Klemenčič (32, Stara Oselica), Janez Klevišar (20, Velike Brusnice), Anton Klinc (24, Cesta), France Klinc (36, Podtabor), Jožef<br />

Klinc (31, Cesta), Milan Klinc (26, Zdenska vas), Alojz Kljun (42, Prigorica), Janez Kljun (30, Sajevec), Anton Klopčič (30, Marinčki), Frančišek Klopčič<br />

(28, Marinčki), Ignacij Klopčič (31, Marinčki), Andrej Klun (36, Rapljevo), Anton Klun (23, Zamostec), Franc Kmet (20, Mačkovec pri Dvoru), Stanislav<br />

Knafeljc (21, Škrjanče), Jožef Knavs (23, Hrib), Franc Knavs (35, Goriča vas), Alojz Knez (25, Veliki Cirnik), Janez Kobe (18, Dolž), Alojzij Kocjančič (38,<br />

Trebča vas), Feliks Kocjančič (37, Gabrovka), Ignacij Kocjančič (25, Gornji Križ), Janez Kocjančič (23, Trebča vas), Stanislav Kocjančič (25, Trebča vas),<br />

Anton Kočevar (35, Petrova vas), Stanislav Kočevar (21, Viševek ), Janez Koderca (Kodrca) (37, Vrh ), Matej Kogovšek (19, Rovte), Janez Kokalj (19, Hrib<br />

nad Ribčami), Tone (Anton) Kolbezen (26, Loka pri Črnomlju), Vinko Kolbezen (20, Loka pri Črnomlju), Anton Kolenc (23, Gorenji Globodol), Anton<br />

Koman (25, Paka), Frančišek Koncilja (20, Sadinja vas pri Dvoru), Franc Končan (45, Log pri Brezovici), Martin König (33, Bakerc), Jernej König /Kenik<br />

(28, Bakerc), Rudolf Konte (28, Žvirče), Janez Koprivec (43, Velika Ilova gora), Pavle Koprivšek (35, Muljava), Jožef Koračin (21, Selo pri Zagorici), Karol<br />

Kordiš (36, Retje), Anton Koren (31, Gornji Križ), Jakob Korenč (?, Ljubljana), Roman Korenič (23, Gorenja Gomila), Pavel Koretič (21, Roje), Jakob Korimšek<br />

(Korinšek) (32, Savlje), Anton Korošec (35, Podulaka), Ivan Korošec (29, Rakitna), Jože Korošec (23, Groblje), Rafael Kosmač (18, Zgornja Kokra),<br />

Jožef Kostrevc (20, Pristavica), Anton Košak (21, Velike Reberce), Franc Košak (23, Velike Reberce), Jože Košak (32, Šmarje – Sap), Andrej Koščak (22,<br />

Ljubljana), Ciril Koščak (26, Dedni Dol), Frančišek Koščak (31, Dedni Dol), Marjan Koščak (23, Ljubljana), Matevž Koščak (21, Gabrovčec), Metod Koščak<br />

(26, Dedni Dol), Jakob Košir (43, Šentjošt nad Horjulom ), Jožef Košir (20, Hrib), Alojzij Kotar (19, Verdun), Jožef Kotar (21, Verdun), Alojz Kovač (26,<br />

Morava), Alojzij Kovač (23, Kuželjevec), Anton Kovač (26, Log), Janez Kovač (22, Ljubljana), Anton Kovačič (29, Dolnja Stara vas), Anton Kovačič (25,<br />

Zameško), Anton Kovačič (20, Vrh), Franc Kovačič (37, Orehovica), Frančišek Kovačič (26, Vrh), Frančišek Kovačič (18, Vrh), Janez Kovačič (21, Golobinjek),<br />

Janez Kovačič (20, Dolenji Maharovec), Janez Kovačič (20, Gorenja Gomila), Jožef Kovačič (22, Tolsti vrh), Jože Kozina (20, Goriča vas), Franc<br />

Kožar (35, Sinovica), Franc Kožar (23, Zagorica), Štefan Kožar (20, Dvorska vas), Pavla Koželj (22, Mačkovec pri Dvoru), Ignac Kralj (23, Dobrava pri<br />

Škocjanu), Ivan Kralj (22, Cesta), Franc Kraljič (22, Grm), Jože Kraljič (36, Grm), Jože Kramar (24, Paradišče), Stanislav Kramaršič (24, Straža), Janez<br />

Kranjc (27, Iga vas ), Rudolf Kranjc (21, Iga vas ), Alojzij Krašovec (31, Potiskavec), Ignacij Krašovec (38, Tržič), Izidor (Ivan) Krašovec (22, Vrhnika),<br />

Rafael Kregar (27, Cerklje na Gorenjskem), Ivan Krepek (23, Vinička vas), Franc Krhin (20, Karlče), Franc Kristan (22, Repnje), Jože Krivec (19, Dolenje<br />

Karteljevo), Stanislav Krivec (17, Mali Kal), Leopold Križaj (19, Godešič), Polde Križaj (19, Godešič), Janez Križman (37, Četež), Janez Kromar (22, Prigorica),<br />

Karol Kromar (20, Roje), Janez Kržič (42, Rakitna), Alojz (Lojze) Kržišnik/ (?, Kostanje-vica), Karel Kuhar (25, Dobe), Leopold Kuhar (23, Dobe),<br />

Martin Kuhar (29, Dobe), Franc Kuhelj (23, Šmihel pri Žužemberku), Janez Kuhelj (46, Kitni Vrh), Josef Kuhelj (41, Šmarje), Jože Kuhelj (20, Žužemberk),<br />

Karel Kuhelj (46, Šmarje), Anton Kukman (24, Verdun), Stanko Kumelj (19, Drenje), Janez Kupljenik (28, Orehovica), Frančišek Kutnar (28, Vrh pri<br />

Križu), Alojz Lah (35, Hrenca), Jožef Lah (23, Zales ), Frančišek Lahajnar (34, Vnanje Gorice), Milan Lampič (25, Ljubljana), Jožef Lamut (25, Veliki<br />

Nerajec), Frančišek Lašič (23, Veliki Nerajec), Anton Lavrič (33, Stari trg ), Dominik Lavrič (19, Šmihel pri Žužemberku), Franc Lavrič (40, Stari trg ),<br />

Janez Lavrič (38, Retje), Jožef Lavrič (26, Žužemberk), Slavko Lavrič (20, Šmihel pri Žužemberku), Janez Legan (32, Stavča vas), Jože Legan (41, Artmanja<br />

vas), Jožef Legan (29, Stavča vas), Ladislav Legan (26, Stavča vas), Marjan Legat (24, Zgornja Šiška), Feliks Lekan (21, Tolčane), Ivan Lekan (19,<br />

Stari trg ), Jožef Lekan (21, Gabrovka), Andrej Lekšan (32, Klance), Anton Lekšan (21, Šmarata ), Alojz Lenarčič (33, Ponikve), Franc Lenarčič (28, Ponikve),<br />

Janez Lenarčič (35, Ponikve), Janez Lenarčič (18, Drenov Grič), Stanislav Lenarčič (26, Nemška vas na Blokah), Rafael Lenaršič (20, Log pri Brezovici),<br />

Jože Lenart (19, Dolenji Maharovec), Franc Lenčič (34, Loka), Martin Lešnjak (30, Šmarje), Rudolf Lešnjak (26, Šmarje), Franc Letnik (19, Hrenca),<br />

Franc Levstek (37, Sodražica), Franc Levstek (24, Goriča vas), Frančišek Levstek (22, Male Lašče), Janez Levstek (37, Male Lašče), Jože Levstek (19, Male<br />

Lašče), Jože Levstek (19, Podklanec), Jožef Levstek (20, Goriča vas), Karol Levstek (31, Male Lašče), Alojz Levstik (38, Male Lašče), Janez Lipar (20, Dolenji<br />

Maharovec), Josef Lipar (27, Dolenji Maharovec), Mirko Lohkar (19, Predstruge ), Jože Lopatec (35, Dobrava pri Škocjanu), Anton Lovšin (22, Goriča<br />

vas), Anton Lovšin (20, Hrovača), Vincencij Lovšin (19, Prigorica), Ivan Krizoslom Lozar (25, Ljubljana), Leopold Lube (30, Sadinja vas pri Dvoru),<br />

Frančišek Lube (25, Plešivica), Anton Lunder (23, Finkovo), Peter Pavel Lunder (22, Grosuplje), Ludvik Lušin (29, Zapotok), Anton Luzar (38, Gorenja<br />

Brezovica), Janez Luzar (33, Pristava), Matko (Matija) Lužnik (22, Čušperk), Zdravko Majnik (37, Šmihel), Franc Makše (24, Češča vas), Martin Mali (20,<br />

Tolsti vrh), Feliks Malovič (34, Žaga), Gabrijel Malovič (35, Žaga), Frančišek Malovrh (37, Velika Ligojna), Franc Mandelj (21, Marinča vas), Anton Marolt<br />

(38, Podbukovje), Anton Marolt (22, Cesta), Franc Marolt (19, Podstrmec), Frančišek Marolt (21, Škrlovica), Janez Marolt (21, Cesta), Jože Marolt<br />

(15, Žlebič), Jožef Marolt (39, Žlebič), Lavrencij Marolt (41, Logarji), Stanislav Marolt (30, Ljubljana), Avguštin Martinčič (18, Tomažja vas), Franc Albin<br />

Masnik (19, Velike Lašče), Anton Matevžič (28, Podžaga), Janez Matevžič (31, Podžaga), Alojzij Maver (20, Reber), Anton Maver (22, Velike Reberce),<br />

France Maver (20, Velike Reberce), Jože Maver (33, Šmihel), Ivan/Janez Mavsar (22, Podgora), Pavel Vid Mavsar (22, Straža), Stane Mavsar /Mavser (18,<br />

Podgora), Jože Maznik (18, Orehovica), Jernej Medle (20, Vrh), Anton Medved (20, Roženpelj), Franc Medved (21, Moše), Jožef Medved (24, Roženpelj),<br />

Jožef Medved (19, Sela pri Šumberku), Anton Meglen (33, Četež pri Strugah), Franc Meglen (31, Potiskavec), Franc Meglen (26, Potiskavec), Janez Meglen<br />

(36, Cesta), Janez Meglen (31, Kal), Jože Meglen (33, Kal), Jožef Meglen (34, Potiskavec), Franc Meglič (25, Sv. Jurij ob Ščavnici (Videm)), Ludvik<br />

Meglič (21, Sv. Jurij ob Ščavnici (Videm)), Anton Mehle (43, Paradišče), Franc Mehle (20, Zagradec pri Grosupljem), Ivan Mehle (19, Cikava), Jože Mehle<br />

(30, Ljubljana), Martin Mehle (37, Perovo), Vinko Mehle (21, Cikava), Jože Menart (41, Novi Svet), Jože Mencin (22, Telče), Rajko Merala (24, Ljubljana),

Franc Merhar (39, Prigorica), Miroslav Merhar (22, Blate), Anton Mervar (25, Dešeča vas), Jožef Mervar (23, Drašča vas), Franc Mervič (32, Rajnovšče),<br />

Pavel AKTUALNO<br />

Mesarko (26, Štanca nad Litijo), Franc Mesec (21, Stara Vrhnika), Franc Mesojedec (23, Kompolje), France Mestek (28, Pugled <strong>74</strong> | 1. pri DECEMBER Karlovici), 2022 Janez<br />

Metelko (20, Gorenje Zabukovje), Stanislav Metelko (18, Gorenje zabukovje), Frančišek Metež (24, Veliki Nerajec), Matija Metež (34, Veliki Nerajec),<br />

Ludvik 18 Slavko Komentar Mežnar (24, Trbinc), Frančišek Miglič (35, Metnaj), Jože Mihelčič (?, Ljubljana), Albin Miklavčič (29, Krka), Franc Miklavčič (31, Vinji<br />

Vrh), Janez Miklavčič (31, Dolenja Stara vas), Janez Miklavčič (23, Mali Korinj), Jože Miklavčič (19, Podbukovje), Janez Miklavž (22, Orehovec), Anton<br />

Miklič (31, Cesta), Anton Miklič (21, Gradenc), Anton Miklič (19, Dolenje Kamenje), Franc Miklič (25, Žvirče), Franc Miklič (22, Cesta), Franc Miklič (21,<br />

Cesta ), Jože Miklič (34, Cesta), Jože Miklič (22, Bruhanja vas), Nace (Ignac) Miklič (26, Zagorica), Alojzij Mikše (20, Cerknica ), Jožef Mikše (19, Cerknica<br />

), Gabrijel (Jelko) Mikuž (20, Šmarje – Sap), Ciril Bogomil Milač (23, Ljubljana), Anton Milavec (20, Runarsko), Janez Milavec (22, Runarsko), Janez<br />

Mirtič (33, Gornji Kot), Jožef Mirtič (39, Dolnji Kot), Jože Mišič (48, Hudi Vrh ), Alojz Mišmaš (23, Ambrus), Anton Mišmaš (32, Ambrus), Franc Mišmaš<br />

(42, Kal), Jože Mišmaš (47, Budganja vas), Jožef Mišmaš (33, Krka), Andrej Mlakar (20, Kozarišče ), Bogomil Anton Mlakar (19, Žužemberk), Danijel Stanislav<br />

Mlakar (22, Žužemberk), Franci Mlakar (24, Zagorica), Ivan Močnik (27, Županje Njive), Alojzij Modec (23, Velike Bloke ), Alojz Modic (31, Strmec),<br />

Anton Modic (28, Brinovščica), Janez Modic (39, Podtabor), Janez Modic (38, Strmec), Jernej Modic (24, Brinovščica), Ludvik Modic (34, Podtabor),<br />

Alojzij Mohar (19, Cesta), Anton Mohar (33, Zamostec), Jože Mohar (20, Cerovo), Martin Mohar (39, Mala Račna), Alojzij Mohorčič (37, Kamni Vrh<br />

pri Ambrusu), Stanislav Molek (23, Gradenc), Alojzij Mozetič (34, Selo pri Ihanu), Anton Možina (19, Zaplana), Janez Možina (21, Zaplana), Mihael<br />

Mravinec (32, Sečje selo), Alojz Mrgole (19, Znojile), Alojzij Mrgole (24, Telče), Martin Mrgole (22, Telče), Alojzij Mrvar (21, Žužemberk), Jožef Mrvar<br />

(22, Žužemberk), Miroslav Mrvar (24, Visejec), France Muhič (25, Ambrus), Ignac Muhič (23, Klečet), Jakob Muhič (35, Ambrus), Janez Muhič (36,<br />

Ambrus), Ljudovik Muhič (27, Ambrus), Alfonz Murn (22, Sela pri Ajdovcu), Jožef Murn (20, Lašče), Ivan Mustar (19, Kompolje), Frančišek Nagode (22,<br />

Stara Vrhnika), Ivan Nagode (23, Stara Vrhnika), Jožef Nagode (20, Stara Vrhnika), Vincencij Nagode (21, Gorenji Logatec), Franc Nagode (33, Ravnik),<br />

Anton Nahtigal (29, Vrhovo pri Žužemberku), Fortunat Nahtigal (29, Vrhovo pri Žužemberku), Mihael Nahtigal (31, Vrhovo pri Žužemberku), Andrej<br />

Nanut (26, Podcerkev ), Ivan Nebec (25, Zalog pri Škofljici), Stanko Nemanič (20, Šentvid nad Ljubljano), Konrad Neuvirt (22, Malčenik), Anton Nograšek<br />

(?, Ljubljana), Jernej Nograšek (27, Tunjice), Karol Nosan (28, Prigorica), Alojzij Nose (19, Veliki Korinj), Anton Nose (20, Pri Cerkvi), Frančišek Nose<br />

(25, Paka), Ignacij Nose (21, Veliki Korinj), Janez Nose (35, Kompolje), Janez Nose (34, Podgora), Leopold Nose (18, Pri Cerkvi), Stanislav Nose (20, Kolenča<br />

vas), Alojz Novak (36, Budganja vas), Alojz Novak (24, Trboje), Alojzij Novak (25, Šmihel pri Žužemberku), Anton Novak (24, Ratje), Anton Novak<br />

(22, Telčice), Anton Novak (20, Lopata), Anton Novak (19, Gabrovčec), Anton Novak (19, Kompolje), Franc Novak (34, Videm), Frančišek Novak (35,<br />

Zagorica), Frančišek Novak (21, Kompolje), Ignacij Novak (33, Sadinja vas pri Dvoru), Jože Novak (39, Budganja vas), Jožef Novak (22, Drašča vas), Jožef<br />

Novak (21, Podlipa), Kristjan Novak (24, Hudo), Leopold Novak (37, Mala vas), Ludvik Novak (35, Mala vas), Peter Novak (25, Trboje), Franc Novljan (22,<br />

Mala Loka pri Višnji Gori), Milan Nučič (19, Hlebče), Rudolf Oberstar (20, Ratje), Anton Oblak (19, Podjelovo Brdo), Frančišek Oblak (31, Planina ), Janez<br />

Oblak (45, Vrhnika), Alojzij Ogrinec (43, Podkogelj), Franc Omahen (34, Studenec), Janez Omahen (30, Studenec), Jožef Omahna (20, Hrib nad Ribčami),<br />

Franc Omerza (35, Rakitnica), Anton Oražem (20, Rakitnica), Anton Jožef Oražem (24, Ribnica), Franc Oražem (31, Globel), Frančišek Oražem (21,<br />

Rakitnica), Josip Oražem (24, Rakitnica), Jože Oražem (23, Prigorica), Janez Oražem (29, Prigorica), Franc Osenar (24, Vrhpolje pri Kamniku), Rudolf<br />

Osenk (40, Log pri Brezovici), Peter Osredkar (32, Velika Ligojna), Rudolf Ostronič (25, Vinica), Jožef Otoničar (20, Podslivnica ), Janez Ovniček (18,<br />

Dolž), Matija Ovniček (21, Dolž), Ludvik Ovnik (22, Dolnji Vrh), Viktor Ovnik (19, Dolnji Vrh), Alojzij Ovsec (29, Kozarišče ), Janez Ovsec (32, Kozarišče),<br />

Jožef Ovsec (28, Kozarišče ), Vincenc Ovsec (25, Kozarišče ), Janez Padaršič (20, Gorenje Gradišče), Alojzij Pajk (37, Trebež), Jože Pajk (39, Veliko Mlačevo),<br />

Pavel Pajk (21, Hočevje), Ivan Pajnič (29, Ljubljana), Karol Pakiž (25, Benete ), Feliks Palčič (31, Vrhnika pri Ložu), Anton Papež (24, Primča vas),<br />

Anton Papež (19, Brezovi Dol), Franc Papež (33, Cvibelj), Alojzij Paternost (34, Gornje Retje), Franc Paternost (30, Gornje Retje), Franc Pavc (26, Javorovica),<br />

Franc Pavlenič (38, Hrastje), Anton Pavlič (33, Šentjernej), Anton Pavlič (22, Loka), Anton Pavlič (22, Orehovica), Emil Pavlič (30, Ljubljana),<br />

Pavel Pavlič (27, Ljubljana), Franc Pavlin (43, Novo mesto), Janez Pavlin (41, Draga), Janez Pavlin (30, Gorenje Mokro polje), Jože Pavlin (35, Zapuže),<br />

Karol Pavlin (21, Dolenje Gradišče), Leon Pavlin (24, Dolenje Gradišče), Martin Pavlin (23, Gorenja Brezovica), Pavel Peter Pavlin (22, Mirna), Ladislav<br />

Pečjak (18, Vinkov Vrh), Silvester Pečjak (19, Kompolje), Silvester Angelj Pečjak (19, Hrib pri Hinjah), Anton Pečnik (21, Podlog), Jožef Pečnik (19, Lipa),<br />

Stanislav Pečnik (24, Podlog), Alojz Pekolj (24, Gorenji Globodol), Mihael Pelc (29, Prevole), Ivan Pelcl (26, Ljubljana), Ivan (Janez) Penca (22, Dolenje<br />

Mokro polje), Martin Penca (39, Groblje pri Prekopi), Martin Penca (21, Dolenje Mokro Polje), France Pengal (24, Velike Poljane), Janez Pengal (21, Velike<br />

Poljane), Franc Perčič (26, Paradišče), Stane (Stanko) Perčič (19, Zgornja Slivnica), Frančišek Perhaj (38, Zahrib ), Anton Perko (24, Četež), Franc<br />

Perko (42, Žvirče), Janez Perko (37, Veliki Korinj), Janez Perko (31, Kompolje), Jože Perko (20, Velike Reberce), Jože Perko (19, Kamni Vrh pri Ambrusu),<br />

Venčeslaj Perko (44, Primča vas), Anton Perme (20, Spodnja Slivnica), Anton Peskar (31, Velike Lese), Anton Petek (20, Tunjice), Janez Petek (19, Ribnica),<br />

Jožef Petek (19, Goriča vas), Odon Peterka (20, Ljubljana), Alojzij Peterlin (19, Velika Slevica), Feliks Peterlin (52, Dolščaki), Ferdinand Peterlin<br />

(21, Ulaka), Jože Peterlin (21, Gorenja Gomila), Alojz Slavko Peternel (22, Trebelno), Anton Petrič (24, Velika Ilova Gora), Mihael Petrovčič (32, Kalce),<br />

Jožef Pevc (28, Jelendol), Franc Pevec (23, Odrga), Janez Pevec (43, Lučarjev Kal), Martin Pevec (28, Ljubljana), Alojzij Pezdir (27, Vnanje Gorice), France<br />

Pezdir (31, Sv. Vid nad Cerknico ), Jožef Pezdirc (25, Dolenja vas pri Črnomlju), Vladimir Ivan Pfeifer (43, Vrhnika), Karel Pikolnik (28, Plosovo), Ivan<br />

(Janez) Pikolnik/ Pikoljnik (19, Hrustovo), Albin Pikš (21, Luže), Jože Pintar (24, Vinice), Anton Pirc (53, Ljubljana), Bogomir Pirc (22, Ljubljana), Janez<br />

Pirc (38, Gornje Mraševo), Janez Pirc (29, Hrib), Zvonko Pirc (24, Ljubljana), Ignac Pirkovič (40, Gorenje Vrhpolje), Anton Pirnar (35, Dobrava pri<br />

Škocjanu), Marijan Pišek (20, Velika Ligojna), Alojz Pivec (20, Hrastno), Sikst Pižmoht (35, Trstenik), Anton Planinšek (24, Češča vas), Franc Plantan<br />

(18, Veliki Podljuben), Albin Plot (31, Žvirče), Franc Plot (28, Vrh pri Hinjah), Janez Plot (24, Žvirče), Jožef Plot (33, Vrh pri Hinjah), Simon Plot (29, Visejec),<br />

France Plut (28, Vrh), Jože Plut (33, Vrh), Franc Podbevšek (20, Spodnje Palovče), Peter Podjed (28, Zgornje Jezersko), Franc Podlipec (19, Šentpavel),<br />

Janez Podlogar (35, Logarji), Anton Podržaj (33, Veliki Korinj), Jakob Pogorelec (42, Dolenja vas), Marko Pograjac (41, Ljubljana), Anton Potecin (18,<br />

Stari trg ), Alojz Potočar (21, Gorenja Brezovica), Karol Potočar (30, Loka), Vincenc Potočar (24, Loka), Anton Potočnik (19, Stara Oselica), Cvetko<br />

Povše (21, Novo mesto), Alojz Prah (34, Volčkova vas), Matija Praznik (40, Gorenja Gomila), Stane Praznik (19, Hrustovo), Frančišek Prelesnik (19,<br />

Zdenska vas ), Jože Prelesnik (27, Goriča vas), Alojzij Presl (20, Stara Bučka), Franc Presl (30, Stara Bučka), Valentin Prestopnik (45, Ljubljana), Anton<br />

Prešeren (Prešern) (35, Zduša), Alojzij Prešern (21, Žaloviče), Janez Prhne (36, Dolenje Mokro polje), Jernej Prhne (20, Dolenji Maharovec), Alojzij Prijatelj<br />

(19, Dvorska vas), Anton Prijatelj (29, Maršiči), Anton Prijatelj (?, Velike Lašče), Frančišek Prijatelj (44, Škrajnek), Frančišek Prijatelj (24, Ljubljana),<br />

Ivan Prijatelj (19, Videm), Janez Prijatelj (31, Podsmreka), Jože Prijatelj (24, Mala vas), Franc Prilesnik (27, Mala Slevica), France Prpar (19, Dobrava),<br />

Frančišek Pugelj (39, Tržič), Ignacij Pugelj (38, Podtabor), Ivan Pugelj (22, Rapljevo), Jožef Pugelj (33, Tržič), Jožef Pugelj (24, Rapljevo), Julijan Pugelj<br />

(20, Pri Cerkvi), Karol Pugelj (22, Pri Cerkvi), Stanislav Pugelj (19, Potiskavec), Alojzij Pungerčar (34, Roje pri Trebelnem), Alojz Purkat (20, Prhajevo),<br />

Anton Purkat (23, Prhajevo), Jože Purkat (31, Ljubljana), Alojzij Pust (21, Gorenji Globodol), Franc Pust (19, Sodražica), Leopold Pust (23, Gorenji Globodol),<br />

Matic Puželj (24, Zapotok), Anton Radkovič (32, Dolenja Brezovica), Franc Radkovič (Ratkovič) (36, Orehovec), Janez Radovan (26, Loka), Jože<br />

Radovan (35, Loka), Franc Rajar (39, Dobrnič), Alojzij Ravšelj (22, Nadlesk ), Franc Razpotnik (29, Šemnik), Martin Rebselj (43, Šentjakob), Karel Rebzelj<br />

(24, Dobravica), Jože Rebzelj (Rebselj) (21, Šentjakob), Alojzij Regina (30, Veliki Cerovec), Franc Remic (46, Suhadole ), Rado Remžgar (21, Ljubljana),<br />

Ladislav Reven (19, Vrhnika), Anton Režek (36, Dolenja vas), Dušan Rigler (21, Ljubljana), Franc Rigler (24, Grosuplje), Janez Rigler (27, Ljubljana), Nikolaj<br />

Rink (37, Hotavlje), Franc Rodič (31, Dobrava pri Škocjanu), Martin Rodič (21, Dobrava pri Škocjanu), Stanislav Rogelj (20, Podbukovje), Alojzij<br />

Rogelnik (?, Ljubljana), Franc Rolih (25, Prapreče), Jože Rolih (22, Groblje), Stane Rome (24, Mala Stara vas), Franc Rotar (23, Kompolje), Ivan Rotar (19,<br />

Laporje), Matija Rovan (27, Ljubljana), Ludvik Rozina (36, Sevno), Alojz Rozman (26, Podstrmec), Anton Rozman (42, Gorenji Globodol), Edvard<br />

Rozman (23, Dolenji Globodol), Ladislav Rozman (19, Dolenji Globodol), Frančišek Rožman (34, Luže), Alojzij Rudof (35, Velike Bloke), Rudolf Rupar<br />

(39, Poznikovo), Martin Rupnik (35, Podjelovo Brdo), Anton Rus (21, Podtabor), Anton Rus (20, Podtabor), Gregor Rus (36, Rapljevo), Janez Rus (21,<br />

Podtabor), Rafael Rus (33, Paka), Rudolf Rus (32, Rapljevo), Rudolf Rus (31, Tržič), Franc Rutar (30, Marinča vas), Jože Rutar (23, Ambrus), Alojz Sadar<br />

(32, Valična vas), Anton Sadar (35, Drašča vas), Vencelj Sadar (25, Drašča vas), Alojzij Saje (20, Dolenje Kamenje), Franc Saje (22, Novo mesto), Franc<br />

Saje (20, Gorenje Gradišče), Frančišek Saje (19, Dolenje Kamenje), Karel Ivan Saje (20, Šmihel, Novo mesto), Stanislav Saksida (23, Opalkovo), Ivan<br />

(Janez) Samec (23, Podpeč), Janez Samec (26, Kompolje), Jože Samec (24, Kompolje), Ludvik Samec (31, Podpeč), Zvonko Anton Samida (19, Šmihel,<br />

Novo mesto), Ludovik Samsa (25, Dolnje Retje), Janko Schweiger (24, Črnomelj), Franc Sedej (33, Laniše), Anton Sedlar (23, Hrastulje), Ivan Sedlar (25,

Hrastulje), Martin Sedlar (23, Hrastulje), Albin Selak (19, Dobrava pri Škocjanu), Anton Selak (23, Konjsko), Alojzij Selan (23, Potok), Anton Sever (39,<br />

Sušica), Janez Sever <strong>74</strong> | (26, 1. DECEMBER Dolnje Poljane), 2022 Franc Sevšek (20, Ljubljana), Rafael (Rafko, Rado) Sevšek (24, Podgora), Frančišek AKTUALNO<br />

Sežun (31, Dane ), Karel<br />

Anton Simčič (30, Ljubljana), Vincenc Sinjur (20, Sušica), Anton Sintič (29, Oštrc), Franc Sintič (23, Pristavica), Janez Sintič (22, Oštrc), Martin Sintič<br />

(40, Oštrc), Jože Skebe (20, Žvirče), Mihael Skrajnar (25, Boričevo), Alojz Skubic (20, Dedni Dol), Ivan Skubic (39, Dolenja vas), Anton Komentar Skušek 19 (44, Bistrica),<br />

Anton Slabšak (39, Šalka vas), Anton Slekovec (34, Vače), Matevž Sojer (40, Log pri Brezovici), Franc Sotlič (23, Dobliče), Janez Srebrnjak (22,<br />

Veliki Slatnik), Jožef Srebrnjak (20, Hrušica), Jožef Starašinič (20, Sečje selo), Jurij Starašinič (21, Sečje selo), Jože Starc (33, Stope), Franc Starec (31,<br />

Prigorica), Alojzij Starič (21, Dolenje Karteljevo), Anton Starič (25, Dolenje Karteljevo), Anton Sterle (Strle) (35, Vrh ), Anton Stopar (19, Orehovec), Franc<br />

Stopar (32, Oštrc), Franc Strah (22, Zagorica), Vinko Strah (33, Kompolje), Ciril Strajnar (19, Dolenje Gradišče), Polde Strajnar (21, Dolenja Stara vas),<br />

Karol Stramljič (22, Metava), Jožef Strle (23, Gradež), Igancij Strmec (21, Klečet), Anton Strnad (26, Drašča vas), Anton Strnad (19, Pri Cerkvi), Ignac<br />

Strnad (22, Zdenska vas), Ivan Strnad (37, Zdenska vas), Jože Strnad (26, Cesta), Frančišek Strojan (36, Muljava), Rudolf Strojan (33, Muljava), Franc<br />

Struna (20, Male Reberce), Ignac Struna (22, Male Reberce), Ignacij Struna (33, Klečet), Jože Struna (22, Klečet), Anton Strupeh (31, Slepšek), Stanislav<br />

Suhadolnik (31, Praše), Viktor Svetič (29, Dobliče), Franc Svetin (22, Leščevje), Zvonimir Šega (20, Goriča vas), Mihael Šegulja (24, Vrh pri Fari), Jožef<br />

Šeme (21, Pance), Anton Šenica (25, Meniška vas), Jožef Marijan Šenica (21, Gornji Križ), Anton Šifrar (44, Stara Oselica), Janez Šilc (22, Sajevec), Leopold<br />

Šilc (21, Sajevec), Franc Šink (32, Moše), Alojzij (Lojze) Šinkovec (22, Tisovec), Anton Šinkovec (33, Mali Korinj), Anton Šinkovec (32, Brezovi Dol),<br />

Franc Šinkovec (38, Mali Korinj), Janez Šinkovec (42, Mali Korinj), Jože Šinkovec (42, Ambrus), Ernest Šiško (?, Trčova), Albin Škantelj (33, Podpeč),<br />

Janez Škerbec (25, Nadlesk ), Franc Škerjanec (25, Bizovik), Karel Škerl (23, Savlje), Dominik Škerlj (29, Bavdek), Frančišek Škerlj (39, Bavdek), Jože<br />

Škerlj (41, Bavdek), Franc Škoda (25, Zdenska vas), Jožef Škoda (19, Javor), Janez Škof (36, Gorenja Stara vas), Rudolf Škof (55, Glince), Adolf Škrabar (34,<br />

Ljubljana), Alojzij Škrbe (24, Cegelnica/ Stavča vas), Feliks Škrbe (21, Stavča vas), Frančišek Škrbe (23, Žužemberk), Frančišek Škrbe (20, Stavča vas),<br />

Janez Škrbec (20, Ratež), Anton Škrjanec (20, Udje), Jožef Škrjanec (22, Udje), Alojz Škufca (23, Brezovi Dol), Ciril Škufca (20, Vrh pri Križu), Franc<br />

Škufca (29, Brezovi Dol), Jože Škufca (22, Brezovi Dol), Alojzij Škufca Škoda (21, Gorenje Brezovo), Alojzij Škulj (38, Velike Lašče), Anton Škulj (26,<br />

Ponikve), Anton Škulj (21, Gorenje Kališče), Franc Škulj (40, Zagorica), Franc Škulj (26, Adamovo), Franc Škulj (23, Velike Lašče), Franc Škulj (19, Krkovo),<br />

Ivan Škulj (21, Gorenje Kališče), Karel Škulj (23, Ponikve), Franc Šmalc (26, Laze pri Predgradu), Ludovik Šmalc (20, Laze pri Predgradu), Jožef<br />

Šmalcl (31, Laze pri Predgradu), Vlado Špacapan (21, Brod), Frančišek Špehar (27, Dane ), Janez Špehar (21, Učakovci), Vladimir Špendal (22, Bojanji<br />

Vrh), Franc Špolar (19, Kompolje), Jože Šporar (19, Podpeč), Frančišek Špringer (21, Rapljevo), Alojzij Štamfelj (24, Češča vas), Vladimir Jožef Štaudohar<br />

(23, Predgrad), Jožef Štavdohar (30, Predgrad), Peter Štefanc (22, Predgrad), Jožef Stanislav Štepec (22, Šentvid pri Stični), Vincenc Štepec (22, Srednji<br />

Globodol), Alojzij Jožef Šterk (24, Čeplje), Jože Štih (28, Kompolje), Franc Štojs (20, Gorenje Dole), Franc Štokar (20, Orehovec), Anton Štrlekar (21, Št.<br />

Jurij), Ivan Štrlekar (19, Št. Jurij), Alojzij Štrubelj (37, Paradišče), Janez Štrubelj (35, Paradišče), Jože Štrubelj (41, Paradišče), Jože Štrubelj (31, Paradišče),<br />

Anton Štrumbelj (20, Mali Lipovec), Jernej Štrumbelj (Štrembelj) (21, Uršna sela), Dionizij Štupar (20, Sadinja vas pri Dvoru), Anton Šturm (28, Metlika),<br />

Franc Šturm (35, Stara Oselica), Ignacij Šturm (33, Fužina), Janez Štus (Štrus) (25, Zagorica), Anton Šurla (38, Gornje Lakovnice), Frančišek Šuštar<br />

(36, Podgora ), Pavle (Pavel) Šuštar (?, Kočevje), Franc Šuštaršič (22, Kamnik pod Krimom), Ivan Šuštaršič (20, Kamnik pod Krimom), Rudolf Šuštaršič<br />

(21, Vrh), Rudolf Šuštaršič (20, Pristava), Andrej Šušteršič (37, Ljubljana), Karol Švalj (25, Ostrog), Franc Tanko (17, Sodražica), Jože Tanko (19, Hrovača),<br />

Anton Tekalec (25, Zagorica), Janez Tekavčič (27, Žvirče), Jožef Tekavec (37, Zahrib ), Janez Terhljan (21, Hudi Konec), Jože Terhljan (23, Hudi Konec),<br />

Albin Tiselj (28, Zdenska vas), Anton Tisu (36, Podtabor), Jožef Tisu (37, Podtabor), Alojzij Tomažič (35, Lisičje), Anton Tomažin (25, Mali Vrh pri<br />

Šmarju), Alojzij Tominc (20, Planina ), Alojz Tomšič (32, Ponikve), Franc Tomšič (37, Prigorica), Ignacij Tomšič (45, Volčje Njive), Janez Tomšič (29,<br />

Prigorica), Josip Tomšič (24, Dobe), Ludovik Tomšič (40, Vrhnika), Rudolf Tomšič (21, Žvirče), Stanislaj Tomšič (33, Lopata), Julij Travižan (33, Novo<br />

mesto), Anton Travnik (40, Veliko Globoko), Avguštin Travnik (25, Sela pri Višnji Gori), Jernej Travnik (21, Sela pri Višnji Gori), Jože Travnik (23, Sela<br />

pri Višnji Gori), Jožef Travnik (24, Mačkovec pri Dvoru), Martin Travnik (23, Stavča vas), Franc Trček (20, Zaplana), Stanko Trček (33, Ljubljana),<br />

Alojzij Trdan (24, Sušje), Franc Treven (22, Praprotno Brdo), Ivan Tribušček (20, Stara Bučka), Anton Trošt (19, Cikava), Anton Tršan (Teršan) (30,<br />

Moše), Jožef Trščinar (20, Dolenje Vrhpolje), Rudolf Trščinar (19, Dolenje Vrhpolje), Franc Trunkelj (21, Velike Vrhe), Frančišek Turk (30, Žvirče), Janez<br />

Turk (35, Preserje), Janez Turk (33, Čevice), Janez Turk (27, Dolenje Mokro polje), Janez Turk (19, Zajčji Vrh pri Stopičah), Jože Turk (34, Žvirče), Jožef<br />

Turk (37, Žvirče), Jožef Turk (25, Loka), Franc Učjak (23, Gorenja Stara vas), Karol Učjak (21, Gorenja Brezovica), Janez Udvanc (20, Ostrog), Karol Uhan<br />

(31, Hudeje), Anton Uhernik (25, Velike Brusnice), Alojzij Urbančič (20, Zafara), Jožef Urbančič (19, Poljane pri Žužembe-rku), Anton Uršič (32, Jezero),<br />

Franc Uršič (19, Gabrovčec), Janez Uršič (35, Krška vas), Viktor Valentinčič (33, Dobindol), Maksimili-jan Vehar (24, Rovte), Pavel Vehar (24, Žabnica),<br />

Just Velušček (31, Vič), Ignac Vencelj (?, Gorenje Vrhpolje), Jože Vencelj (20, Brod), Jože Vencelj (?, Gorenje Vrhpolje), Jože Venturini (23, Ljubljana),<br />

Ludvik Venturini (36, Ljubljana), Franc Verbič (21, Breška vas), Ivan Verbič (19, Brezovica), Stanislav Verderber (22, Jelševnik), Janez Verderber (34,<br />

Jelševnik), Izidor Vergo (20, Kompolje), Jožef Vesel (32, Mali Podljuben), Karl Vide (30, Dolenja Stara vas), Davorin Videnič (22, Zagradec), Vincencij<br />

Videnič (20, Zagradec), Alojzij Vidic (21, Klečet), Alojzij Vidic (20, Veliki Korinj), Franc Vidic (23, Podbukovje), Ignacij Vidic (34, Mali Korinj), Janez<br />

Vidic (36, Veliki Korinj), Janez Vidic (22, Dobravica), Josip Vidic (33, Pance), Vincenc Vidic (19, Polica), Albert Vidmar (20, Žvirče), Anton Vidmar (33,<br />

Zagorica), Anton Vidmar (21, Zagradec), Anton Vidmar (19, Sadinja vas pri Dvoru), Jože Vidmar (41, Ambrus), Jože Vidmar (24, Ambrus), Jože Vidmar<br />

(22, Male Kompolje), Jožef Vidmar (23, Veliko Lipje), Jožef Vidmar (21, Sadinja vas pri Dvoru), Ignacij Vidrih (41, Dečja vas pri Zagradcu), Jožef Vintar<br />

(21, Velika Slevica), Alojz Virant (20, Velike Poljane), Anton Virant (32, Dolenji Maharovec), Anton Virant (21, Čadraže), Anton Virant (21, Plosovo),<br />

Martin Virant (27, Čadraže), Štefan Virant (26, Praproče), Jožef Virnik (25, Jezersko), Dominik Volčič (20, Godešič), Leopold Volčič (22, Reteče), Valentin<br />

Vončina (29, Dolnji Logatec), Martin Vovk (24, Svinjsko), Justin Vrščaj (18, Stara Bučka), Marko Vukšinič (Vukšenič) (36, Grabovec), Franci Weiss<br />

(29, Loka pri Črnomlju), Jože Weiss (22, Ljubljana), Stanislav (Stanko) Weiss (26, Loka pri Črnomlju), Janez Zabukovec (27, Podpeč), Janez Zabukovec<br />

(26, Hudi Konec), Jože Zabukovec (27, Mali Korinj), Stanislav Zabukovec (39, Ravni Dol), Alojzij Zadel (23, Dedni Dol), Franc Zadnik (34, Ljubljana), Jože<br />

Zadnik (25, Male Lašče), Anton Zagorc (23, Javorovica), Ciril Zagorc (21, Čadraže), Franc Zagorc (42, Pristava), Franc Zagorc (21, Orehovec), Josef Zagorc<br />

(40, Dolenja Brezovica), Srečko Jožef Zagorc (26, Kočarija), Anton Zajc (19, Kal), Jože Zajc (26, Velika Loka), Jože Zajc (24, Podbukovje), Franc Zajc<br />

(34, Mali Korinj), Albin Adam Zajec (26, Češnjice pri Zagradcu), Anton Zajec (38, Vrh pri Križu), Anton Zajec (28, Veliki Gaber), Ivan Zajec (22, Ljubljana),<br />

Ignacij Zajec (28, Veliki Gaber), Jožef Zajec (34, Veliki Gaber), Stanislav Zajec (25, Veliki Gaber), Anton Zajec/Zajc (30, Ljubljana), Franc Zakrajšek<br />

(40, Podžaga), Peter Zakrajšek (19, Podstrmec), Stane Zakrajšek (37, Kompolje), Alojz Zalar (20, Radna vas), Franc Zalar (38, Male Lašče), Stanislav<br />

Zaletel (20, Gombišče), Franc Zaletelj (21, Kuželjevec), Janez Zaletelj (22, Podbukovje), Janez Zaletelj (21, Vrh pri Križu), Matija Zaletelj (24, Klečet),<br />

Anton Zamida (20, Dolenjske Toplice), Vitus Zamida (20, Polhovica), Anton Zatler (19, Savlje), Branko Zavašnik (22, Ljubljana), Franc Zavašnik (19,<br />

Ljubljana), Ludvik Zavodnik (22, Brezovi Dol), Jože Zelnik (21, Laporje), Jože Zelnik (20, Čadraže), Franc Zevnik (25, Bruhanja vas), Josef Zevnik (33,<br />

Dolenje Mokro Polje), Frančišek Zgonec (24, Viševek ), Matevž Zgonec (22, Viševek ), Anton Zidar (22, Male Lašče), Janez Zidar (33, Lipovšica), Franc<br />

Zor (28, Moše), Jakob Zor (34, Moše), Janez Zor (19, Moše), Jože Zoran (18, Hudenje), Jože Zorc (20, Ljubljana), Anton Zore (28, Bogneča vas), Janez Zore<br />

(32, Lopata), Alojzij Zoretič (39, Dolenje Vrhpolje), Alojzij Zorko (38, Šentjakob), Jožef Zorko (20, Šmalčja vas), Anton Zrimšek (39, Velika Ilova gora),<br />

Jože Zrimšek (41, Gabrovčec), Jože Zrimšek (30, Velika Ilova gora), Franc Zupan (21, Osrečje), Anton Zupanc (19, Znojile pri Krki), Alojzij Zupančič (21,<br />

Gorenje Ponikve), Avgust Franc Zupančič (35, Ljubljana), Franc Zupančič (25, Tisovec), Janez Zupančič (24, Sadinja vas pri Dvoru), Jože Zupančič (26,<br />

Sušica), Karol Zupančič (23, Luža), Stanislav Zupančič (31, Sadinja vas pri Dvoru), Anton Žagar (34, Birčna vas), Martin Žagar (26, Štatenberk), Viktor<br />

Žagar (43, Birčna vas), Stanislav Žakelj (20, Log pri Brezovici), Jožef Željko (19, Vrhpeč), Peter Žerjav (22, Gornji Kot), Jožef Žerovnik (48, Vodice), Stanko<br />

Žerovnik (24, Vodice), Anton Žgajnar (19, Kompolje), Anton Žganjar (22, Cesta), Janez Žganjar (21, Cesta), Jože Žganjar (24, Cesta), Jožef Žganjar (31,<br />

Zdenska vas), Jernej Žibert (37, Vinji Vrh), Alojz Židan (19, Ljubljana), Stanislav Žitnik (19, Drenik), Emilijan Žlender (25, Bela Cerkev), Jože Žnidar (25,<br />

Ševnica), Franc Žnidaršič (31, Bruhanja vas), Franc Žnidaršič (27, Videm), Franc Žnidaršič (21, Loka), Franc Žnidaršič (20, Strmca ), Frančišek Žnidaršič<br />

(20, Kompolje), Ivan Žnidaršič (22, Zagorica), Rafael Žnidaršič (29, Zdenska vas), Vinko Žnidaršič (37, Zdenska vas), Vladimir Žnidaršič (31, Šmarata<br />

), Anton Žonta (21, Hrastno), Vincencij Žugič (27, Dobrava), Franc Žulič (26, Vratno), Martin Žulič (37, Vratno), Martin Žulič (34, Globočice), Jože<br />

Žun (23, Trboje), Jože Žun (Zor) (24, Moše), Anton Žurga (32, Sodražica), Janez Žužek (45, Vrh pri Trebelnem), Janez Žužek (33, Gornje Retje), Janez<br />

Žužek (26, Škrlovica), Jože Žužek (24, Jakičevo).

MEDIJI<br />

20<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Novo vodstvo državnega Siola<br />

umaknilo tekste prejšnjega urednika<br />

Pred dnevi se je začel zaplet med novonastavljenim urednikom medija Siol.net<br />

Mihaelom Šuštaršičem in zamenjanim nekdanjim urednikom Petrom Jančičem.<br />

Slednji je namreč opazil, da so na portalu, ki ga je do nedavnega vodil, določene<br />

njegove kolumne umaknjene v »arhiv«, kar pomeni, da na spletu niso dostopne.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Odločitev, ki je za marsikoga<br />

precedenčna v slovenski<br />

medijski krajini, Jančič razume<br />

kot cenzuro, saj naj bi<br />

bile vsebine lahko trn v peti sedanji<br />

oblasti. Odzval se je tudi aktualni<br />

urednik Šuštaršič.<br />

CENZURA IN DOSTOPNOST<br />

»Informacijam, da so na Siolu cenzurirali<br />

moje kolumne in zapise o možnem<br />

konfliktu interesov z Robertom Golobom<br />

povezanih novinarjev, najprej<br />

nisem verjel. Zdelo se mi je povsem<br />

noro. Stari teksti nimajo resnega vpliva,<br />

umik vsebine člankov ali celotnih<br />

komentarjev brez soglasja avtorja pa<br />

je poseg, ki je za našo državo povsem<br />

neobičajen. Cenzura. A kot kaže, se je<br />

zgodilo točno to,« je na svojem Spletnem<br />

časopisu zapisal Peter Jančič.<br />

Omejitev dostopnosti oziroma<br />

»arhiviranje«, kot je to poimenoval,<br />

je potrdil tudi sedanji urednik Mihael<br />

Šuštaršič, ko je v pisnem odgovoru<br />

Jančiču potrdil, da je to storil za dva<br />

članka: Le prijateljstvo novinarja RTVS<br />

z vladnim funkcionarjem ali prikrit<br />

konflikt interesov? (24. 8.) ter Posilstva<br />

in droge afere radiator (28. 8.).<br />

Jančič sicer kolumno o TV voditelju<br />

Saši Kranjcu pojasnjuje, da so v tem<br />

članku opozorili na, kot pravi prejšnji<br />

urednik Siola, javnosti prikrito osebno<br />

povezavo Kranjca z vršilcem dolžnosti<br />

generalnega sekretarja ministrstva za<br />

kulturo Tonijem Tovornikom, ki je sicer<br />

tudi nekdanji novinar RTVS. To bi<br />

bilo, če je res, pomembno, ker bi lahko<br />

bil upor novinarjev proti vodstvu<br />

RTVS v tem primeru le del politike<br />

vlade Roberta Goloba, da bi odstavili<br />

vrh RTV Slovenija, o čemer smo v nedeljo<br />

odločali na referendumu. Protesti<br />

Kranjca pa le propagandna igra za<br />

vladajoče, s katerimi je osebno povezan,<br />

je še zapisal Jančič.<br />

Glede vsebine prispevkov, ki naj bi<br />

botrovala umiku besedil, je novi urednik<br />

Siola Šuštaršič Jančiču zapisal<br />

naslednje: »Omenjena sporna članka<br />

sta primera sramotenja osebe (obrekovanja)<br />

na podlagi povsem nepreverjenih<br />

informacij, kar navajate celo<br />

v članku samem (da ste preverjali ›neuradne<br />

informacije‹, in čeprav niste<br />

dobili ne potrditve ne zanikanja, ste<br />

se vseeno odločili za objavo), pri tem<br />

da javnega interesa za objavo teh informacij<br />

ni oz. je zelo zelo nizek.<br />

Po moji presoji sta članka z očitnim<br />

namigovanjem na spolno usmerjenost<br />

oseb, o katerih ste pisali, na<br />

meji kršitve 14. člena Ustave Republike<br />

Slovenije, ki pravi, da so ›v Sloveniji<br />

vsakomur zagotovljene enake človekove<br />

pravice in temeljne svoboščine,<br />

ne glede na narodnost, raso, spol, jezik,<br />

vero, politično ali drugo prepričanje,<br />

gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo,<br />

družbeni položaj, invalidnost ali<br />

katerokoli drugo osebno okoliščino‹,<br />

predvsem pa predstavljata nepotrebno<br />

tveganje za portal Siol.net in izdajatelja<br />

TSmedia v primeru zasebne ali<br />

celo kazenske tožbe zaradi kaznivih<br />

dejanj zoper čast in dobro ime (18.<br />

poglavje Kazenskega zakonika).<br />

Ker sem bil na to pri omenjenih<br />

člankih opozorjen in ker kot odgovorna<br />

oseba ne mislim zaradi vaših<br />

dejanj plačevati kazni ali celo iti v<br />

zapor, sem se odločil, da to tveganje<br />

odstranim in članka arhiviram. Še<br />

posebej, ker v njih niste jasno dokazali<br />

javnega interesa za objavo informacije<br />

o domnevni spolni usmeritvi<br />

osebe in povezave tega z domnevnim<br />

konfliktom interesov.«

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

MEDIJI<br />

21<br />

KRŠITEV KODEKSA<br />

Peter Jančič se je odločil, da bo pravico<br />

iskal na novinarskem častnem razsodišču,<br />

saj je bil po njegovem mnenju<br />

zaradi spremembe članka in umika<br />

komentarja brez soglasja avtorja kršen<br />

29. člen kodeksa in zaradi posegov<br />

v tekste, ker je novi urednik umaknil<br />

tudi navajanje in povezave do virov, s<br />

čemer je kršil še 6. člen kodeksa, in to v<br />

povezavi s 25. členom kodeksa etike, ki<br />

prepoveduje združevanje oglasnih in<br />

novinarskih besedil.<br />

V svoji obrazložitvi Jančič zapiše<br />

tudi naslednje: »Spor sprožam tudi, da<br />

bi odpravili dilemo, ali sme po predčasnih<br />

političnih menjavah na vrhu uredništev<br />

medijev v državni in paradržavni<br />

lasti urednik za nazaj spremeniti<br />

uredniško politiko in po tihem, brez<br />

obveščanja avtorjev, umakniti tekste,<br />

ki niso všeč trenutni oblasti.<br />

Sam sem kot urednik prav s sklicevanjem<br />

na kodeks etike, ki prepoveduje<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Informacijam, da so na<br />

Siolu cenzurirali moje<br />

kolumne ..., najprej<br />

nisem verjel.<br />

posege uredniku v tekste brez soglasja<br />

avtorjev (ti so tudi kazensko odgovorni<br />

za vsebino), zavrnil, da bi na podoben<br />

način umaknil besedila o Roku Snežiču,<br />

ki so jih za Siol.net pisali Primož Cirman,<br />

Vesna Vuković in Tomaž Modic. Enako<br />

sem zavrnil tudi vse druge posege mimo<br />

avtorjev. Če je do sprememb prišlo, je bilo<br />

to storjeno v dogovoru z avtorji (novinarji)<br />

in pogosto tudi z objavo pojasnila,<br />

zakaj so bili posamezni podatki (denimo<br />

o otrocih v družinskih sporih) po dogovoru<br />

z odvetniki pritožnikov umaknjeni.<br />

Razsodba v primeru ravnanja Mihaela<br />

Šuštaršiča, da je kršitev kodeksa<br />

pomensko spreminjanje, umik ali predelava<br />

prispevkov brez soglasja avtorjev po<br />

prevzemu uredniške funkcije za obdobje<br />

pred vodenjem uredništva, bo pomembna<br />

tudi, ker lahko dodatno zavaruje urednike<br />

pred pritiski oblasti in vplivnih<br />

posameznikov v prihodnje, da bi morali<br />

po tihem izvajati cenzuro za obdobje, ko<br />

sploh niso vodili uredništva.«<br />

SKRILI SO TOMAŽA ŠTIHA<br />

Peter Jančič pa ni edini, ki je zadnji<br />

mesec lahko sklepal, da pod novo uredniško<br />

politiko njegova razmišljanja<br />

morda niso najbolj zaželena. S seznama<br />

kolumnistov je izginil tudi Tomaž<br />

Štih, z njim pa povezave do njegovih<br />

tekstov za Siol.<br />

Štih je sicer javno zapisal, da se s Siola<br />

sam umika zaradi »brutalnega političnega<br />

prevzema SIOL-a s strani socialističnega<br />

režima Roberta Goloba in politične<br />

čistke, ki je čez noč odnesla uredništvo«<br />

ter tako »Golobove rablje in hijene oropam<br />

priložnosti, da bi me odslovili«.<br />

Kot je še dodal nekaj tvitov kasneje,<br />

za nobeno kolumno nikoli ni vzel niti<br />

evra. »Zdelo se mi je pomembno, da se<br />

v Sloveniji berejo tudi drugačna mnenja<br />

od ›uradne režimske resnice‹«.<br />

S ciljnim iskanjem na Siolu ter tudi<br />

na Googlu se avtorsko stran in seznam<br />

kolumn Tomaža Štiha sicer še vedno<br />

najde. Kot kaže, je odgovorni urednik<br />

po opozorilu Štiha vrnil članke na<br />

nekatere pozicije.<br />

Ni pa to uporabniku najbolj prijazna<br />

in priročna oblika dostopa do vsebin<br />

rednih ali bivših avtorjev. Med avtorji<br />

denimo ostaja naveden bivši kolumnist<br />

Miha Mazzini, s tem pa tudi preprosto<br />

dostopni njegovi teksti za ta (para)državni<br />

portal. Razen če se bo Mazzini kljub<br />

maja objavljenemu poslovilnemu zapisu<br />

ob uredniški spremembi vrnil na Siol. <br />

Komentar uredništva<br />

Smrdi po skrbi za<br />

brisanje morebitnih<br />

sledi političnih botrov<br />

Poseganje v objave izpred obdobja<br />

lastnega urednikovanja je razmeroma<br />

unikaten in predvsem izredno nenavaden<br />

poseg. Obrazložitev o tem, da<br />

bi bil sedanji urednik lahko kazensko<br />

odgovoren za tekste v času prejšnjega<br />

urednika, nekako ne pije vode. Takšen<br />

historicistični pogled na zadevo bi<br />

naenkrat bil zelo problematičen za<br />

marsikateri slovenski časnik. Samo<br />

če pogledamo, kaj so objavljali kakšni<br />

dnevniki pred časom 1991. Pa močno<br />

dvomim, da se kdo izmed aktualnih<br />

urednikov čuti za to odgovornega in bo<br />

začel omejevati dostop do arhiva.<br />

Obenem pa se ne da izpustiti<br />

političnih konotacij celotne zgodbe.<br />

Vladi naklonjen urednik v mediju v državni<br />

lasti umika prispevke, ki aktualni<br />

politiki niso všeč zaradi morebitne<br />

odgovornosti zaradi dela prejšnjega<br />

urednika? Malo preveč naključij. Siol.<br />

net je v zadnjih mesecih objavljal tudi<br />

druge zgodbe, ki bi lahko bile ne povšeči<br />

aktualni vladi, kot so denimo zgodbe<br />

o domnevnem prikritem paradržavnem<br />

financiranju novinarke in piarovke<br />

Gibanja Svobode Vesne Vuković ter o<br />

Golobovih plačah in visokih nagradah<br />

pri vodenju državnega podjetja. Bodo<br />

tudi ti članki »umaknjeni v arhiv«?<br />

Če je Jančič s temi objavami kršil<br />

novinarski kodeks, naj to ugotovi<br />

častno razsodišče, tako kot bo<br />

ugotovilo, ali je Šuštaršičevo početje<br />

cenzura. V vsakem primeru – narod<br />

naš dokaze hrani.

AKTUALNO <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

22<br />

Volivci večinsko<br />

potrdili vse tri vladne zakone<br />

Na nedeljskem referendumskem glasovanju so vsi trije vladni zakoni dobili<br />

prepričljivo potrditev s strani volivcev – največjo za novi zakon o RTVS,<br />

najmanjšo za povečanje števila ministrstev.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Za uveljavitev Zakona o RTV<br />

Slovenija je glasovalo 62,8 %<br />

udeležencev glasovanja, proti<br />

pa 37,2 %. Zakon o dolgotrajni<br />

oskrbi je podprlo 62,23 odstotka volivcev,<br />

proti jih je bilo 37,78 %. Za Zakon<br />

o vladi pa je glasovalo 56,67 odstotka<br />

volivcev, proti pa 43,34 %.Volilna udeležba<br />

je bila 42,09-%, kar pomeni, da<br />

se je glasovanja udeležilo 705.803 volilnih<br />

upravičencev.<br />

ODZIV BRANKA GRIMSA<br />

Predsednik vlade Robert Golob meni,<br />

da je izid referendumov jasno sporočilo<br />

politiki, da ni izvoljena, da onemogoča<br />

delo države, ampak da dela v<br />

korist državljanov. Upa, da opozicija<br />

zakonov, ki so bili z referendumi potrjeni,<br />

ne bo znova zaustavljala. Avtor<br />

dosedanjega zakona o RTVS Branko<br />

Grims (SDS) pa je dejal: »Ljudje so odločili,<br />

močno pa dvomim, da so se v<br />

celoti zavedali vsebine svojih odločitev.<br />

Danes so s potrditvijo zakonov<br />

dejansko izglasovali višje davke, višji<br />

RTV prispevek in ideološki monolit na<br />

javni radioteleviziji, ki bi morala biti<br />

Danes so s potrditvijo<br />

zakonov dejansko<br />

izglasovali višje davke,<br />

višji RTV prispevek in<br />

ideološki monolit na<br />

javni radioteleviziji, ki bi<br />

morala biti pluralna, in<br />

odpovedali so se svojim<br />

pravicam iz dolgotrajne<br />

oskrbe vsaj za leto dni,<br />

lahko pa za vedno.<br />

pluralna, in odpovedali so se svojim<br />

pravicam iz dolgotrajne oskrbe vsaj za<br />

leto dni, lahko pa za vedno. Tako je, ker<br />

je bilo veliko medijske manipulacije,<br />

zavajanja, trditev v napačni smeri, o<br />

čem ljudje v resnici odločajo.« <br />

Glasovi PROTI<br />

304.259; 43,35 %<br />

Glasovi PROTI<br />

261.<strong>74</strong>7; 37,20 %<br />

ZAKON<br />

O VLADI<br />

ZAKON<br />

O RTVS<br />

Glasovi ZA<br />

397.569; 56,65 %<br />

Volilna udeležba: 41,64 %<br />

Glasovi ZA;<br />

441.790; 62,80 %<br />

Volilna udeležba: 41,66 %<br />

FACEBOOK, Inštitut 8. marec<br />

Glasovi PROTI<br />

265.373; 37,77 %<br />

ZAKON<br />

O OSKRBI<br />

Glasovi ZA<br />

437.157; 62,23 %<br />

Neuspeh referendumov so novinarji RTVS praznovali skupaj z aktivistkami 8. marca.<br />

Volilna udeležba: 41,65 %

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

AKTUALNO<br />

23<br />

Po referendumu spet počilo<br />

med Janšo in Toninom<br />

Po trojnem referendumskem porazu Slovenske demokratske stranke<br />

se je že v nedeljo zvečer v izjavi za javnost oglasil predsednik NSi, Matej Tonin (39),<br />

da so volivke in volivci glasovali proti Janezu Janši (64).<br />

UREDNIŠTVO<br />

Zapisal je, da je izid referendumov<br />

jasen, pri čemer so bile<br />

»vsebinske dileme potisnjene<br />

v ozadje, ljudje so se ponovno<br />

odločali zgolj ZA ali PROTI politiki, ki<br />

jo pooseblja Janez Janša.« Kot nadaljuje<br />

Tonin, gre za letošnji že tretji poraz desne<br />

sredine. »Aprila smo namreč izgubili<br />

na parlamentarnih volitvah, kljub temu<br />

da je bila naša vlada zelo učinkovita in<br />

je beležila izjemne gospodarske uspehe<br />

ter smo izvedli številne projekte. Pred<br />

štirinajstimi dnevi smo izgubili bitko na<br />

predsedniških volitvah, kljub temu da je<br />

bil kandidat desnice boljši. Danes so se<br />

volivci odločili za sprejem treh zakonov,<br />

čeprav so bili argumenti proti sprejemu<br />

močnejši in razumnejši.«<br />

»Ko in če bo NSi<br />

dejansko delala in<br />

postala to, kar obljublja,<br />

bo na volitvah dobila<br />

vsaj 15 % in marsikaj bo<br />

lahko drugače.«<br />

Tonin je dan po volitvah na televiziji dejal, da bi NSi še šla v vlado z SDS, ne pa pod vodstvom Janeza Janše.<br />

KAKO NAPREJ<br />

Zato je po njegovem prepričanju na<br />

slovenski desnici je potrebna temeljita<br />

samorefleksija o tem, kako naprej.<br />

»Letošnje leto je pokazalo, da rezultati,<br />

kompetence in vsebina niso odločilne.<br />

Vsake volitve, v katerih se neposredno<br />

ali posredno pojavi Janez Janša, postanejo<br />

iracionalne in emocionalne.« Tonin<br />

sicer pravi, da kakšne bodo poteze<br />

drugih strank in predsednikov ni njihova<br />

stvar, je pa prav zaradi tega nujno<br />

in še pomembnejše, da v NSi opravijo<br />

temeljit razmislek in samorefleksijo o<br />

tem, kako naprej.<br />

»Od korakov NSi je odvisna prihodnost<br />

desne sredine, ki si zasluži novih<br />

zmag, aktualna vlada pa potrebuje tudi<br />

resno alternativo,« svoje razmišljanje<br />

na referendumski večer zaključuje<br />

predsednik NSi.<br />

Res je, g. Tonin. Resno boste morali premisliti<br />

v NSi, ali želite s podporo Golobovi<br />

vladi odločilno prispevati k propadu<br />

države Slovenije. Tiste Slovenije, ki so jo<br />

sanjali rodovi naših prednikov in je bila<br />

dana naši generaciji. Vi ste premladi, da<br />

bi razumeli, kako je bilo živeti pod tujo<br />

oblastjo. Premislite temeljito, ali želite<br />

propad Slovenije v zameno za to, da<br />

boste potešili svoj ego.<br />

Helena 3<br />

Politika je politika. Toninu bi že moralo<br />

biti jasno, da je njegova izbira Goloba<br />

nad Janšo tragično trapasta in definicija<br />

naivnosti. Ne strinjam se z njegovim<br />

Komentarji bralcev<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Nanj se je že odzval vodja največje<br />

opozicijske stranke, Janez Janša: »Ko<br />

in če bo NSi dejansko delala in postala<br />

to, kar obljublja, bo na volitvah dobila<br />

vsaj 15 % in marsikaj bo lahko drugače.<br />

Dokler pa bo zgolj sledila sirenam in<br />

kritizirala tiste, ki se v teh razmerah še<br />

borijo ter na mestu načel imela vinjeto,<br />

bo životarila pod 10 %.«<br />

<br />

početjem, čeprav je nekaj resnice v tem,<br />

kar govori, ampak to, za kar se »zavzema«<br />

je hudo narobe in škodljivo za <strong>slovensko</strong><br />

demokracijo.<br />

Neva<br />

Tonin ima v marsičem prav. A on ni analitik,<br />

marveč politik. Kot politik pa moraš<br />

govoriti politično modro in všečno,<br />

zato ne poveš vsega. JJ se ni naučil, da s<br />

cinizmom ne bo zmagal. Tonin pa se tudi<br />

še ni naučil, da se prilizovanje levici ne<br />

bo obrestovalo. Mogoče je čas, da bi oba<br />

prepustila svoje mesto komu drugemu.<br />

Pelinko

AKTUALNO<br />

24<br />

Komentar<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Volivci so dali Golobu absolutno<br />

oblast; desna sredina pa od poraza<br />

prek poraza do končnega poraza<br />

Na referendumsko nedeljo se je zgodilo pričakovano: leva politika s<br />

svojimi civilnodružbenimi izpostavami je na valu aprilskega volilnega<br />

uspeha na referendumu skozi spravila še tri zakone, ki jih je že v<br />

začetku njenega prevzema oblasti skušala zablokirati poražena SDS.<br />

ROK ČAKŠ Pri tem je bistveno, in to odsevajo primerjave rezultatov med različnimi<br />

letošnjimi glasovanji, da se volivci minulo nedeljo niso odločali vsebinsko,<br />

temveč preprosto na podlagi tega, komu ta trenutek večinsko zaupajo: in to je še<br />

vedno veliki zmagovalec zadnjih državnozborskih volitev, Robert Golob.<br />

Ironija je, da je to zaupanje v spretnega<br />

trgovca z elektriko ta čas tako<br />

trdno, da jim lahko z mesta predsednika<br />

vlade proda praktično vse:<br />

dvig davkov, zamik dolgotrajne oskrbe,<br />

poročno pričo na čelo HSE, celo izbris<br />

na tisoče pacientov iz čakalnih vrst,<br />

nateg upokojencev pri energetskem dodatku<br />

… vse gre skozi, če le požegna on,<br />

»izjemen menedžer, po katerem se zgleduje<br />

vsa Evropa« (tako nekako sta ga v<br />

Po drugi strani pa vse<br />

več odzivov tudi iz<br />

desnih (tviteraških) vrst<br />

kaže, da imajo ljudje<br />

svojih izvoljencev, ki<br />

jim z namrgodenimi<br />

»facami« lastne poraze<br />

vedno znova prodajajo<br />

kot neizogibno posledico<br />

okoliščin, na katere<br />

nimajo vpliva,<br />

počasi dovolj.<br />

četrtkovi Tarči označili Dominika Švarc<br />

Pipan in Urška Klakočar Zupančič).<br />

Ampak kako je mogoče, da do politikov<br />

pregovorno skeptični, nezaupljivi<br />

in kdaj celo pretirano kritični Slovenci<br />

naenkrat Golobu tako zobajo z roke?<br />

Morda moramo to vprašanje zastaviti<br />

nekoliko drugače. Kaj pa če je zaupanje<br />

v Goloba v resnici zgolj antipod nezaupanja<br />

v alternativo, ki jo pooseblja dolgoletni<br />

prvi človek slovenske desnice,<br />

Janez Janša? Torej zgolj odmev, reakcija?<br />

Pustimo to sicer ne najbolj svežo<br />

tezo še nekoliko ob strani in stehtajmo<br />

argument Branka Grimsa (na fotografiji<br />

desno), da je referendumski poraz<br />

SDS-a posledica zavedenosti ljudi od<br />

manipulativnih levih medijev. Če si<br />

skušamo predstavljati, kako bi zgledala<br />

TV poročila in časopisne naslovnice,<br />

če bi na čelo slovenske energetike svojo<br />

poročno pričo nastavil Janez Janša,<br />

njegov minister za zdravje pa bi čakalne<br />

vrste krajšal z izbrisom 5000 pacientov<br />

iz sistema, ne moremo tajiti, da<br />

imajo z vsem skupaj marsikaj opraviti<br />

tudi v nebo vpijoča dvojna medijska<br />

merila. In po nedeljskem RTV referendumu<br />

bo glede tega kvečjemu še slabše.<br />

IZGUBILI SO<br />

JANŠEVI VOLIVCI<br />

Po drugi strani pa vse več odzivov tudi<br />

iz desnih (tviteraških) vrst kaže, da<br />

imajo ljudje svojih izvoljencev, ki jim z<br />

namrgodenimi »facami« lastne poraze<br />

vedno znova prodajajo kot neizogibno<br />

posledico okoliščin, na katere nimajo<br />

vpliva, počasi dovolj. Eden od desnosredinskih<br />

volivcev je denimo tvitnil,<br />

da na referendum ni šel, ker ima<br />

dovolj neprestanega izgubljanja.<br />

Janša sicer lahko reče, da s tem<br />

nima nič, saj stranka, ki jo vodi, tudi<br />

kakšne volitve dobi, ene je navsezadnje<br />

ravno prejšnji teden. In ko se oglasi Tonin<br />

s tezo, čisto kot solza, češ da vsake<br />

Luka Dakskobler/BOBO

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

25<br />

Borut Živulovič/BOBO<br />

Da je SDS v<br />

zadnjem desetletju<br />

zavozila politiko<br />

desnosredinskega<br />

pola, drži kot pribito.<br />

Dokaze za to zadnji čas<br />

dobivamo praktično na<br />

mesečni ravni.<br />

Robertu Golobu se do ušes smeji in si zato nikakor ne želi odhoda JJ v »penzijo«.<br />

volitve, v kateri se posredno ali neposredno<br />

pojavi Janez Janša, postanejo<br />

iracionalne in emocionalne, mu predsednik<br />

SDS-a lahko z vso legitimnostjo<br />

zabrusi, da če bi NSi imela 15 odstotkov,<br />

bi marsikaj lahko bilo drugače.<br />

Res je, Janša ne izgublja, kot lucidno<br />

tvita zagrizen desničar Samo Glavan. A<br />

vse prevečkrat izgubljajo njegovi volivci.<br />

Kakorkoli, da je SDS v zadnjem desetletju<br />

zavozila politiko desnosredinskega<br />

pola, drži kot pribito. Dokaze za<br />

to zadnji čas dobivamo praktično na<br />

mesečni ravni. A to si morajo najprej<br />

priznati sami v stranki, če pa tega niso<br />

zmožni, pa bi si morali, vsem neizpodbitnim<br />

osamosvojiteljskim zaslugam<br />

navkljub, priznati njihovi volivci. Dokler<br />

pa tega eni ali drugi niso sposobni,<br />

pa … kot vedno, velja: ljudje imajo<br />

takšno oblast, kot si jo zaslužijo.<br />

KDOR SE ZADNJI SMEJE<br />

Še ena stvar kot pribita drži; namreč,<br />

da imajo ljudje radi politike nasmejanih,<br />

ne pa mrkih obrazov. In če se komu<br />

ob vsem tem do ušes smeji, je to Robert<br />

Golob. In zagotovo je zadnja stvar, ki si<br />

je ta trenutek želi, odhod Janše v penzijo,<br />

kot je bil s pozivanjem k temu neiskren<br />

na nedavnem kongresu.<br />

Okoliščine Golobu namreč omogočajo,<br />

da v državi prevzema absolutno oblast<br />

in da lahko počne, kar hoče. Ob izvršilni<br />

in zakonodajni večini ima na svoji strani<br />

predsednico države, pa ustavno sodišče,<br />

preko prijateljskih povezav obvladuje<br />

(para)državna podjetja, preko njih in<br />

bivših novinarjev, s katerimi se je obdal,<br />

ima okoli prsta ovite še večinske medije.<br />

Pravzaprav mu je dano vse. In, kot smo že<br />

ugotavljali, ne toliko zato, ker je Robert<br />

Golob, temveč ker ni Janez Janša. Oziroma<br />

ker je dokazal, da je Janšo sposoben<br />

ponavljajoče premagovati.<br />

Vprašanje, kaj bi bilo potrebno narediti,<br />

da bi se zadnji, ali pa vsaj tu in tam,<br />

lahko smejali tudi na desni sredini, je v bistvu<br />

ključno vprašanje, s katerim se imajo<br />

na desnici zdaj lep čas ukvarjati, ko, po<br />

drugem krogu lokalnih volitev, naslednjih<br />

par let ni na obzorju. Kot smo nedavno<br />

zapisali, je pravo pot do zmage s svojo<br />

predsedniško kampanjo nakazal Anže<br />

Logar. Sicer še eden, ki je izgubil, vendar<br />

mu gre pripisati vsaj moralno zmago, ki je<br />

prinesla tudi žarek upanja na od porazov<br />

naveličano desno sredino.<br />

Ali bo to dovolj za radikalni prelom<br />

s prakso, ki <strong>slovensko</strong> desno sredino od<br />

poraza prek poraza vodi do končnega<br />

poraza, pa je drugo vprašanje.

CERKEV<br />

26<br />

Komentar<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

OBSODILI NEKDANJEGA ŽUPNIKA ZRIMA:<br />

Ko zgledno postopata<br />

tako cerkvena kot posvetna oblast<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

Prejšnji teden se je v slovenski javnosti razširila vest, da je saga<br />

o nekdanjem ljutomerskem župniku Andreju Zrimu (65), ki je bil<br />

obtožen spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami,<br />

dobila sodni epilog tudi na civilni ravni. Zrim je bil obsojen<br />

na pogojno zaporno kazen.<br />

Poglejmo, kaj se je pravzaprav<br />

dogajalo in kako je v tem primeru<br />

ravnala Cerkev. Andrej Zrim<br />

se je z obtožbami prvič soočil<br />

že leta 2000, ko je bilo objavljeno pismo<br />

očeta, nad čigar sina se je duhovnik<br />

zaradi »ležernega sedenja« med veroukom<br />

spravil s fizičnim nasiljem. Sin<br />

je prišel domov z bolečinami, modricami<br />

in slabostjo, kar je potrdilo tudi<br />

zdravniško spričevalo. Andrej Zrim se<br />

je na to odzval, češ da je otroka zaradi<br />

neprimernega vedenja »res udaril«, »ga<br />

dvakrat za ušesa« itd., in dodal, da je<br />

bila to koristna kateheza za ves razred<br />

ter da je šiba nujna in koristna.<br />

Kasneje je bil Zrim imenovan za<br />

dekana v ljutomerski župniji. Po poročanju<br />

nekdanjih župljanov ga je spremljal<br />

sloves avtoritarnega in oblastnega<br />

duhovnika ter nasilneža, mnogi pa so<br />

ga tudi podpirali oz. z njim niso imeli<br />

slabih izkušenj.<br />

Andrej Zrim<br />

se je z obtožbami<br />

prvič soočil že leta<br />

2000, ko ga je oče<br />

veroučenca<br />

obtožil<br />

fizičnega<br />

nasilja.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

CERKEV<br />

Komentar<br />

27<br />

UMIK Z ŽUPNIJE<br />

A leta 2018 se je več prijaviteljev nasilja<br />

zglasilo pri škofu Petru Štumpfu<br />

(60), zato je Andreja Zrima »po skupnem<br />

prijateljskem pogovoru zaradi<br />

suma zlorabe mladoletne osebe moral<br />

v skladu s smernicami začasno umakniti<br />

iz pastoralnega vodenja župnije«.<br />

To je škof storil z dekretom in dodal,<br />

da umik iz župnije nikakor ne pomeni,<br />

da je osumljeni resnično kriv, ampak<br />

bo to pokazal postopek. Duhovnik je<br />

župnijo tako zapustil in se umaknil,<br />

hkrati pa so stekli postopki na cerkvenem<br />

sodišču.<br />

Fotografije: FACEBOOK, Oratorij Ljutomer<br />

Škof je poleg tega v obvestilu vse<br />

povabil, naj se vzdržimo nepotrebnih<br />

komentarjev in veliko molimo, da se<br />

izkaže resnica. A odzivi lokalne in tudi<br />

širše javnosti so bili burni, od nekaterih<br />

župljanov so bili starši deklet, ki<br />

so prijavili zlorabe, deležni izjemnih<br />

pritiskov, tako da so od številnih zabeleženih<br />

primerov ostali v obravnavi<br />

samo štirje, ostali pa so presodili, da<br />

se ni vredno ukvarjati z njimi, in so<br />

prijave umaknili.<br />

Pri duhovnikovih prestopkih sicer<br />

ni šlo za posilstva ali pedofilijo, pač pa<br />

je Andrej Zrim pogosto kar tako, mimogrede,<br />

kakor v šali, otipaval ženske in<br />

dekleta, denimo »za zadnjico prijel odraslo<br />

žensko« ali »s prstom drezal v prsi<br />

mladoletne osebe«, so pisali v medijih.<br />

V zgodbo so se vključili še drugi akterji<br />

in jo izkoristili za gonjo proti škofu,<br />

pod taktirko nekaterih uporniških<br />

duhovnikov so celo zbirali podpise za<br />

njegovo »odstavitev«. Še posebej je v<br />

več člankih blatil škofa, zagovarjal obsojenega<br />

in se posmehoval prizadetim<br />

Ljutomerčan Dejan Karba – novinar,<br />

znan iz zadeve Patria, ki se je, ko je bil<br />

še zaposlen na Delu, »proslavil« tudi s<br />

člankom o domnevnem sinu kardinala<br />

Franca Rodeta (88).<br />

Po umiku župnika se je škof sestal z<br />

župnijskim pastoralnim svetom, čigar<br />

člani so bili sicer prepričani, da je šlo<br />

pri umiku za prestrog ukrep, škof pa je<br />

pojasnil, da se s primerom zdaj ukvarjajo<br />

v Vatikanu.<br />

ANDREJ ZRIM KRIV<br />

Decembra 2019 je Metropolitansko<br />

cerkveno sodišče v skladu z navodili<br />

Kongregacije za nauk vere Andreja Zrima<br />

spoznalo za krivega spolnega nasilja<br />

nad mladoletnimi in odraslimi osebami.<br />

Naloženi so mu bili ukrepi, med<br />

drugim opravičilo žrtvam in župnijskemu<br />

občestvu, prepoved vračanja<br />

v župnije službovanja brez škofovega<br />

izrecnega dovoljenja in prepoved javnega<br />

maševanja, dokler ne bo uspešno<br />

zaključena ustrezna terapija.<br />

Škof Štumpf je tedaj povedal, da je<br />

bilo delo cerkvenega sodišča korektno<br />

in strokovno, na Domovini pa smo<br />

zapisali, da je v tem primeru murskosoboška<br />

škofija lahko pozitiven zgled<br />

vsej slovenski Cerkvi, saj je od vsega<br />

začetka postopek vodila v skladu s papeževimi<br />

navodili ter humanostjo in<br />

spoštovanjem tako do žrtev kot do obtoženega.<br />

Proces se je začel in zaključil<br />

v spodobnem času, javnost pa je bila o<br />

njem sproti in primerno obveščena.<br />

Približno tri leta kasneje smo izvedeli,<br />

da je krivda Andreja Zrima potrjena<br />

tudi na ravni civilne oblasti. Višje<br />

sodišče v Mariboru je potrdilo sodbo<br />

okrožnega sodišča v Murski Soboti,<br />

ki ga je spoznalo za krivega kaznivega<br />

dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z<br />

zlorabo položaja. Kot so na okrožnem<br />

sodišču pojasnili za STA, je bila Zrimu<br />

izrečena kazen eno leto in osem mesecev<br />

zapora s preizkusno dobo treh let. <br />

Po umiku župnika<br />

se je škof sestal z<br />

župnijskim pastoralnim<br />

svetom, čigar člani so<br />

bili sicer prepričani,<br />

da je šlo pri umiku za<br />

prestrog ukrep ...

INTERVJU<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

28<br />

TOM ZALAZNIK<br />

Politika brez medijev je kot mah<br />

brez vode, zato je v spregi z mediji<br />

Informativni program ni tisto, kar determinira nacionalno televizijo.<br />

– Politika potrebuje medije za svoj obstoj. – Če novinarji poročajo pod vplivom svojih<br />

videnj in prepričanj, stalno prihaja do zapletov. – Če novinarji funkcijo obveščanja<br />

ljudstva zlorabijo, je ljudstvo obveščeno nepravilno. – Želijo, da RTV ponovno postane<br />

lakaj aktualne oblasti. – Teorija, kaj naj bi novinar bil, v praksi pade na celi črti.<br />

– Avtonomija se ne more istovetiti s samovoljo ali nedotakljivostjo.<br />

PETER MERŠE<br />

JERNEJ PRELAC<br />

Tom Zalaznik (1965) je predsednik<br />

Sindikata delavcev<br />

radiofuzije Slovenije, ki<br />

združuje tehnično osebje<br />

na RTV Slovenija. Dolgoletni<br />

sindikalist, ki svetovonazorsko<br />

ni blizu desni sredini,<br />

je oster nasprotnik novele<br />

zakona o RTVS.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

INTERVJU<br />

29<br />

Ste predsednik sindikata radiodifuzije.<br />

To je eden od treh sindikatov<br />

na RTV Slovenija, ki pa je javnosti<br />

manj znan. Koga zastopate?<br />

Zastopamo pravzaprav vse poklice v<br />

zavodu, celo nekaj tistih izven zavoda,<br />

ampak pri tem ne delamo razlik.<br />

Delujemo nestrankarsko, interesno. V<br />

pretežni meri zastopamo ustvarjalce<br />

radijskih in televizijskih programov ter<br />

vsebin MMC – to so snemalci, zvokovni<br />

mojstri, mešalci slike, skratka, cela paleta<br />

poklicev znotraj dejavnosti. Med<br />

člani imamo tudi nekaj novinarjev.<br />

Večina novinarjev je sicer včlanjena v<br />

novinarski sindikat.<br />

Ko se pojavljajo kritike zoper RTV<br />

Slovenija, običajno slišimo, da je<br />

informativni program samo manjši<br />

del tega, kar RTV Slovenija počne,<br />

in da gre za posploševanje. Se<br />

vam zdi, da je glas drugih enot RTV<br />

Slovenija, teh, ki niso informativni<br />

program, sploh slišan, denimo ko<br />

se govori o prihodnosti zavoda?<br />

Že vsa leta obstoja Radiotelevizije se<br />

glas drugih slabo sliši. Bogu hvala se<br />

zdaj govori o tem, da obstajajo tudi drugi<br />

deli RTV-ja. Imamo serijo radijskih<br />

programov, več televizijskih programov,<br />

vključno z vsebinami za narodne<br />

manjšine in tujejezično javnost, portal<br />

MMC kot spletni medij in znotraj njega<br />

široko paleto vsebin.<br />

Vsa leta pa se običajno govori samo o<br />

Prvem programu Televizije Slovenija oz.<br />

njenem informativnem programu. V Sloveniji<br />

je politika še vedno »glavni šport«.<br />

Če bi bili res sodobna, civilizirana<br />

država, bi se ukvarjali z drugačnimi<br />

vprašanji, kot se trenutno. Sam vedno<br />

poudarjam, da informativni program<br />

ni tisto, kar determinira nacionalno televizijo.<br />

Zdaj so tudi zagovorniki novele<br />

Zakona o RTV SLO začeli uporabljati<br />

slogane, da RTV ni samo informativni<br />

program. Slišimo lahko: »Ne damo<br />

Radovednega tačka, ne damo Bojana,<br />

otroškega programa.« Žal pa so to le<br />

parole, ki igrajo na čustva zaposlenih.<br />

Vse to nima zveze s tem, o čemer se pogovarjamo<br />

pri noveli Zakona o RTV.<br />

Za kaj pa potem gre?<br />

Zelo preprosto. Velik poudarek je na<br />

politiki. Vidimo, kako sta politika in<br />

Slišimo lahko: »Ne damo<br />

Radovednega tačka, ne<br />

damo Bojana, otroškega<br />

programa.« Žal pa so<br />

to le parole, ki igrajo na<br />

čustva zaposlenih.<br />

družba polarizirani. Politika potrebuje<br />

medije za svoj obstoj. Ker je ta medij na<br />

področju politike ena od najvidnejših<br />

stvari v državi, je informativni program<br />

tako vpliven.<br />

V resnici pa živi v simbiozi s politiko.<br />

Politika brez medijev je kot mah<br />

brez vode, zato je politika zelo zainteresirana,<br />

da je v spregi z mediji, ki o<br />

njej poročajo. Na drugi strani pa imajo<br />

ti, ki o njej poročajo, privilegiran status<br />

v družbi, ker so prepoznavni, vplivni<br />

ustvarjalci javnega mnenja.<br />

Ustvarjajo sliko resničnosti,<br />

kakršna naj bi bila. Ni pa nujno, da je v<br />

resnici taka. V tem primeru resničnost<br />

ni taka, kot jo predstavljajo.<br />

Večkrat je slišati, da imamo na<br />

RTV Slovenija neke vrste izredno<br />

stanje. Kako se to občuti pri vašem<br />

vsakdanjem delu?<br />

Da ne bo pomote, ne gre za vse. Gre za<br />

peščico, ki to počne. Ampak prej ali slej<br />

se pojavi kdo, ki opozori, da poročanje<br />

ni korektno, ni objektivno. Pri tem je<br />

glede objektivnosti tako, da ni nujno,<br />

da človek pove nekaj, kar ni res. Lahko<br />

tudi samo nekaj zamolči, pa je slika<br />

povsem drugačna. Paleta možnosti,<br />

kako predstaviti resnico gledalcem in<br />

poslušalcem, je zelo široka. Seveda se<br />

uporabljajo zelo subtilni pristopi.<br />

Državljani in državljanke, ki medijem<br />

vendarle še vedno v veliki meri<br />

zaupajo, so pod vplivom posredovanih<br />

informacij, zlasti ko se tovrstne<br />

informacije konstantno ponavljajo. V<br />

žargonu rečemo, da »se informacije<br />

primejo«, in sicer ne glede na to, ali so<br />

resnične ali ne.<br />

Ozek del novinarjev, imenujemo jih<br />

aktivisti, je zato v sporu s programskim<br />

svetom, z nadzornim svetom in vodstvom<br />

zavoda. Ker imajo vpliv in moč,<br />

skušajo javnost prepričati, da je v zavodu<br />

vse narobe, da je tik pred uničenjem. Govorijo<br />

o ugrabitvi javne Radiotelevizije.<br />

Ta spor seveda predstavlja težave pri<br />

delu. Če je uredništvo v sporu z urednikom,<br />

stvari ne tečejo gladko ali tako, kot<br />

bi morale. Veliko energije se porabi za<br />

spor, namesto za delo in ustvarjalnost,<br />

torej za to, kar bi morali početi. Energija<br />

se porablja tudi za ustvarjanje vtisa v<br />

javnosti, da gre vse narobe.<br />

V javnosti jim tak vtis tudi uspeva<br />

ustvarjati, ker to počnejo s svojim<br />

orodjem, saj so vendar novinarji.<br />

Novinarji imajo funkcijo obveščanja<br />

ljudstva. Če to funkcijo zlorabijo, je<br />

ljudstvo obveščeno nepravilno. Tukaj<br />

gre predvsem za to.<br />

Kaj je pri sporu med vodstvom in<br />

aktivom aktivistov vir problema?<br />

Je aktiv tisti, ki je sprožil problem,<br />

ali je problem drugje?<br />

Najprej bi spomnil na dogodek, ki se je<br />

zgodil leta 2016. Programski svet je želel<br />

razpravljati o merilih profesionalne<br />

novinarske etike, pravilih, ki se jih morajo<br />

novinarji držati pri svojem delu.<br />

Zgodil se je strašen odpor.<br />

Na sejo so vstopili protestniki,<br />

mednje so se vmešali tudi zunanji politični<br />

akterji, ki nimajo nič z RTV, in<br />

so razgrnili ogromen plakat z napisom<br />

»Smrt janšizmu« in še nekaj neprimernih<br />

parol. Sporočilo pa je bilo jasno:<br />

»Ne boste razpravljali, kaj in kako počnemo.«<br />

To je ta slavna avtonomija. Avtonomija<br />

ni nedotakljivost, ampak tudi<br />

odgovornost in še marsikaj.<br />

Podobno se je zgodilo ob menjavi<br />

programskega sveta, ko se je prvič po<br />

dolgem času, morda celo prvič do zdaj,<br />

zgodilo, da v njem predstavniki levih političnih<br />

nazorov nimajo večine. Bližale so<br />

se volitve in napetost se je stopnjevala.<br />

Zaradi nasprotovanja odločitvi, da<br />

se v oddajo Studio City ne povabi Goloba<br />

– v ozadju dogodka je bilo pravno<br />

vprašanje, ali gre pri Gibanju Svoboda<br />

za parlamentarno stranko ali ne –, je<br />

prišlo do znanega spora in sodelovanje<br />

s Štefančičem je bilo po znanih izjavah<br />

v gledališču prekinjeno. Ne sodim o<br />

pravilnosti izida, vsekakor pa prisotna<br />

politična predvolilna nervoza ni bila<br />

potrebna. Brez nje bi se vse lahko odvilo<br />

drugače.

INTERVJU<br />

30<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Povzdignili smo svoj glas, ker želimo povedati,<br />

kaj stoji za to novelo zakona.<br />

Po volitvah je volilni izid dal dodaten<br />

veter v jadra aktivistom, zato so začeli<br />

izvajati svoje propagandne akcije<br />

še intenzivneje. Začeli so se protesti,<br />

propagandne akcije, zahteve po razrešitvah<br />

urednikov, programskega sveta<br />

in direktorja. Zahteve so se stopnjevale<br />

do točke, da so od Mandatno-volilne<br />

komisije v Državnem zboru zahtevali,<br />

naj odstavi kar celoten programski<br />

svet. Temu lahko rečem začetek resnega<br />

in jasno izraženega spopada.<br />

Aktivistična skupina novinarjev in<br />

njihovih somišljenikov je tudi sodelovala<br />

s politiko, povezovalni člen pa je<br />

bila naša bivša sodelavka Mojca Šetinc<br />

Pašek, ki že v času delovanja na RTV<br />

ni skrivala, kam in h komu spada ter<br />

kako opravlja svoje delo. V skupnem<br />

sodelovanju so pripravili to nesrečno<br />

novelo zakona, vlada jo je posvojila in<br />

jo brez razprave na hitro vložila v Državni<br />

zbor. Vladajoča koalicija jo je po<br />

nujnem postopku, kot bi šlo za ukrepe<br />

v vojnem stanju, tudi sprejela.<br />

Pri tem sporu in odmevih v javnosti<br />

pa je simptomatično to, da so novinarji<br />

po cehovski liniji precej medsebojno<br />

solidarni, čeprav ne mislijo vsi enako.<br />

V javnosti se oglasijo redki nasprotujoči<br />

noveli zakona. Novinarjev na RTV<br />

ni malo, njihov delež v zavodu pa se<br />

povečuje, kar med drugim pomeni, da<br />

se breme dela razdeli in jim zato ostane<br />

več časa za propagandne akcije. Vanje<br />

so pritegnili tudi del ostalih sodelavcev,<br />

drugega dela pač ne.<br />

Vlada govori, da je želela RTV Slovenija<br />

z novelo zakona depolitizirati.<br />

S tem se pravzaprav vračamo<br />

v stanje, kakršno smo imeli v 90.<br />

letih prejšnjega stoletja. Je bilo<br />

takrat na RTV manj politike? Kako<br />

gledate na depolitizacijo?<br />

Trditev o depolitizaciji je navadna floskula,<br />

ki naj bi vplivala na čustva in<br />

razpoloženje volivk in volivcev, nikakor<br />

pa ne gre za kakršnokoli depolitizacijo.<br />

V resnici gre za travestijo starega<br />

zakona, slabo kopijo nečesa, kar ni preživelo<br />

in je odšlo na smetišče zgodovine.<br />

Tako sem vsaj mislil.<br />

Vlada trdi, da bodo civilna združenja<br />

v imenu javnosti upravljala z Radiotelevizijo,<br />

s čimer želijo prepričati<br />

predvsem naivne ljudske množice, da je<br />

poseg pravilen, čeprav ni. Preteklost je<br />

pokazala, kam pripelje tako upravljanje.<br />

Dodaten absurd je, da so marsikatera od<br />

države financirana civilna združenja še<br />

bolj politična od politike same in so tudi<br />

agresivnejša ter pritlehnejša.<br />

Verjetno bi bilo bolje, da bi v organu<br />

sedeli poslanci Državnega zbora kot<br />

pa predstavniki teh civilnih združenj.<br />

Seveda, če bi sestavili uravnoteženo<br />

zasedbo in jih ne bi spustili iz dvorane,<br />

dokler se ne dogovorijo.<br />

Čeprav nas nekateri pravi ali le tako<br />

imenovani strokovnjaki skušajo prepričati<br />

v nasprotno, ta novela zakona ne<br />

bo prinesla depolitizacije.<br />

Če bi vsakdo svoj<br />

poklic opravljal vestno<br />

in pošteno in po<br />

standardih, ki poklicu<br />

pritičejo, ne bi imeli<br />

nobenih težav s tem,<br />

kdo je na oblasti. Enako<br />

velja za novinarje.<br />

V marsikaterem teoretskem delu<br />

razlage pa se z njimi celo strinjam, seveda<br />

ob zavedanju, da je teorija eno,<br />

praksa pa drugo. V študiji, v kateri<br />

primerjata medijske sisteme, Daniel<br />

Hallin in Paolo Mancini ugotavljata, da<br />

je pri preprečevanju politične instrumentalizacije<br />

medijev bistvena profesionalizacija<br />

novinarjev. To pa se lahko<br />

uveljavi le v družbah, v katerih se novinarstvo<br />

lahko razvija ločeno od družbenih<br />

in političnih dejavnosti. Ključno<br />

je, da novinarji služijo interesom javnosti,<br />

ne pa partikularnim interesom,<br />

da delujejo na podlagi poklicnih meril<br />

in ne sledijo katerimkoli ciljem, vsiljenim<br />

iz zunanjega okolja.<br />

V zadnjih nekaj letih, posebej v času<br />

kolesarskih protestov, se je pokazalo,<br />

da se pretežni del skupine aktivističnih<br />

novinarjev RTV Slovenija istoveti<br />

s posameznimi zunanjimi akterji ali<br />

skupinami. To pa ni profesionalno novinarstvo.<br />

Teorija, kaj naj bi novinar<br />

bil, v praksi pade na celi črti.<br />

Na ravni objektivnih in preverljivih<br />

dejstev se lahko o tem pogovarjava v<br />

nedogled. Večina slovenskih medijev je<br />

kolesarskim protestnikom služila kot<br />

oglasna deska, vključno z javno Radiotelevizijo.<br />

Teorija, kaj naj bi novinar bil,<br />

v praksi pade na celi črti.<br />

Kar precej novinarjev RTV SLO<br />

je v zadnjih letih prestopilo v politiko,<br />

trenutno je med njimi najbolj<br />

znana predlagateljica novele<br />

Zakona o RTV Slovenija, Mojca<br />

Šetinc Pašek. Kaj vam povedo<br />

ti prestopi?<br />

O tem ne želim špekulirati. Po Platonu<br />

in zlasti Aristotelu smo vsi ljudje politična<br />

bitja. Vsak človek ima svoj svetovni<br />

nazor in politični pogled. S tem<br />

nimam težav in temu ne bi pripisoval<br />

prevelike pomembnosti.<br />

Z zanimanjem pa se tega vprašanja<br />

dotaknem iz perspektive čisto človeške<br />

plati. Omenil sem že simbiozo med<br />

prvimi, ki se s politiko aktivno ukvarjajo,<br />

in drugimi, ki o politiki poročajo.<br />

Te sprege se utrjujejo iz dneva v dan in<br />

postajajo trajne. Ko pride do priložnosti,<br />

torej ko se ustvari nek prostor ali mesto,<br />

na katerem bi se dalo na lažji način več<br />

zaslužiti, nekateri to pač izkoristijo.<br />

Poleg teh, ki so šli v politiko, imamo<br />

še veliko drugih, ki so odšli na mesto

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

INTERVJU<br />

31<br />

predstavnikov za odnose z javnostjo.<br />

Tovrstni prehodi nakazujejo povezave<br />

med politiko in novinarji, ni pa nujno,<br />

da so ideološko determinirani. Marsikaj<br />

vidimo jasno šele po določenem<br />

času, ko se z določene časovne distance<br />

ozremo nazaj.<br />

Glede na to, da novinarji spremljajo<br />

politiko, jo dobro poznajo, pridobijo<br />

marsikatero informacijo iz nam prikritega<br />

političnega ozadja. Ker so običajno<br />

šolani za artikulirano izražanje in so<br />

vajeni nastopov, zagrabijo priložnost,<br />

ko se ta pojavi.<br />

V primeru Paškove pa je po moji<br />

oceni vendarle nekoliko drugače. Kar<br />

bom rekel, ni ugotovitev iz časa, ko je<br />

vstopila v politiko. Za marsikoga od<br />

nas je bil prestop le vprašanje časa.<br />

Nikdar ni skrivala svojih političnih nazorov<br />

in netolerance do nasprotnega<br />

pola. Popravljam trditev: morda je ni<br />

znala skrivati, se ni dovolj trudila ali<br />

pa tega preprosto ni želela. Odločitev<br />

prepuščam bralcem. Vedno se je gibala<br />

v krogih tranzicijske levice, tudi<br />

zasebno, in o tem političnem segmentu<br />

poročala, ga komentirala ali se od<br />

njega v živo javljala. O njenem delu so<br />

bile v javnosti večkrat polemike, saj so<br />

se ljudje spraševali, ali so njena poročanja<br />

objektivna ali ne. Ocenjujem, da<br />

je večkrat prestopila rob objektivnosti,<br />

ampak javna Radiotelevizija, varuh<br />

pravic gledalcev in poslušalcev ter slovenska<br />

javnost so bili do teh pojavov<br />

neverjetno tolerantni. Pravzaprav s(m)<br />

o bili tudi sodelavci. Bistveno bolj kot v<br />

primerih, ko je ostrica politične kritike<br />

obrnjena v nasprotno politično smer.<br />

Ko sva že ravno pri tem: aktivisti<br />

iz vsega grla kričijo, da je RTV Slovenija<br />

tik pred uničenjem, ker je bil za<br />

direktorja televizije imenovan Uroš<br />

Urbanija. Bil naj bi nestrokoven in neobjektiven<br />

»janšist«, ki je vodil Urad<br />

vlade za komuniciranje. Če pobrskate<br />

po spominu, kdo vse je že vodil UKOM,<br />

se boste spomnili serije znanih imen –<br />

Jelko Kacin, Borut Šuklje, Alja Brglez,<br />

Gregor Krajc, Darijan Košir, Miro Petek,<br />

Boštjan Lajovic, letošnja kandidata<br />

Marta Kos in Anže Logar ter, ne boste<br />

verjeli, Mile Šetinc, bivši član Sveta<br />

RTV Slovenija in soprog Mojce Šetinc<br />

Pašek. Tega pa nihče ne problematizira.<br />

V resnici tudi ni treba, ker gre za visoko<br />

uradniško funkcijo. Vseeno pa to omenjam<br />

kot primer, po kako različnih in<br />

neobjektivnih merilih se sodi – kakor<br />

komu tisti hip najbolj ustreza. Spotoma<br />

omenjam še dr. Ljerko Bizilj, ki je bila<br />

nekoč poslanka Državnega zbora, po<br />

prenehanju mandata pa se je vrnila na<br />

javno Radiotelevizijo. Ravno bivše kolegice<br />

in kolegi s televizije so zagnali vrišč,<br />

da po vrnitvi iz politike med njimi ni<br />

mesta zanja. Licemerstvo brez primere.<br />

Kasneje je postala direktorica Televizije<br />

Slovenija in ocenjujem, da je svoje delo<br />

opravljala zelo profesionalno, dokler<br />

se zaradi političnih pritiskov in »kravjih<br />

kupčij« ob imenovanju Kadunca ni<br />

dokončno umaknila. Bila naj bi preveč<br />

Novinarji so po cehovski liniji precej medsebojno solidarni, čeprav ne mislijo vsi enako.<br />

desna. Si predstavljate? Preveč desna<br />

bivša poslanka LDS! Kako daleč v levo<br />

smo potem kot družba skrenili?<br />

Pomembno je imeti enake vatle za<br />

vse in pošteno ocenjevati delo, ki ga<br />

nekdo opravlja. Ponavljam, mesto direktorja<br />

Urada za informiranje je uradniška<br />

funkcija in ne politična. Enako<br />

povem tudi nepravičnim kritikom naše<br />

nekdanje sodelavke Petre Bezjak, ki je<br />

letos šla delat na ta urad. Ne morem<br />

ocenjevati njenega dela, ker je več kot<br />

en mandat predsedovala svetu delavcev,<br />

kar je čisto druga funkcija kot<br />

funkcija novinarja. Dosedanje delo je<br />

opravljala vestno in marljivo. Kolikor<br />

jo poznam, verjamem, da tudi zdaj delo<br />

opravlja profesionalno. Ni prav, da se<br />

ljudem dela krivica brez elementarne<br />

presoje, samo zato, ker nekomu to<br />

ustreza za dosego lastnih ciljev. Ne pri<br />

Urbaniji, ne pri Petku, ne pri drugih.<br />

Eden od bistvenih in osnovnih postulatov<br />

novinarstva je imeti enako distanco<br />

do vseh subjektov oz. imeti enake<br />

vatle pri obravnavi vseh vsebin. Tako je<br />

treba tudi v vseh primerih poročati.<br />

Poročanje RTV Slovenija naj bi<br />

bilo objektivno oz. vsaj pluralno v<br />

smislu, da se na RTV Slovenija lahko<br />

slišijo različna mnenja. Se vam<br />

zdi, da so različna mnenja spoštovana<br />

oz. vsaj tolerirana, tudi ko ne<br />

gre za stališča, ki bi se skladala s<br />

trenutnimi »mainstreamom«?<br />

Čeprav mi izraz uravnoteženost ni najljubši,<br />

ga bom vendarle uporabil. Če<br />

primerjamo, koliko programskega časa<br />

se nameni določenim stališčem, lahko<br />

ocenimo, da razmerja niso uravnotežena,<br />

čeprav se vsaj na videz poskuša<br />

delati v tej smeri.<br />

Zanimiv primer tega sta oddaji Pričevalci<br />

in Spomini. Če se ne motim,<br />

je druga nastala kot uravnoteženje s<br />

prvo. Obstajajo nestrpneži, ki sprašujejo,<br />

zakaj RTV Slovenija sploh predvaja<br />

Pričevalce. V prejšnjem mandatu je to<br />

problematiziral celo eden od programskih<br />

svetnikov. Tak pristop je egoističen<br />

in zaplankan: »Če mene nekaj ne<br />

zanima, naj ne zanima tudi drugih«. V<br />

resnici pa ni tako.<br />

RTV Slovenija bi morala biti v funkciji<br />

širokega nabora vsebin za vse svetovnonazorske<br />

in ideološke skupine v<br />

državi. Če se vrnem na Pričevalce. Pog-

INTERVJU<br />

32<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Ni res, da je edina napaka obstoječega zakona,<br />

da DZ imenuje programske svetnike.<br />

led na polpreteklo zgodovino še zdaleč<br />

ni razčiščen in to prekletstvo spremlja<br />

Slovenijo vse od druge svetovne vojne.<br />

Z razpadom bivše države se je v miselnosti<br />

spremenilo le toliko, da o teh<br />

zadevah zdaj ni prepovedano govoriti<br />

ali objavljati, veliko več kot to pa ne.<br />

Neverjetno veliko ljudi do vprašanja<br />

povojne zgodovine zavzema skrajno<br />

odklonilno stališče.<br />

Držalo bo, kar trdijo psihologi in sociologi:<br />

45 let ideološke indoktrinacije<br />

pusti sledove na ljudstvu. Kot narod<br />

smo dobili največ, kar smo lahko: svojo<br />

državo. Obstajajo pa množice, ki se z<br />

nostalgijo ozirajo po državi in sistemu,<br />

ki sta razpadla in ju ni več.<br />

Po moji oceni večji problem kot<br />

uravnoteženost predstavlja objektivnost<br />

naših vsebin. Ker smo demokratična<br />

družba, nam ustava zagotavlja<br />

svobodo besede in nazorov. Pluralizem<br />

mnenj je hkratni obstoj več<br />

enakovrednih in enako pomembnih<br />

mnenjskih sestavin. To bi nam moralo<br />

predstavljati prednostni izziv, vendar<br />

je na tej točki javna Radiotelevizija<br />

(prav tako del družbe, politike in pretežni<br />

del medijev) že davno padla na<br />

izpitu. Opravila ga ni niti v drugem<br />

roku. Premalo se posvečamo temam,<br />

ki družbo polarizirajo – <strong>zgodovini</strong>,<br />

obči kulturi, politiki in družbenemu<br />

Dodaten absurd je,<br />

da so marsikatera od<br />

države financirana<br />

civilna združenja<br />

še bolj politična od<br />

politike same in so tudi<br />

agresivnejša<br />

ter pritlehnejša.<br />

razvoju – na način, ki bi omogočal<br />

široke in poglobljene strokovne razprave<br />

s ciljem zbližanja stališč, ne pa<br />

nadaljnega poglabljanja narodnega<br />

razdora. V resnici je to poslanstvo javnega<br />

medija. Zasebniki v tem ne morejo<br />

zaznati morebitnega profita in se<br />

najbrž s tem nikoli ne bodo ukvarjali.<br />

Če medij vsebinsko neenakovredno<br />

obravnava različna nazorska, ideološka,<br />

politična, verska ali druga družbena<br />

vprašanja, ni pluralen.<br />

Zakaj menite, da novinarji na<br />

RTV Slovenija nekako ne zmorejo<br />

prevzeti odgovornosti za svoje<br />

delo in sprejeti kritike?<br />

Težko govorim v njihovem imenu, lahko<br />

samo ugibam. Večina ljudi, tudi zaposleni<br />

na RTV, se največ nauči na svojih<br />

napakah. S pridobljenimi izkušnjami<br />

na napakah poklicno rasteš. Obstaja pa<br />

del, ki izkazuje velik odpor do razprave<br />

o tem, ali je delo opravljeno dobro ali ne<br />

oziroma ali so podane informacije predstavljene<br />

objektivno ali ne. Njihovega<br />

motiva ne razumem in ga ne poznam,<br />

ga pa slutim. Vsak, ki ima možnost, si<br />

želi biti nedotakljiv: želi si, da ga drugi<br />

pustijo pri miru, da se ne bi bal, da bi mu<br />

zaradi nezadovoljivo opravljenega dela<br />

kdorkoli ali kadarkoli navil ušesa.<br />

Novinarska in uredniška avtonomija<br />

sta temelj neodvisnega in svobodnega<br />

novinarstva. Če lahko verjamemo<br />

navedbam kolegov iz zasebnih<br />

medijev, je avtonomija ogrožena tam,<br />

ne pa na RTV.<br />

Novinarska in uredniška avtonomija<br />

sta temelj neodvisnega in svobodnega<br />

novinarstva. Če lahko verjamemo<br />

navedbam kolegov iz zasebnih<br />

medijev, je avtonomija tam ogrožena<br />

– mislim, da po sami naravi stvari.<br />

Lastnik in ustanovitelj medija določita<br />

programsko zasnovo, torej okvire,<br />

znotraj katerih izdajajo svoje vsebine.<br />

Upam, da bom dovolj jasen – okviri so<br />

usmerjeni od lastnika in bistveno ožji<br />

od okvirov javnega medija, ki mora zadovoljevati<br />

pluralne interese javnosti.<br />

Elementarna sestavina uredniške<br />

in novinarske avtonomije je velika odgovornost,<br />

zaradi česar se avtonomija<br />

ne more istovetiti s samovoljo ali nedotakljivostjo.<br />

Na tej točki pa se zatakne.<br />

Poskusi tovrstnih razprav znotraj<br />

zavoda so bili deležni ostrega nasprotovanja.<br />

Resnih in poglobljenih razprav<br />

na to temo zato ni bilo.<br />

Funkcija varuha pravic gledalcev<br />

in poslušalcev pa je bolj kot<br />

ne inštrukcijska. Varuh žal nima<br />

resnih pristojnosti za ukrepanje,<br />

z izjemo poročil in priporočil.<br />

Kdo naj torej objektivno sodi<br />

in razsodi?<br />

Če bi novinarji razmišljali profesionalno,<br />

torej kot jih učijo na fakulteti in<br />

skladno s konvencijami in kodeksi, bi<br />

morali takšne razprave podpirati, saj<br />

vodijo k odličnosti opravljanja poklica<br />

in k izogibanju napakam v prihodnje.<br />

Nekoč, še v »svinčenih« časih, se je vsaj<br />

na tistih poklicnih področjih, ki niso<br />

imela neposrednega stika z aktualno<br />

politiko, razpravljalo o izdelkih, torej<br />

o programih in oddajah, ki smo jih<br />

ustvarili. Obravnavalo se je napake, da<br />

bi se jim v prihodnje lahko izognili. To<br />

predstavlja smisel vsakega napredka.<br />

V trenutnih razmerah so to le pobožne<br />

želje. Spor je namreč eskaliral tako<br />

močno, da posamezniki intervencijo<br />

urednika javno označujejo kot nedopustno<br />

cenzuro. Mimogrede, cenzura<br />

pomeni uradni pregled javnosti namenjenega<br />

dela, odgovorni urednik pa<br />

po zakonu odgovarja za uresničevanje<br />

programske zasnove in osebno odgovarja<br />

za vsako objavljeno informacijo.<br />

Če povzamem, zakaj nekateri novinarji<br />

ne zmorejo prevzeti odgovornosti<br />

za svoje delo in sprejeti kritike. Kar jim<br />

ni treba. Zakaj počnejo to, kar počnejo?<br />

Zato, ker lahko.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

POŽAREPORT<br />

Komentar<br />

33<br />

Minister Loredan grozil zdravnikom<br />

z objavo zaupnih osebnih podatkov,<br />

ker je Golob ukazal totalno vojno<br />

BOJAN POŽAR<br />

POZAREPORT.SI<br />

Vse kaže, da je primer izbrisanih napotnic zrel tudi za policijo<br />

in državno tožilstvo, da smo na pragu morda celo največje afere<br />

Golobove vlade doslej, minister za zdravje in podpredsednik vlade<br />

Danijel Bešič Loredan pa je med pogajanji o napovedani zdravniški<br />

stavki predstavnikom Fidesa dobesedno srhljivo grozil z objavo<br />

– njihovih – zaupnih osebnih podatkov.<br />

Viri tudi pravijo, da naj<br />

bi te »obveščevalne<br />

podatke« za Bešič<br />

Loredana pripravila<br />

Vesna Vuković<br />

(piarovka GS)<br />

in Damir Črnčec,<br />

državni sekretar na<br />

ministrstvu za obrambo,<br />

Bešič Loredan pa naj bi<br />

jih imel spravljene<br />

v posebnih<br />

»pogajalskih« mapah.<br />

Podpredsednik FIDES in vodja<br />

poslanske skupine dr. Gregor<br />

Zemljič je 23. 11. 2022 po 19.19<br />

prejel telefonski klic od podpredsednika<br />

vlade RS in ministra za<br />

zdravje RS Danijela Bešiča Loredana,<br />

ki mu je v 4 minute in 33 sekund<br />

trajajočem govoru po uvodnem<br />

pozdravu predočil sledeče:<br />

• da mora (v imenu FIDES-a in<br />

zdravnikov) na naseljeni pogajalski<br />

seji podpisati vladni predlog, ki<br />

predvideva zdravnike v 57. plačilnem<br />

razredu,<br />

• da je tako ukazal predsednik vlade,<br />

• da bodo v nasprotnem primeru od<br />

vladne pogajalske skupine ponujeni<br />

predlog podpisali ostali sindikati<br />

in bo FIDES ostal sam,<br />

• da je predsednik vlade dr. Golob<br />

ukazal, da se v primeru napovedi<br />

in izvedbe stavke proti zdravnikom<br />

in FIDES-u vodi totalna vojna,<br />

• da bo cilj osamiti in izčrpati<br />

zdravnike in FIDES,<br />

• da imajo pripravljene podatke<br />

o zdravnikih, ki jih bodo<br />

lansirali javnosti,<br />

• da bodo najprej objavili podatke<br />

FURS-a o zaslužkih zdravnikov,<br />

o 20.000 evrov visokih<br />

plačah, vključno s plačo prof. dr.<br />

Bojane Beović,<br />

• da bodo obračunali z SDS-om.<br />

Iz pisma Damjana Polha, podpredsednika FIDES-a,<br />

pred dnevi poslanega na vlado.<br />

Wikipedia<br />

Govorice, da je minister za<br />

zdravje in podpredsednik<br />

vlade Danijel Bešič Loredan<br />

med pogajanji o napovedani<br />

zdravniški stavki predstavnikom Fidesa<br />

dobesedno srhljivo grozil z objavo – njihovih<br />

– zaupnih osebnih podatkov, tudi<br />

Fursa, ker mu je predsednik vlade in<br />

Gibanja Svobode Robert Golob ukazal<br />

totalno vojno proti zdravnikom, katere<br />

cilj je »osamiti ter izčrpati zdravnike in<br />

Fides«, ki so se takrat, vemo, razširile<br />

med dobro obveščenimi, se zdaj že potrjujejo<br />

kot resnične. Viri tudi pravijo, da<br />

naj bi te »obveščevalne podatke« za Bešič<br />

Loredana pripravila Vesna Vuković<br />

(piarovka GS) in Damir Črnčec, državni<br />

sekretar na ministrstvu za obrambo,<br />

Bešič Loredan pa naj bi jih imel spravljene<br />

v posebnih »pogajalskih« mapah.<br />

Ekskluzivno objavljamo pismo oziroma<br />

prijavo, poslano na generalni sekretariat<br />

vlade, ki ministra Bešič Loredana<br />

neposredno obtožuje kršitev<br />

etičnega kodeksa državnih funkcionarjev,<br />

podpisal, 24. novembra, pa ga<br />

je zdravnik ter podpredsednik Fidesa<br />

Damjan Polh.<br />

Objavljamo bistveni del pisma (prijavo),<br />

vi pa si vtis ustvarite sami.<br />

A vse kaže, saj je primer zrel tudi za<br />

policijo in državno tožilstvo, da smo na<br />

pragu morda celo največje afere Golobove<br />

vlade doslej!

EVROPA<br />

34<br />

Komentar<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Putinovi zavezniki<br />

med slovenskimi evroposlanci<br />

PETER JERMAN<br />

Evropski parlament je plebiscitarno izglasoval resolucijo,<br />

ki razglaša Rusijo za podpornico mednarodnega terorizma.<br />

Brez vseh slovenskih vladnih poslancev:<br />

dva od teh sta se glasovanja vzdržala, dva pa – zbežala.<br />

Odkar se je od slovenske politike<br />

odslovil Karl Erjavec, se na<br />

slovenskem levem političnem<br />

polu ni pojavil politik, ki bi bil<br />

odprto naklonjen ruskim imperialnim<br />

načrtom – zaradi tega je v javnosti potihem<br />

zrasel up, da je slovenski politični<br />

prostor levo od sredine vendarle dozorel,<br />

se prilagodil evropskim standardom<br />

in posvojil pro-evropske in zahodne poglede<br />

na rusko agresijo v Ukrajini.<br />

Na žalost je podpora Rusiji in vzhodnim<br />

avtokracijam ostala skrita vrednota<br />

slovenskega levega političnega pola.<br />

Ta resnica se je ponovno razkrila prejšnji<br />

teden, ko je Evropski parlament glasoval<br />

o resoluciji, ki je označila Rusko<br />

federacijo kot »sponzorko« oz. podpornico<br />

mednarodnega terorizma.<br />

Pri glasovanju o tej resoluciji sta<br />

se namreč slovenska evroposlanca iz<br />

vrst socialdemokratov Milan Brglez in<br />

Matjaž Nemec vzdržala, medtem ko<br />

se Irena Joveva in Klemen Grošelj, v<br />

nasprotju z njuno poslansko skupino<br />

Prenovimo Evropo (Renew Europe),<br />

preprosto fizično nista udeležila glasovanja.<br />

V nasprotju z njimi so vsi štiri<br />

slovenski evroposlanci iz vrst Evropske<br />

ljudske stranke (EPP) glasovali za sprejetje<br />

te resolucije. Ni čudno torej, da je<br />

glasovanje o tej resoluciji ponovno odprlo<br />

vprašanje, katere politične sile v<br />

Sloveniji so zares blizu jedrne Evrope.<br />

JEDRNA EVROPA<br />

Obnašanje naših štirih levih evroposlancev<br />

pri glasovanju je že samo po<br />

osebi problematično, a če upoštevamo,<br />

da so ti štirje dejansko, čeprav formalno<br />

posredni, predstavniki aktualne slovenske<br />

vlade, nam to odpira še dodatna<br />

vprašanja. Čeprav je do sedaj slovenska<br />

zunanja politika v zvezi z rusko agresijo<br />

v Ukrajini pod Golobovo vlado formalno<br />

ostala razmeroma nespremenjena,<br />

se je Slovenija že nekajkrat znašla na<br />

isti strani kot Madžarska Viktorja Orbana.<br />

Glede na trenutne poglede sedanjih<br />

vladnih predstavnikov se lahko upravičeno<br />

vprašamo, ali ne bo Slovenija med<br />

prvimi članicami Evropske unije, ki se<br />

bodo zavzele in podprle prisilni mir med<br />

Ukrajino in Rusijo, ki bo v korist slednje.<br />

Zadnji dve leti smo namreč stalno<br />

poslušali očitke na račun zunanje politike<br />

prejšnje vlade zaradi njenih domnevnih<br />

razhajanj z zunanjo politiko članic<br />

iz t. i. »jedrne Evrope«, ki – če gledamo<br />

nazaj – dejansko niso imele prave teže.<br />

Prejšnji teden pa so evroposlanci vseh jedrnih<br />

držav EU (in večine ostalih članic),<br />

za razliko od naših levih evroposlancev,<br />

40<br />

35<br />

30<br />

25<br />

20<br />

15<br />

10<br />

5<br />

0<br />

Odstotek Odstotek evroposlancev, evroposlancev, ki so se vzdržali<br />

ki so glasovali proti le proti resoluciji,<br />

glede po na evropskih njegove evropske poslanskih poslanske skupinah skupine<br />

25,6<br />

Levica<br />

35,3<br />

Identiteta in<br />

demokracija<br />

19,5<br />

Nepovezani<br />

7,5<br />

Zavezništvo<br />

socialistov<br />

in demokratov<br />

0,0 0,0<br />

Zeleni/Evropska<br />

svobodna zveza<br />

Evropska<br />

ljudska<br />

stranka<br />

1,5<br />

Evropski<br />

konservativci<br />

in reformisti<br />

0,0<br />

Prenovimo<br />

Evropo<br />

Glede na trenutne<br />

poglede sedanjih<br />

vladnih predstavnikov<br />

se lahko upravičeno<br />

vprašamo, ali ne bo<br />

Slovenija med prvimi<br />

članicami Evropske<br />

unije, ki se bodo zavzele<br />

in podprle prisilni mir<br />

med Ukrajino in Rusijo,<br />

ki bo v korist slednje.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

EVROPA<br />

Komentar<br />

35<br />

V nasprotju s tem vsi levi<br />

slovenski evroposlanci<br />

v zvezi z drugimi<br />

vprašanjih zagovarjajo<br />

kritične pozicije<br />

do Madžarske. Kaj to<br />

pomeni? Da se Slovenija<br />

oziroma EU lahko<br />

pogaja z Rusijo, ne pa<br />

z Madžarsko? Seveda<br />

je res, da je stanje na<br />

Madžarskem daleč od<br />

idealnega, a kljub temu jo<br />

v zvezi z demokratičnimi<br />

standardi težko<br />

uvrstimo nižje<br />

kot Rusijo.<br />

glasovali za to resolucijo. Tudi v primerjavi<br />

z evropskimi strankami so naši levi<br />

evroposlanci glasovali in se obnašali v<br />

nasprotju z glasovalnim vzorcem evropskih<br />

socialdemokratov in liberalcev.<br />

70<br />

60<br />

50<br />

40<br />

30<br />

20<br />

10<br />

0<br />

64,0<br />

Levica<br />

45,3<br />

Identiteta in<br />

demokracija<br />

34,0<br />

Nepovezani<br />

13,8<br />

Zavezništvo<br />

socialistov<br />

in demokratov<br />

1 2<br />

3 4<br />

Brglez in Nemec sta se glasovanja vzdržala, Joveva in Grošelj pa zbežala.<br />

HIPOKRIZIJA<br />

Po drugi strani trenutna situacija razkriva<br />

veliko hipokrizijo slovenske leve<br />

sredine. Ne samo, da se sedaj slovenska<br />

država večkrat najde na isti strani<br />

kot Madžarska. Če pogledamo pojasnilo<br />

evroposlanca Socialnih demokratov<br />

(SD) Brgleza za njegovo odločitev<br />

pri glasovanju, lahko ugotovimo,<br />

da za <strong>slovensko</strong> levico še vedno obstaja<br />

lažna iluzija o morebitnem pogajanju<br />

z Vladimirjem Putinom.<br />

V nasprotju s tem vsi levi slovenski<br />

evroposlanci v zvezi z drugimi vprašanjih<br />

zagovarjajo kritične pozicije<br />

do Madžarske. Kaj to pomeni? Da se<br />

Slovenija oziroma EU lahko pogaja z<br />

Odstotek Odstotek evroposlancev, evroposlancev, ki so se vzdržali<br />

ki so sevzdržali glasovali ali glasovali proti resoluciji, proti resoluciji,<br />

gledepo naevropskih njegove evropske poslanskih poslanske skupinah skupine<br />

Foto: 1 Daniel Novakovič/STA | 2 Anže Malovrh/STA | 3 Bor Slana/STA | 4 Tamino Petelinšek/STA<br />

5,6<br />

Zeleni/Evropska<br />

svobodna zveza<br />

1,7 1,5 1,0<br />

Evropska<br />

ljudska<br />

stranka<br />

Evropski<br />

konservativci<br />

in reformisti<br />

Prenovimo<br />

Evropo<br />

Rusijo, ne pa z Madžarsko? Seveda je<br />

res, da je stanje na Madžarskem daleč<br />

od idealnega, a kljub temu jo v zvezi<br />

z demokratičnimi standardi težko<br />

uvrstimo nižje kot Rusijo. Posledično<br />

lahko ugotovimo, da takšni argumenti<br />

nimajo resne teže.<br />

EVROPSKA PODPORA<br />

Medtem ko se v slovenski politični sferi<br />

podpora Ukrajini počasi vedno bolj<br />

problematizira, se kolektivna pomoč<br />

EU Ukrajini stopnjuje. V veliki meri se<br />

blokada Madžarske in Orbanove vlade<br />

ruši, saj si Orban težko privošči evropsko<br />

blokado evropskih sredstev, namenjenih<br />

Madžarski.<br />

Posledično je EU 14. novembra ustanovila<br />

novo vojaško misijo EU EUMAM<br />

Ukrajina, ki bo še pred novim letom začela<br />

usposabljati ukrajinske vojake na<br />

varnih evropskih tleh v Nemčiji in na<br />

Poljskem, kjer jih bo ne samo usposobila,<br />

ampak tudi opremila z orožjem in strelivom.<br />

Hkrati se evropsko financiranje<br />

humanitarne pomoči Ukrajini še vedno<br />

nadaljuje. Komisija mora sedaj tudi uradno<br />

podati svoj odgovor na sprejeto resolucijo,<br />

ki ji bo brez dvoma sledila.<br />

Brez dvoma bodo nizke zimske<br />

temperature v Ukrajini postavile ukrajinsko<br />

vlado in Ukrajince pred nove<br />

preizkušnje, a vse kaže, da se pozicija<br />

Zahoda in Evrope v zvezi z Ukrajino<br />

vsaj do nadaljnjega ne bo spremenila.<br />

Kljub temu – ali pa prav zato – ni<br />

nobene potrebe, da bi Slovenija podpirala<br />

Rusijo in se s tem izolirala od<br />

večine mednarodne skupnosti.

KULTURA<br />

36<br />

Komentar<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Dan Rudolfa Maistra:<br />

to so spomeniki, ulice in trgi<br />

v njegov spomin<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

V času komunizma je bil ta veliki Slovenec in domoljub pozabljen,<br />

po demokratizaciji in osamosvojitvi pa so se po Sloveniji začeli<br />

pojavljati spomeniki, ulice in trgi z njegovim imenom.<br />

Preverili smo, v katerih slovenskih mestih in krajih<br />

so ga tako počastili, in prelistali srednješolski učbenik,<br />

da bi ugotovili, kakšno težo mu daje naš izobraževalni proces.<br />

V<br />

čast slovenskemu generalu<br />

in borcu za severno mejo 23.<br />

novembra praznujemo dan<br />

Rudolfa Maistra. Praznujemo<br />

ga od leta 2005. Državni praznik sicer<br />

ni dela prost dan.<br />

RAZOROŽITEV<br />

NEMŠKE STRAŽE<br />

Praznik praznujemo 23. novembra,<br />

ker je na ta dan leta 1918 Rudolf Maister<br />

s svojo vojsko razorožil in razpustil<br />

nemško varnostno stražo in prevzel<br />

vojaško oblast v Mariboru. Posledično<br />

je Sloveniji priključil večji del slovenskega<br />

narodnega in jezikovnega območja<br />

na Štajerskem in Koroškem.<br />

30. oktobra 1918 je mariborski<br />

nemški občinski svet razglasil Maribor<br />

za del nemške Avstrije, čemur pa se je<br />

Maister uprl. Že naslednji dan je izjavil,<br />

da sprejetih točk ne priznava, in razglasil<br />

Maribor za del tedanje Države Slovencev,<br />

Hrvatov in Srbov. Razglasil je tudi, da<br />

prevzema vojaško poveljstvo v Mariboru<br />

in na Spodnjem Štajerskem. Nemci so kot<br />

odgovor ustanovili zeleno gardo oziroma<br />

Schutzwehr. 9. novembra 1918 je Maister<br />

razglasil mobilizacijo in sestavil vojsko iz<br />

približno 4000 mož.<br />

20. novembra ustanovljeni mariborski<br />

pešpolk je bila prva redna<br />

slovenska vojska s slovenskimi častniki<br />

in slovenskim poveljevanjem.<br />

23. novembra je Maister razorožil<br />

nemško zeleno gardo, 27. novembra<br />

pa je zasedel Špilje (danes v Avstriji),<br />

Radgono, Cmurek, Lučane (prav tako<br />

v Avstriji), Radlje in Muto. Enota Franja<br />

Malgaja je zasedla Mežiško dolino,<br />

kasneje pa še Pliberk in Velikovec.<br />

NOVA DRŽAVNA MEJA<br />

Maister in avstrijski polkovnik Passy<br />

sta sklenila pogodbo, po kateri lahko<br />

slovenske čete zasedejo kraje ob slovenski<br />

narodnostni meji, česar pa nista<br />

priznali ne avstrijska ne jugoslovanska<br />

vlada. Premirje je bilo dokončno podpisano<br />

13. februarja 1919.<br />

O novih mejah so nato odločali predstavniki<br />

Društva narodov, predhodnika<br />

današnje OZN. Določeni sta bili današnja<br />

meja na Štajerskem in priključitev<br />

Mežiške doline Jugoslaviji, določili pa so<br />

tudi plebiscitno cono na Koroškem. Ker<br />

bi lahko vplival na izid plebiscita, se je<br />

moral Maister umakniti iz cone A. Če bi<br />

bil plebiscit v coni A (območje okoli Velikovca)<br />

uspešen, bi se izvedel še v coni<br />

B. Plebiscit pa, kot vemo, ni bil uspešen,<br />

zato sta obe območji, cona A in cona B,<br />

pripadli Avstriji. S tem je bila določena<br />

tudi današnja meja med državama.<br />

Bruno Toič, gov.si<br />

Maister je bil leta 1923 prisilno upokojen,<br />

od leta 1928 pa je bil predsednik<br />

narodnoobrambnega društva Narodna<br />

obrana v Mariboru. Umrl je 26. julija<br />

1934 na Uncu pri Rakeku, kjer ga je zadela<br />

kap. V Mariboru se je od njega poslovilo<br />

tisoče prebivalcev. Njegov grob<br />

je še danes na pobreškem pokopališču<br />

v Mariboru.<br />

PO MAISTRU<br />

POIMENOVANIH<br />

27 ULIC IN 2 TRGA<br />

Rudolfu Maistru je v Sloveniji posvečenih<br />

osem spomenikov. Prvega so postavili<br />

leta 1970 v rojstnem Kamniku, in<br />

sicer na Trgu talcev. Drugega so postavili<br />

v Mariboru, kjer je pokopan, in sicer<br />

leta 1987. Stoji pred prvo gimnazijo.<br />

V Ljubljani sta mu posvečena dva<br />

kipa: eden stoji pred ljubljansko železniško<br />

postajo, drugi pa pred Ministrstvom<br />

za obrambo (na spodnji fotografiji).<br />

V Ljutomeru so kip Rudolfu

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

KULTURA<br />

Komentar<br />

37<br />

8<br />

spomenikov<br />

posvečenih<br />

Rudolfu<br />

Maistru<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Maistrov spomenik v Mariboru.<br />

Maistru leta 2010 postavili v istoimenskem<br />

parku. Na Ptuju je bil postavljen<br />

leta 2012, a so ga leta 2019 prestavili na<br />

mestno tržnico, pred rojstno hišo Maistrovega<br />

očeta. V Kranju imajo njegov<br />

doprsni kip, v Trebnjem pa spominsko<br />

ploščo, posvečeno Maistrovi materi.<br />

Maistrovih ulic imamo v Sloveniji<br />

precej, in sicer sedemindvajset. Maistrova<br />

ulica je tako v Ljubljani, Mariboru,<br />

Celju, Kamniku, Ljutomeru, Novem<br />

mestu, Slovenj Gradcu, Trebnjem, na<br />

Ptuju ... V Sloveniji imamo tudi dva<br />

Maistrova trga, in sicer enega v Kranju,<br />

drugega pa v Gornji Radgoni.<br />

Po drugi svetovni vojni je bil sicer<br />

Maister, podobno kot številne predvojne<br />

zgodovinske osebnosti, nekoliko<br />

pozabljen, danes pa spet pridobiva<br />

prepoznavnost. V učbenikih za četrti<br />

letnik gimnazije je Maister omenjen,<br />

a ne prav pogosto. Omenjen je recimo<br />

njegov doprinos k vzpostavitvi severne<br />

meje.<br />

Maister pa je bil več kot samo borec<br />

za severno mejo. Med drugim je<br />

bil dejaven tudi na kulturnem področju.<br />

Ukvarjal se je s pisanjem poezije,<br />

ljubiteljskim slikarstvom, zbiranjem<br />

knjig, mentorstvom mladim kulturnim<br />

ustvarjalcem in govorništvom. Izdal<br />

je dve pesniški zbirki: Poezije leta<br />

1904 in Kitico mojih leta 1929. Njegovo<br />

knjižno zbirko pa hrani Univerzitetna<br />

knjižnica v Mariboru.<br />

<br />

Komentarji bralcev<br />

Maister je vedel, kaj je narodni interes.<br />

Vendar Zveza borcev njega zanemarja -<br />

v prid Tita. A prav on, Rudolf Maister,<br />

je takoj po končani prvi svetovni vojni<br />

s <strong>slovensko</strong> vojsko vkorakal v Maribor<br />

in ga priključil k Sloveniji.<br />

Vendar v Sloveniji bolj častimo Tita, ki<br />

nam je takoj po končani drugi svetovni<br />

vojni s partizansko vojsko vkorakal v<br />

Trst. Vendar je Tito Trst zapravil po<br />

dveh mesecih razbijanja po mestu.<br />

Mogoče je Trst Tito uporabil kot "vrednostni<br />

papir", s katerim je Angležem<br />

plačal vrnjene domobrance, ki jih je<br />

Tito kasneje likvidiral?<br />

Kraševka<br />

Štajerci so bili vedno ponosni Slovenci.<br />

Tudi danes so. Mogoče so tudi zaradi<br />

obrambe pred Nemci bolj navezani<br />

na slovenstvo kot Ljubljančani. Če bi<br />

v času Maistra poslušali ljubljanske<br />

politike, bi bil Maribor danes nemški,<br />

meja pa bi bila precej južneje. Tudi<br />

zaradi bojazljive ljubljanske politike<br />

smo izgubili Gorico, Trst, severno Istro<br />

in Koroško. Štajerci pa so nam obranili<br />

Maribor. Klobuk dol.<br />

Jure Lazar

CERKEV<br />

38<br />

Komentar<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Vatikan pritiska na nemške škofe,<br />

ti se upirajo: zaostrovanje,<br />

ki mu nismo bili priča že stoletja<br />

GABRIEL KAVČIČ<br />

Sredi novembra je potekal obisk ad limina nemške škofovske<br />

konference v Rimu. Gre za srečanje škofov določene države<br />

s svetim očetom in različnimi vatikanskimi uradi, pri čemer<br />

škofje na tak način »v prvi osebi« v Rim prinesejo poročilo<br />

o stanju svoje krajevne Cerkve.<br />

Tokrat so grobove apostolov<br />

obiskali – to je namreč zgodovinska<br />

podlaga obiskov ad<br />

limina apostolorum – nemški<br />

škofje. Papež se je z njimi srečal v četrtek,<br />

najbolj zanimivo dogajanje pa je<br />

sledilo v petek, ko je bilo predvideno<br />

skupno srečanje tako vatikanskih uradov<br />

kot papeža, pri čemer pa se papež<br />

na koncu tega srečanja ni udeležil.<br />

To srečanje, če bi potekalo, kakor je<br />

bilo predvideno, bi bilo veliko presenečenje,<br />

saj sestankovanje škofov običajno<br />

poteka ločeno po uradih, tokrat pa<br />

si je Sveti sedež zamislil skupno srečanje.<br />

Razlog je seveda jasen: nemška »Sinodalna<br />

pot«, »Synodaler Weg«, vedno<br />

bolj buri duhove, in to že tri leta.<br />

SINODALNA POT<br />

Sklicana je bila leta 2019, njen prvi namen<br />

pa je bil dati odgovor na krizo spolnih<br />

zlorab duhovnikov v Nemčiji, s tem<br />

povezan cilj pa je bila tudi bolj poudarjena<br />

vloga laikov v cerkvenem vodstvu.<br />

Vendar pa se je v treh letih nemška<br />

Sinodalna pot nekako sfižila in se zreducirala<br />

na kakšna tri ali štiri vprašanja, ki<br />

burijo duhove po vsem katoliškem svetu.<br />

Zadnje čase gre namreč samo za odkrite<br />

pozive k spremembi obveznosti celibata,<br />

k posvečevanju žensk in k reviziji katekizemskega<br />

učenja glede istospolnih<br />

spolnih odnosov in s tem povezanega<br />

morebitnega blagoslova takšnih parov s<br />

strani duhovnikov. K temu se nekritično<br />

dodaja še ves konglomerat nepovezanih,<br />

pa vedno »zraven vrženih« tem, znan<br />

pod kratico LGBT.<br />

Nemška Sinodalna<br />

pot v isti koš meče<br />

povsem različne stvari,<br />

pri tem pa se sklicuje<br />

na zlorabe, ki so se<br />

dogajale v preteklosti.<br />

Že letos poleti je sicer Vatikan izdal<br />

izjavo, v kateri je nemške škofe posvaril<br />

pred podpihovanjem razdora in vztrajal,<br />

da bodoči zaključki Sinodalne poti vernikov<br />

in škofov ne morejo prisiliti k osebnemu<br />

in uradnemu sprejemanju novih<br />

pristopov k vprašanjem nauka in morale.<br />

Nemška Sinodalna<br />

pot se je v treh<br />

letih nekako sfižila in se<br />

zreducirala na kakšna<br />

tri ali štiri vprašanja,<br />

ki burijo duhove<br />

po vsem katoliškem<br />

svetu. Zadnje čase gre<br />

namreč samo za odkrite<br />

pozive k spremembi<br />

obveznosti celibata, k<br />

posvečevanju žensk in k<br />

reviziji katekizemskega<br />

učenja glede istospolnih<br />

spolnih odnosov in s tem<br />

povezanega morebitnega<br />

blagoslova takšnih parov<br />

s strani duhovnikov.<br />

Niso pa bili ti nauki izrecno poudarjeni,<br />

kar je v nekaterih bolj svobodomiselnih<br />

krogih utrdilo (zmotno) prepričanje, da<br />

posamezni škofje lahko nauk, vsaj v svojih<br />

škofijah, oblikujejo po svoje.<br />

Takrat so nemški škofje – oziroma<br />

večina njih – izrazili presenečenje nad<br />

pripombami Vatikana in izrazili upanje,<br />

da bodo o morebitnih spornih zadevah<br />

razpravljali v bolj formalnem okolju.<br />

To se je naposled zgodilo pri obisku ad<br />

limina, srečanje pa je vodil državnik tajnik<br />

kardinal Pietro Parolin.<br />

SINODALNA STRANPOT<br />

Kardinal je v uvodnem govoru izpostavil<br />

vez, ki povezuje škofe s Petrovim<br />

naslednikom, in v tem smislu<br />

izrazil zaskrbljenost zaradi nekaterih<br />

elementov Sinodalne poti nemške<br />

Cerkve. Resne teološke zadržke sta izrazila<br />

tudi prefekt Dikasterija za nauk<br />

Andrey Khrobostov / ALAMY /GULIVERIMAGE

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

CERKEV<br />

Komentar<br />

39<br />

vere, kardinal Luis Ladaria, ter kardinal<br />

Marc Ouellet, prefekt Dikasterija<br />

za škofe. Oba sta odkrito in jasno<br />

spregovorila o pomislekih in zadržkih<br />

v zvezi z metodologijo, vsebino in<br />

predlogi sinodalne poti. Oba prefekta<br />

– vodji dveh izmed najpomembnejših<br />

dikasterijev – sta predlagala, da se<br />

zahteve, podane v okviru nemške Sinodalne<br />

poti, vključijo v širšo Sinodo<br />

o sinodalnosti, ki je že v teku v Cerkvi.<br />

V odgovoru so nemški škofje (spet,<br />

bolje je govoriti o večini njih) zagotovili,<br />

da bodo nadaljevali s svojim reformnim<br />

procesom. Predsednik Nemške<br />

škofovske konference, škof Georg Bätzing,<br />

je denimo v odgovoru na rimske<br />

predloge poudaril, da »Cerkev v Nemčiji<br />

ne gre po svoji poti in ne bo sprejemala<br />

odločitev, ki bi bile mogoče le<br />

v okviru vesoljne Cerkve. Vendar pa<br />

Cerkev v Nemčiji želi in mora odgovoriti<br />

na vprašanja, ki si jih zastavljajo<br />

verniki,« ter poudaril, da je kriza zlorab<br />

v Nemčiji »omajala zaupanje in postavila<br />

pod vprašaj avtoriteto škofov do te<br />

mere, da so potrebne nove poti, da bi se<br />

soočili s krizo v Cerkvi«.<br />

Nahajamo se torej v čudnem položaju<br />

in samo nadaljnji razvoj dogodkov<br />

bo pokazal, kam se bo ta zagonetna situacija<br />

nadalje razvila.<br />

EVANGELIČANSKA CERKEV<br />

Najprej je treba poudariti, da nemška<br />

Sinodalna pot, pa naj se kdo z njenimi<br />

zaključki strinja ali ne, v isti koš meče<br />

povsem različne stvari, pri tem pa se<br />

sklicuje na zlorabe, ki so se dogajale v<br />

preteklosti. Da ne bo pomote: vsako<br />

zlorabo je treba striktno preprečiti,<br />

storilce strogo kaznovati in poskrbeti<br />

za pravico. Kako točno je to povezano<br />

z debatami o ženskem duhovništvu in<br />

spremembami v spolni etiki Cerkve,<br />

pa ni povsem jasno, zato pa nemški<br />

zaključki nimajo prave legitimnosti.<br />

Nadalje je zanimivo, da je celo Rim<br />

izrecno pritisnil na nemške škofe, ki<br />

pa so se tudi izrecno uprli. To kaže<br />

na zaostrovanje situacije, kakršni v<br />

Cerkvi že desetletja nismo bili priča,<br />

v smislu obsega – gre za celotno škofovsko<br />

konferenco – pa že stoletja ne.<br />

Bencin na ogenj je prilil sam sveti oče,<br />

ko je junija letos v intervjuju potrdil,<br />

da je vodji nemških katoliških škofov<br />

dejal, da ima Nemčija že »zelo dobro<br />

evangeličansko Cerkev« in da »ne potrebujemo<br />

dveh«.<br />

In čeprav jasnost Rima in svetega<br />

očeta sedaj prihajata počasi na plano,<br />

drži tudi, da se vse skupaj dogaja v<br />

vzdušju Sinode o sinodalnosti, ki jo je<br />

papež pred kratkim še podaljšal in za<br />

katero nisem prepričan, če že vemo, kje<br />

smo in kam bi sploh radi prišli. Nekateri<br />

pograbijo priložnost in to razumejo zelo<br />

široko, drugi so bolj zadržani, rezultat<br />

Skrajni čas je, da se celibat ukine za<br />

duhovnike, za menihe pa ne.<br />

Predvidevam, da bi bilo potem dosti<br />

manj zlorab.<br />

Filčrtjak<br />

To kar počne nemška cerkev, ni več moja<br />

cerkev. Po brezplodnem uvajanju vseh<br />

mogočih novotarij, ki so zgolj prispevale<br />

h krhanju Katoliške vesoljne cerkve ter<br />

vernosti med ljudmi, je morda le nastopil<br />

čas, da se zazremo nazaj, k začetkom.<br />

Seveda pa ni očiščenja, če ne bo popolnega<br />

obračuna s pedofilijo in gejevskim<br />

lobijem znotraj cerkve. In pika.<br />

Sonatine<br />

Prilagajanje svetu ne funkcionira. Cerkev,<br />

ki nima vsebine, ki ne daje verniku smisla,<br />

da vero živi resno, namensko, ne zahteva<br />

nič od njega, postane nek družabni klub<br />

in izgubi smisel. Takšne vere, ki nima nič<br />

presežnega in se prilagodi vsaki družbeni<br />

modni muhi nihče ne more jemati resno.<br />

In imajo katoliška cerkev ter bolj konservativne<br />

protestantske cerkve ob pritiskih<br />

moderne družbe resne izzive, je liberalno<br />

krščanstvo na Zahodu v današnjem svetu<br />

dobesedno kolapsiralo na vseh nivojih.<br />

Rok C 5<br />

Lahko predvidevaš, res pa ni. Kajti po<br />

statistiki se največ spolnih zlorab zgodi<br />

v domačem, družinskem okolju. Tam pa<br />

celibat ni predpisan.<br />

Da ne bo pomote: ne bi me motilo, če bi bil<br />

celibat ukinjen. Ampak o tem naj se odloči<br />

cerkvena oblast. Verniki vemo, da nekateri<br />

duhovniki živijo v bolj ali manj skriti resni<br />

zvezi z žensko. Pa tega ne obsojamo.<br />

Bolj kot celibat ogroža krščanstvo naša<br />

mlačnost, zavzetost za življenje v veri.<br />

Tukaj moram tudi sama reči: mea culpa.<br />

Helena 3<br />

Nikoli nisem predlagal odprave celibata,<br />

enkrat sem zgolj vprašal, kaj je narobe z<br />

Komentarji bralcev<br />

pa je predvsem velika zmeda in šibkost<br />

Svetega sedeža, ko poskuša narediti red.<br />

Je pa treba vedno kritično obravnavati<br />

tudi statistiko Sinodalne poti<br />

nemške Cerkve: niso vsi nemški katoličani<br />

»isti«. Tudi niso vsi nemški škofje<br />

»isti«. Pri Sinodalni poti ne gre za delitev<br />

med Nemčijo in Katoliško cerkvijo,<br />

ampak za hudo delitev znotraj nemške<br />

Cerkve, ki se počasi preslikuje tudi na<br />

Katoliško cerkev v splošnem. <br />

ženskimi duhovnicami in dobil resnično<br />

poznavalski odgovor od Rokc5, kateremu<br />

nisem oporekal.<br />

Sam bi tudi izrazil dobre želje ob adventu,<br />

vendar mi verjetno ne dodeljujete pristojnosti<br />

za to, saj je to pridržano zgolj<br />

vernim katolikom.<br />

Jonsky<br />

To je tako, kot če bi rekli, da je treba<br />

pedofile poročiti in bo potem manj<br />

posiljenih otrok.<br />

Peter Klepec<br />

V Nemčiji je davek za vzdrževanje Cerkve<br />

obvezen. In kjer je denar na prvem mestu,<br />

je tudi Satan na prvem mestu. Nemška<br />

Cerkev je vedno bolj izprijena in nujno<br />

potrebna prenove, odprava cerkvenega<br />

davka je prvi korak do tega cilja.<br />

Tudi v Sloveniji je postal denar bolj pomemben<br />

kot vse ostalo.<br />

Edino zdravilo za katoliško Cerkev je<br />

vrnitev h koreninam, k uboštvu. Nujno se<br />

je potrebno znebiti vse navlake, ki jo posredno<br />

ali neposredno zanima le denar, ki<br />

posledično vodi do vseh vrst izprijenosti.<br />

In samo taka Cerkev bo preživela.<br />

Če bi odprava celibata kaj pomagala, potem<br />

bi ogromno število diakonov to potrdilo<br />

z večjim številom dejavnih kristjanov.<br />

Dejansko pa je slika prav nasprotna. Več<br />

diakonov, bolj prazne cerkve. Še huje, več<br />

diakonov pomeni samo še več finančnih<br />

malverzacij. V diakona bi lahko bili posvečeni<br />

le tisti, ki so pripravljeni delati brez<br />

plačila, so upokojeni in imajo vsaj 65 let.<br />

Odprava celibata je zato zadnji sunek v<br />

uničenje Rimokatoliške cerkve. Je pa lahko<br />

tudi korak k novi prenovljeni Cerkvi,<br />

katere glavno mesto ne bo več Vatikan,<br />

temveč mesto v Aziji, Afriki ali J. Ameriki.<br />

Človek dela, Bog obrne. Delo skladno<br />

z evangeliji ter zaupanje v Boga je zato<br />

edina prava pot.<br />

Aleš

CERKEV<br />

40<br />

Komentar<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Pismo ameriških vernikov svojim<br />

škofom, ki si ga ne bi želeli brati<br />

ANDREJA BARAT<br />

Običajno pišejo pisma škofje vernikom. Tokrat pa so verniki<br />

napisali pismo škofom. To pismo ni prijetno. Leporečenja in<br />

diplomatsko dodelane fraze v njem nimajo mesta.<br />

Pismo ima pravzaprav samo eno ključno sporočilo: »Konec je!«<br />

manipulacije, zavajanja,<br />

dvoumnosti, vsi<br />

poizkusi odvračanja in<br />

»Vse<br />

pometanja pod preprogo<br />

zadnjih triintrideset let … glede vašega<br />

obravnavanja duhovniških spolnih<br />

zlorab. Vključena je zvezna vlada,<br />

pravosodje, zvezna oblast … Dosežena<br />

je točka, ko so vsi spoznali, da je cesar<br />

gol, da nima oblačil. Še vedno smo z<br />

vami, nismo vas zapustili. Toda tokrat<br />

mora biti drugače.<br />

Kot duhovni razred vladajočih ste<br />

mnogi postali zelo dobri v postavljanju in<br />

uveljavljanju pravil in ste svojo duhovno<br />

avtoriteto uporabljali za marginalizacijo<br />

tistih, ki se vaših pravil niso držali. Škandal<br />

s spolnimi zlorabami pa je pokazal,<br />

da se pravil tudi sami niste držali.«<br />

PRVA ZGODBA<br />

V JAVNOSTI ŽE LETA 1985<br />

Že leta 1985 je v ameriških medijih<br />

izbruhnil prvi večji škandal. Pojavile<br />

so se številne hude obtožbe s strani<br />

uglednih oseb. Cerkev je vse pometla<br />

pod preprogo.<br />

Pismo nadalje glede spolnih zlorab<br />

problematizira obdobje papeževanja<br />

Janez Pavla II:<br />

»Najhujše zlorabe so se dogajale v<br />

času papeževanja na hitro svetniškega<br />

Janeza Pavla II., sicer velikana svetovnega<br />

prizorišča, a pastirja, ki je pustil volkove<br />

v lastni čredi. Njegov idealizirani koncept<br />

junaškega duhovništva ga je očitno<br />

zavedel, da ni zmogel slišati resnice od<br />

verodostojnih prič, vključno z redkimi<br />

škofi, ki so si upali vznemirjati ta idealizirani<br />

svet z zaskrbljujočimi poročili. V<br />

tem času je visoko napredoval pokojni<br />

Marcial Maciel Degollado, ustanovitelj<br />

Kristusove legije in oseba, ki je poosebljala<br />

zlorabe in škandale.«<br />

KLJUČNI TRENUTKI<br />

CERKVENE ZGODOVINE<br />

Smo v ključnih in odločilnih trenutkih<br />

cerkvene zgodovine, pravijo<br />

avtorji pisma. Pa ne gre za to, kako<br />

se bo Cerkev odločila glede spornih<br />

vprašanj, ki burijo duhove, kot so recimo<br />

celibat, žensko duhovništvo …<br />

omenjajo celo vprašanje, ali je Zemlja<br />

središče vesolja (če je to danes<br />

resno vprašanje v ameriški Katoliški<br />

cerkvi, potem je morda res najbolje,<br />

Facebook United States Conference of Catholic Bishops<br />

Škofje morajo<br />

»prepustiti oblast«,<br />

je dejal čikaški<br />

kardinal Cupich,<br />

in dati pri tej temi<br />

večjo odgovornost<br />

zunanji oblasti.<br />

da ugasnejo luč). Gre za osrednje in<br />

ključno vprašanje, ali bo Cerkev počistila<br />

gnilobo v svojem središču ali<br />

je ne bo. Zidovi in avtoriteta, ki so<br />

stoletja varovali cerkvene oblastnike<br />

pred nadzorom, so danes povsem<br />

nepomembni. Katoliški škandali so v<br />

sodobni družbi postali vaba za klike<br />

in duhovniške integritete ne varuje<br />

noben zunanji mehanizem več. Integriteta<br />

ali je ali pa je ni. Služba je<br />

sama po sebi ne prinaša več.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

CERKEV<br />

Komentar<br />

41<br />

RESNICA, KESANJE,<br />

SPREOBRNJENJE IN<br />

OZDRAVLJENJE<br />

Res je, da je bilo v preteklih letih že kar<br />

nekaj stvari narejenih, da bi se zaščitilo<br />

otroke in mlade. Veliko dokumentov<br />

in listin je bilo sprejetih, nekaj uradov<br />

in služb ustanovljenih … nekaj oseb<br />

odstranjenih, nekaj odškodnin plačanih<br />

… Toda vse to se je zgodilo po močnih<br />

zunanjih pritiskih.<br />

»Edina stvar, v katero se ne morete<br />

prisiliti, je to, kar zahteva naša<br />

zakramentalna tradicija: globok<br />

osebni pregled, govorjenje resnice,<br />

prošnja za odpuščanje in odločenost,<br />

da se popravite.«<br />

»Poizkus tega je lahko vprašanje,<br />

na katerega lahko odgovorite samo<br />

vi, posamično in kot skupina: kako<br />

smo mi in naši bratje v preteklosti kot<br />

voditelji dosegli točko, ko smo lahko<br />

racionalno obrnili hrbet otrokom, ki<br />

so jih spolno zlorabljali naši duhovniki,<br />

da bi zaščitili te duhovnike in<br />

našo kulturo?«<br />

Čikaški kardinal hrvaškega porekla<br />

Blase Cupich (73) je predlagal nekaj<br />

korakov: Škofje morajo »prepustiti oblast«,<br />

je dejal, in dati pri tej temi večjo<br />

odgovornost zunanji oblasti. Dejal je<br />

tudi, da je treba »privilegij, moč in zaščito<br />

klerikalne kulture /…/ izkoreniniti<br />

iz življenja cerkve«, ali pa je »vse drugo<br />

postranska stvar«.<br />

DUHOVNE VAJE<br />

Katoliški škofje v ZDA so napovedali,<br />

da se bodo januarja, po naročilu papeža<br />

Frančiška, srečali na enotedenskih<br />

duhovnih vajah v Chicagu. Vodil jih<br />

bo papeški pridigar Raniero Cantalamessa<br />

(88).<br />

Avtorji pisma škofom priporočajo,<br />

naj za duhovne vaje simbolično<br />

pustijo doma vse okrasje, ovratnike,<br />

obleke, vso svilo in čipke. »Bog te bo<br />

prepoznal. Naredite ta majhen korak<br />

v ponižnosti in se dejansko srečajte<br />

kot bratje. Poiščite tiste med vami, ki<br />

so trpeli, ki vedo, kaj pomeni preživeti<br />

bolečino, odvisnost ali bolezen.<br />

Prosite jih, naj vam pomagajo izvleči<br />

se iz tega mračnega trenutka. Oni<br />

poznajo pot.«<br />

V ZDA poteka tudi zvezna preiskava<br />

v zvezi s spolnimi zlorabami v Katoliški<br />

cerkvi in njihovim prikrivanjem skozi<br />

desetletja. Pričakuje se, da bo prinesla<br />

še več okostnjakov iz omar in verjetno<br />

bodo mnogi cerkveni dostojanstveniki<br />

morali polagati račune za to, kar so ali<br />

česar niso storili v preteklosti.<br />

»Po tem, kako boste ravnali v tistih<br />

trenutkih, bomo vedeli, ali ste res dosegli<br />

dno in se popravljate z najboljšimi<br />

nameni za skupnost ali pa še vedno<br />

iščete ›poceni milost‹ in lahek izhod.<br />

Konec je.<br />

V imenu otroških žrtev, razklanih<br />

družin, staršev, ki ne poznajo konca<br />

svoji agoniji, Kristusovega telesa, ki je<br />

bilo desetletja izpostavljeno neusmiljenemu<br />

ponižanju – mora biti konec.<br />

Tokrat mora biti drugače.« Pismo so<br />

podpisali: »Molimo za vas, vaši sestre<br />

in bratje, vaši soromarji, Cerkev.« <br />

Komentar avtorja<br />

Cerkveni pastirji<br />

niso pasli črede,<br />

temveč sebe<br />

To pismo ni edino in tudi ni absolutno<br />

merodajno. Niti ni potrebno, da bi<br />

bilo. Morda je celo preveč posplošeno,<br />

preveč poenostavljeno … Prinaša pa<br />

dejstva in spoznanja. Dejstva, kakšno<br />

je razpoloženje med verniki. Kakšno je<br />

razpoloženje v družbi … Da, kot pravi<br />

Ezekiel, cerkveni pastirji niso pasli<br />

črede, ampak so pasli sebe. Zato so se<br />

ovce razkropile in sedaj same kot lahek<br />

plen tavajo okrog.<br />

»Tako govori Gospod Bog: Gorje<br />

Izraelovim pastirjem, ki pasejo sami sebe!<br />

Ali niso pastirji dolžni pasti črede? Mleko<br />

uživate, z volno se oblačite, tolste živali<br />

koljete, črede pa ne pasete. Oslabelih<br />

niste krepčali, bolnih niste ozdravljali,<br />

polomljenih niste obvezovali, razkropljenih<br />

niste vodili nazaj, izgubljenih niste<br />

iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in<br />

nasilno. Tako so se razkropile, ker ni bilo<br />

pastirja, in postale plen poljskih živali.<br />

Razkropile so se moje ovce, blodile so po<br />

vseh gorah in vseh visokih hribih; po vsej<br />

deželi so se razkropile moje ovce, pa ni<br />

bilo nikogar, ki bi se zmenil zanje, nikogar,<br />

ki bi jih iskal.« (Ezk 34)

KOLUMNA<br />

42<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Epilog o slovenskih voditeljih<br />

DIMITRIJ RUPEL<br />

V zadnjem poglavju knjige o voditeljih Henry Kissinger (99)<br />

piše o aristokraciji in negotovi meritokraciji, globokem branju<br />

in vizualni kulturi, vrednotnih podlagah, voditeljih in svetovnem<br />

redu ter prihodnosti državnega in političnega vodenja.<br />

Kissinger poroča o vplivu šestih voditeljev na zgodovinske<br />

okoliščine in vplivu zgodovinskih okoliščin na vlogo vsakogar od njih.<br />

Nekaj podobnega želim o štirih slovenskih voditeljih<br />

(Pučniku, Kučanu, Drnovšku, Janši) povedati tudi sam.<br />

Zadnje poglavje knjige o voditeljih<br />

(Adenauerju, De Gaulleju,<br />

Nixonu, Sadatu, Lee Kuan<br />

Yewu, Margaret Thatcher) je<br />

Henry Kissinger naslovil Sklep: razvoj<br />

voditeljstva. Razlik med Kissingerjevo<br />

in mojo knjigo (ki še čaka, da izide) seveda<br />

mrgoli. Najprej je tu razlika v ugledu<br />

avtorjev. Drugič je Kissinger (99)<br />

preživel vse svoje voditelje, zato mu ne<br />

morejo ugovarjati, avtor teh vrstic pa<br />

je preživel le polovico svojih junakov.<br />

V nečem pa sta si obravnavi voditeljev<br />

podobni. Oba avtorja sta sodelovala z<br />

njimi in imata o njih izdelano mnenje.<br />

Tako kot Kissingerjevi so se tudi moji<br />

voditelji soočili z izzivi hladne vojne,<br />

motnjami dekolonizacije (recimo osamosvajanja)<br />

in globalizacijo.<br />

SREDNJI RAZRED<br />

Tudi za Slovenijo (vsaj v glavnem) velja,<br />

da sta meritokracija (vladavina zaslužnih)<br />

in demokratizacija omogočili<br />

vzpon srednjega razreda. »Problem<br />

negotovosti pri priznavanju zaslug oz.<br />

dosežkov danes ni v dostopu do vodilnih<br />

položajev, ampak v pomanjkanju<br />

meril za vstop na tak položaj,« pravi Kissinger.<br />

Tu opisani štirje slovenski voditelji<br />

so bili vsi univerzitetno izobraženi<br />

ljudje. Poleg tega, da so vsi razen<br />

Kučana pisali knjige, so vendarle vsi<br />

marsikaj prebrali, in to predvidoma pozorno.<br />

Danes o tem skoraj ni več mogoče<br />

govoriti. Vsaj pri naslednikih Janše<br />

in Cerarja bi težko govorili, da so veliko<br />

in pozorno brali knjige. Obveščevalna<br />

poročila morda, knjig pa najbrž ne.<br />

Kissinger ugotavlja, da je človeštvo<br />

v zadnjem času živelo v ravnotežju med<br />

relativno varnostjo in legitimnostjo, tj.<br />

upravičenostjo, ki so jo zagotavljali in<br />

razlagali njegovi voditelji. Danes nabor<br />

nevarnosti poslabšujejo kibernetska<br />

orožja in aplikacije umetne inteligence,<br />

kot so npr. sistemi avtonomnih orožij.<br />

Kissinger v knjigi Leadership nekaj opazk<br />

namenja tudi ukrajinsko-ruski vojni:<br />

»Po razdružitvi sovjetskih satelitskih<br />

držav in njihovi spremembi v neodvisne<br />

države je celotno ozemlje od obstoječe<br />

varnostne črte v središču Evrope do ruskih<br />

nacionalnih meja postalo odprto za<br />

novo strateško ureditev.«<br />

Ta premislek pooseblja strateška<br />

geografija Ukrajine. Če bi se Ukrajina<br />

pridružila Natu, bi bila varnostna<br />

črta med Rusijo in Evropo 300 milj od<br />

Moskve in bi dejansko odpravila zgodovinski<br />

tampon (buffer zone), ki je rešil<br />

Rusijo, ko sta jo v dveh zaporednih<br />

stoletjih poskušali okupirati Francija<br />

in Nemčija. Če bi bila varnostna meja<br />

postavljena na zahodni strani Ukrajine,<br />

bi bile ruske sile v strelnem dosegu<br />

Kissinger ugotavlja, da<br />

je človeštvo v zadnjem<br />

času živelo v ravnotežju<br />

med relativno varnostjo<br />

in legitimnostjo, tj.<br />

upravičenostjo, ki so jo<br />

zagotavljali in razlagali<br />

njegovi voditelji.<br />

Budimpešte in Varšave. Očitna mednarodnopravna<br />

kršitev – napad na Ukrajino<br />

februarja 2022 je v glavnem izid<br />

zgrešenega strateškega dialoga ali pa<br />

dialoga, ki se ga niso pravilno lotili.<br />

NASLEDNIKI JUNAKOV<br />

Kissinger torej misli, da naslednikom<br />

njegovih junakov primanjkuje ustrezno<br />

razumevanje strateških in filozofskih<br />

posledic strojev in algoritmov, ki<br />

so jim na razpolago. Z drugo besedo (če<br />

pomislimo na naslednike oz. nasledni-<br />

Fotomontaža CITRUS Fotomontaža CITRUS

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022 KOLUMNA<br />

43<br />

ce v moji knjigi obravnavane četverice)<br />

bi lahko rekli, da jim primanjkuje znanje<br />

o mednarodnih odnosih.<br />

Pučnik, Kučan, Drnovšek in Janša<br />

so se ustrezno, včasih duhovito, navdušeno<br />

in trmasto, včasih s figo v žepu<br />

(npr. Kučan), odzivali na strateške izzive<br />

ob koncu hladne vojne. Kissingerjevo<br />

razmišljanje in opazke njegovih<br />

kolegov oz. učencev, večinoma mlajše<br />

generacije (čeprav je Trump istih let,<br />

Biden pa starejši kot pisec teh vrstic),<br />

navajajo k sklepu, ki pri nas v splošni<br />

evforiji »svobode« sploh ni opazen.<br />

Vsak dan bi morali hvaliti Boga, da<br />

nam je leta 1991 oz. 1992 uspelo doseči<br />

neodvisno državo in njeno mednarodno<br />

priznanje. Pisanja knjige o štirih<br />

slovenskih voditeljih sem se lotil prav<br />

zato, ker jim danes vsi po vrsti (razen<br />

nemara Kučana) odrekajo utemeljenost<br />

zgodovinskega podviga in zasluge, da<br />

Slovenci živimo v – zaradi Putina resda<br />

nekoliko okrnjenem – udobju Evropske<br />

unije in v varnem zavetju Nata in ZDA.<br />

Ni hujše in bolj blesfemične politike,<br />

kot je politika zanikanja dosežkov<br />

osamosvojitve. Kot vsak dan znova beremo<br />

pri avtorjih, kot so Matej Avbelj,<br />

Peter Jambrek, Peter Janćić, Jože Možina,<br />

Igor Omerza, Rado Pezdir, Žiga<br />

Turk ... in navsezadnje Janez Janša, je<br />

bila osamosvojitev Slovenije vrhunski<br />

vojaški, ekonomski, geopolitični … dosežek,<br />

ki za državljane Slovenije ni prinesel<br />

drugega kot koristi.<br />

MEDNARODNI ODNOSI<br />

Ob tem imam dve opazki. Nova predsednica<br />

Slovenije je nekoliko prenagljeno<br />

ocenjevala odnose Slovenije z Avstrijo,<br />

kar je seveda neprijetno, vendar bi ji<br />

lahko očitali mnogo hujših pregreh in<br />

lahkomiselnosti. Eden od razlogov, da<br />

prihaja do takšnih neprijetnosti, so slovenska<br />

predvolilna soočenja.<br />

O mednarodnih odnosih in bistvenih<br />

rečeh sodobnega sveta v soočenjih<br />

pred volitvami predsednika republike<br />

ni bilo govora niti na strani predsednice<br />

niti na strani Anžeta Logarja (kar je<br />

seveda presenetljivo, glede na to, da je<br />

bil nekoč – resda kratek čas –zunanji<br />

minister Slovenije). Podobne težave<br />

smo imeli pri javnih razpravah pred<br />

referendumi o RTV, oskrbi starejših in<br />

napihnjeni vladi. Le redki so povedali,<br />

da so mediji bistven plen vsake vlade<br />

in da jih vsaka vlada po svoje podpira<br />

Janševa vlada – iz<br />

političnih in moralnih<br />

zadržkov, značilnih<br />

za nekdanji Demos in<br />

njenega prvaka Pučnika<br />

– z mediji ni ravnala<br />

tako primitivno in –<br />

naj mi bo oproščeno –<br />

mesarsko kot Golobova.<br />

oz. oblikuje. Moja pripomba je, da Janševa<br />

vlada – iz političnih in moralnih<br />

zadržkov, značilnih za nekdanji Demos<br />

in njenega prvaka Pučnika – ni<br />

ravnala tako primitivno in – naj mi bo<br />

oproščeno – mesarsko kot Golobova.<br />

O njej bodo nekoč govorili, da je bila<br />

orodje zgodovinsko premagane komunistične<br />

levice in njeni grehi ne bodo<br />

mogli ostati nekaznovani.

EKOLOGIJA<br />

44<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Okoljevarstveniki, ki so protestirali<br />

proti JJ: levičarji so agresivnejši<br />

od desničarjev<br />

Skupina nevladnih organizacij in okoljskih strokovnjakov, ki je protestirala<br />

proti prejšnji vladi Janeza Janše, se je obrnila proti levi vladi. Pozvala je ljudi,<br />

naj na referendumu glasujejo proti, ker je združevanje energetike in ekologije<br />

škodljivo. Golobova vlada je na področju okolja precej slabša od Janševe, so prepričani.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Vladi oporekajo predvsem to,<br />

da pod isto ministrstvo uvršča<br />

podnebje in energijo. To bi po<br />

prepričanju nekaterih okoljevarstvenikov<br />

pomenilo podreditev<br />

okolja energetiki. »Interesi varovanja<br />

okolja in interesi investitorjev s področja<br />

energetike so praviloma v konfliktu in<br />

povsem nasprotni,« so zapisali in dejali<br />

celo, da je Golobova vlada pri varovanju<br />

okolja še slabša od Janševe.<br />

Na naše povpraševanje so se odzvali<br />

v Balkan River Defence ter Eko<br />

Anhovo in dolina Soče, kjer pravijo, da<br />

gre za eklatantni primer konflikta interesov.<br />

Dodali so, da takšnih napadov<br />

po objavi omenjenega poziva niso bili<br />

deležni še nikoli. »Levičarji so še bolj<br />

agresivni od desničarjev, kadar ni vse<br />

po njihovo,« so zapisali.<br />

V pozivu, ki so ga podpisale mnoge<br />

okoljevarstvene nevladne organizacije<br />

in strokovnjaki, med njimi Balkan River<br />

Defence, Društvo za preučevanje<br />

Ekološke organizacije, ki so protestirale proti vladi<br />

JJ, pravijo, da je Golobova vlada še agresivnejša.<br />

Instagram Balkan River defence<br />

Čas je, da rečemo<br />

bobu bob. Nova vlada<br />

z Robertom Golobom<br />

in Svobodo na čelu je<br />

v mnogih pogledih<br />

obravnavanja okolja<br />

in narave (ter še česa)<br />

precej slabša od prejšnje<br />

Janševe, pa če si<br />

priznate ali ne.<br />

rib Slovenije, Pravni center za varstvo<br />

človekovih pravic in okolja (PIC), Morigenos,<br />

Eko Anhovo in dolina Soče, Lutra<br />

in Mladi za podnebno pravičnost, so zapisali,<br />

da bi sprememba Zakona o vladi<br />

škodila interesom okolja.<br />

Zakon predvideva razdelitev Ministrstva<br />

za okolje in prostor (MOP) na<br />

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,<br />

pod katerega bi po novem spadal<br />

tudi del zdajšnjega infrastrukturnega<br />

ministrstva, in Ministrstvo za naravne<br />

vire in prostor.<br />

Nadaljevali so tudi s pozivom,<br />

da jih je »treba v nedeljo usekati po<br />

prstih«. »Če jih to nedeljo ne bomo<br />

usekali po prstih, se lahko zgodi, da se<br />

bomo poslovili od zadnjih slovenskih<br />

divjih rečnih odsekov, saj je za energetike,<br />

ki so se znašli v političnem vrhu,<br />

edina vrednota denar,« so prepričani<br />

okoljevarstveniki.<br />

Ob tem v Eko Anhovo in dolina Soče<br />

poudarjajo, da pri prolematiki, ki jo naslavlja<br />

Eko društvo Posočje, tj. sosežig<br />

odpadkov v cementarni, trenutna vlada<br />

ni storila še popolnoma ničesar, da bi<br />

se problem rešil. Za to ni izkazala niti<br />

posebnega interesa. »Ne moremo trdi-<br />

Nasprotniki zakona so zapisali:<br />

»Čas je, da rečemo bobu bob.<br />

Nova vlada z Robertom Golobom<br />

in Svobodo na čelu je v mnogih<br />

pogledih obravnavanja okolja in<br />

narave (ter še česa) precej slabša<br />

od prejšnje Janševe, pa če si priznate<br />

ali ne. Odločila se je namreč<br />

za še krutejši korak zoper okolje;<br />

okolje bi rada izročila v roke onesnaževalcev<br />

– energetiki!«

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022 EKOLOGIJA<br />

45<br />

Združitev podnebnega in<br />

energetskega področja<br />

ne pomeni podreditve<br />

okolja energetiki,<br />

temveč prepoznanje,<br />

da so energetski<br />

in podnebni izzivi<br />

močno prepleteni.<br />

ti, da je slabša od prejšnje, za nas je do<br />

tega trenutka najmanj enako slaba kot<br />

prejšnja,« so povedali.<br />

VLADA VZTRAJA<br />

Vlada na drugi strani pravi, da glasovanje<br />

za zakon ne pomeni podreditve<br />

okolja energetiki, okoljevarstveni in<br />

naravovarstveni standardi pa se s sprejemom<br />

sprememb Zakona o vladi ne<br />

bodo nižali, temveč nasprotno.<br />

»Združitev podnebnega in energetskega<br />

področja ne pomeni podreditve<br />

okolja energetiki, temveč prepoznanje,<br />

da so energetski in podnebni izzivi močno<br />

prepleteni,« za N1 odgovarjajo na vladi.<br />

Vloga novonastalega ministrstva, ki<br />

bo skrbelo za naravo, vode in prostor,<br />

pa bo ključna na področju prilagajanja<br />

podnebnim spremembam.<br />

Ministrstvo za okolje, podnebje in<br />

energijo bi po predlogu vlade opravljalo<br />

naloge s področja varovanja okolja, ravnanja<br />

z odpadki, učinkovite rabe virov<br />

in ravnanja z gensko spremenjenimi<br />

organizmi. Ohranjanje narave, celotno<br />

področje vode in prostora (razen področja<br />

stanovanj) pa bodo umeščeni k<br />

Ministrstvu za naravne vire in prostor.<br />

Stanovanja in stanovanjska politika<br />

bodo sestavni del Ministrstva za solidarno<br />

prihodnost.<br />

BALKAN RIVER DEFENCE<br />

»Ne pravimo, da je na nedeljskem referendumu<br />

o Zakonu o spremembah<br />

Zakona o vladi Republike Slovenije<br />

(ZVRS-J) treba glasovati proti, le prav se<br />

nam zdi, da nekoliko osvetlimo celotno<br />

dogajanje in možne posledice sprejetja<br />

tega zakona. Nismo namreč del referendumske<br />

kampanje in niti ne želimo biti.<br />

Pravimo, da če so ljudje za to, da reke<br />

ostanejo reke, je smotrno glasovati proti.<br />

Nikomur pa ne zapovedujemo, kako<br />

naj glasuje, saj si želimo, da ljudje sami<br />

seštejejo dva plus dva,« so za Domovino<br />

dejali v Balkan River Defence in se s tem<br />

pozelo branem javnem pozivu malce<br />

potegnili nazaj.<br />

Dodajajo, da takšnega napada kot po<br />

objavi tega poziva na Facebooku niso<br />

doživeli niti med najintenzivnejšim protestniškim<br />

udejstvovanjem leta 2020,<br />

ko je takratna Janševa vlada napadala<br />

okolje in naravo.<br />

»Tokrat se je namreč vsulo s strani<br />

istih ljudi, ki so bili leta 2020 najglasnejši.<br />

Najpogostejše so izjave: ›Kaj pa se<br />

ga vi greste?‹ ›A niste naravovarstveniki<br />

(in zato avtomatično levičarji)?‹ ›Kako<br />

si upate ne biti na naši strani?‹ Našo<br />

objavo je komentirala celo vladajoča<br />

stranka. Vse skupaj je rahlo patetično,<br />

na vsak način pa žalostno. Od leta 2020<br />

se ni zgodil nikakršen premik, vse skupaj<br />

je samo zamenjalo smer. No, mogoče<br />

se je: levičarji ste celo agresivnejši od desničarjev,<br />

kadar ni vse po vaše. Čeprav<br />

se že kot papiga ponavljamo, naj povemo<br />

še enkrat: ›Balkan River Defence ni<br />

ne leva ne desna iniciativa. Je iniciativa,<br />

ki ji je mar za reke, ni pa ji mar, komu je<br />

všeč in komu je kaj po njegovem naivnem<br />

mnenju dolžna.‹«<br />

Sporočilo okoljevarstvenikov Golobovi vladi.<br />

KONFLIKT INTERESOV<br />

Po njihovem mnenju je ključno, da okolje<br />

ostane institucionalno ločeno od<br />

vseh drugih sektorjev, saj imajo nevladne<br />

organizacije, znotraj katerih delujejo<br />

strokovnjaki, ki niso motivirani s<br />

kapitalom, pač pa s spoštovanjem zakonodaje<br />

in ohranjanjem ogroženih habitatov,<br />

le tako zadosten oz. lažji vpogled<br />

v postopke. Ob tem opozarjajo na primer<br />

ANOVE – Akcijski načrt za obnovljive<br />

vire energije –, pri katerem je Društvo<br />

za preučevanje rib Slovenije uspelo<br />

s tožbo, ki jo je sprožilo Ministrstvo za<br />

infrastrukturo, in s tem dobilo vpogled<br />

v dokumente, ki so nastajali med postopkom.<br />

Uspelo jim je le zato, ker sta<br />

bili zadevi ločeni na dveh ministrstvih,<br />

MOP in MZI.<br />

K temu dodajajo, da gre za šolski<br />

primer konflikta interesov: »Poleg tega<br />

smo v energetiki (z Ministrstvom za<br />

infrastrukturo, na katerem je zaposlen<br />

tudi Kumer – Golobov minister za energijo,<br />

ki naj bi dobil okolje v svoje roke)<br />

priča mnogim korupcijskim aferam.<br />

Zdaj pa naj bi ti ljudje dobili možnost, da<br />

si sami pišejo soglasja k posegom. Če se<br />

tu ne prižge rdeča lučka za potencialno<br />

nevarnost, na žalost res ne vemo, kaj se<br />

mora še zgoditi.«<br />

Enako poudarjajo tudi v Eko Anhovo<br />

in dolina Soče: »Gre za nezdružljiv<br />

konflikt interesov, pri katerem bo v<br />

primeru sprejetja zakona investitorjem<br />

– onesnaževalcem olajšana pot do<br />

pridobitve okoljskih soglasjih. To predstavlja<br />

šibitev, ne pa krepitve varstva<br />

okolja. To je korak v povsem napačno<br />

smer, ki se je začel že v prejšnjem mandatu<br />

s prenosom nekaterih pristojnosti<br />

Agencije za okolje (ARSO) na MOP. Poleg<br />

tega je takšna razgradnja MOP povsem v<br />

nasprotju s predvolilno obljubo Roberta<br />

Goloba, ki je v svoji predvolilni kampanji<br />

poudarjal pomen stroke in njene krepitve<br />

na vladnih ministrstvih.«<br />

OSREDNJI MEDIJI<br />

V obeh organizacijah, ki sta se odzvali<br />

na naše vabilo za pojasnitev dogajanja,<br />

na očitke, da so svoje mnenje podali<br />

pozno, odgovarjajo, da so svoje mnenje<br />

izrazili šele v torek, ker so pobudniki<br />

poziva šele takrat uspeli zbrati vse podpise.<br />

»Iste organizacije in posamezniki<br />

so sicer že maja opozorili na problem<br />

spajanja okolja z energetiko, le da so<br />

jih (mainstream) mediji pač gladko<br />

ignorirali,« odgovarjajo v Balkan River<br />

Defence in pokažejo na stanje slovenskega<br />

medijskega prostora.

AKTUALNO<br />

46<br />

Komentar<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Nikodemovi večeri<br />

v znamenju kritičnega mišljenja<br />

ALEKS BIRSA<br />

JOGAN<br />

Treba je brati vire, ne poročila, zato je Uradni list edini objektivni<br />

medij, je med muzanjem povedala novinarka Vida Petrovčič<br />

na zadnjem Nikodemovem večeru. Katoliška mladina je v sodelovanju<br />

s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani namreč tudi letos pripravila<br />

niz pogovorov, posvečenih kritičnemu mišljenju.<br />

Čeprav se stališča, kakšna je<br />

vloga kritične misli, glede na<br />

nazorsko stran razlikujejo, se<br />

najbrž lahko v grobem strinjamo<br />

z definicijo, da gre pri kritičnem<br />

mišljenju za sposobnost objektivnega<br />

vrednotenja informacij na podlagi<br />

dobro podprtih argumentov, torej širokega<br />

spektra znanja in izkušenj, ki ponujajo<br />

širši uvid v problem. Strokovnjaki<br />

in zainteresirana javnost pa opažajo,<br />

da tako vrednotenje v 21. stoletju šepa.<br />

Preko najrazličnejših komunikacijskih<br />

kanalov smo namreč dnevno bombardirani<br />

z množico informacij, do katerih<br />

se zaradi številčnosti, pomanjkanja<br />

časa za razmislek, neznanja in manipulacij,<br />

temelječih na sugestivnostih,<br />

ki nagovarjajo le čustveno plat človeka,<br />

ne zmoremo ali ne znamo opredeliti.<br />

Umanjkanje presoje vpliva na vse<br />

pore družbe, zato so letošnji Nikodemovi<br />

večeri skušali osvetliti tri izpostavljena<br />

področja: politiko, Cerkev<br />

in medije. Vse večere je povezoval novinar<br />

TV Slovenija Nejc Krevs.<br />

POLITIKA<br />

Prvi večer, ki je potekal v Jezuitskem<br />

kolegiju v Ljubljani, je v ospredje postavil<br />

politiko. Gost večera je bil dolgoletni<br />

diplomat, nekdanji predsednik<br />

Ustavnega sodišča in profesor mednaodnega<br />

prava ter mednarodnih odnosov<br />

dr. Ernest Petrič.<br />

Na podlagi dolgoletnih političnih<br />

izkušenj je komentiral aktualno politično<br />

dogajanje v Sloveniji, Evropi in<br />

svetu. Kot rdečo nit zrelega političnega<br />

delovanja je izpostavil sprostitev<br />

ustvarjalne energije in sobivanje v<br />

različnosti, kar sta pravzaprav temelja<br />

demokracije: »To je ravno bistvo demokracije:<br />

sprostitev ustvarjalnosti<br />

ljudi, spopad različnih konceptov,<br />

spopad različnih idej, hkrati pa čvrsta<br />

zavest, da smo vsi na istem čolnu, da<br />

delimo skupno usodo, da je ta naša<br />

1<br />

3<br />

2

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

47<br />

lepa Slovenija naša skupna domovina.«<br />

Opozoril je še, da prihajamo<br />

v zahtevne čase, ko bo svetovni red<br />

postavljen pod vprašaj, zato bo treba<br />

sprejemati premišljene odločitve.<br />

Pri razmisleku o drži državnika<br />

in vsakega drugega funkcionarja je<br />

izpostavil pomen notranje neodvisnost,<br />

tj. sposobnost distanciranja<br />

od problema in neodvisni razmislek.<br />

Pri razvoju kritičnega mišljenja pa je<br />

veliko odgovornost pripisal pedagogom,<br />

ki morajo pri študentih vzbuditi<br />

zanimanje, aktualizirati predmete in<br />

študentom dovoliti, da nekaj naredijo<br />

tako, kot sami mislijo.<br />

CERKEV<br />

Drugi večer je potekal v Študentskem<br />

domu Vincencij in se je osredinil na<br />

kritično mišljenje in Cerkev. Razpravo<br />

so sooblikovali duhovnik dr. Gašper<br />

Kočan, voditelj Družine in življenja Benjamin<br />

Siter, psihoterapevtka dr. Barbara<br />

Simončič in novinar Domovine<br />

Urban Šifrar.<br />

Gašper Kočan je predstavil nekaj<br />

podob Cerkve, ki dajejo kristjanu nov<br />

kriterij za presojanje. To so Cerkev kot<br />

biti z Njim, spominjanje (evharistija),<br />

molitveni zbor, iskanje Božjega delovanja<br />

v svetu namesto promocije lastnih<br />

idej in struktura, v kateri vrh podpira<br />

ostale dele. O osebnem zorenju v presoji<br />

pa je povedal: »Najprej sem skušal<br />

nauk in dogmatične resnice sprejeti,<br />

tudi če jih nisem razumel, šele potem<br />

sem uspel v njih odkriti, da omogočajo<br />

širino interpretacij. Ne da jih najprej<br />

zavržeš, ampak jih skušaš najprej v<br />

ponižnem poslušanju sprejeti – potem<br />

lahko postavljaš vprašanja.«<br />

Benjamin Siter je poudaril, da<br />

je izhodišče vsakega oznanjevanja<br />

sprejetje temeljnega oznanila o Kristusovem<br />

vstajenju in odrešenju, ter<br />

opozoril, da veliko kristjanov nima<br />

temeljne odločitve o sledenju Gospodu.<br />

Pot se torej začne pri sebi in nadaljuje<br />

v družinah.<br />

Da je za kritično mišljenje potrebna<br />

prava vzgoja v otroštvu in mladostništvu,<br />

pa je opozorila dr. Barbara<br />

Simončič. Del naravnega razvoja otroka<br />

je, da sprašuje in izraža pomisleke,<br />

odgovornost starša pa je, da jih sprejme<br />

in nanje odgovori, sicer lahko otrok<br />

posvoji misel, da s svojim mnenjem v<br />

družbi nima kaj iskati.<br />

Urban Šifrar je kritično mišljenje<br />

razložil kot presojanje in ga primerjal<br />

z razumnostjo oz. previdnostjo, kar<br />

je ena od kardinalnih kreposti. Gre za<br />

iskanje resnice v konkretnih stvareh,<br />

4<br />

5<br />

To je ravno bistvo<br />

demokracije: sprostitev<br />

ustvarjalnosti ljudi,<br />

spopad različnih<br />

konceptov, spopad<br />

različnih idej, hkrati pa<br />

čvrsta zavest, da smo<br />

vsi na istem čolnu, da<br />

delimo skupno usodo.<br />

zato je relativizem, tj. je mišljenje, da<br />

resnice sploh ni, največji sovražnik<br />

kritične misli.<br />

MEDIJI<br />

Zadnji Nikodemov večer je gostila Teološka<br />

fakulteta. Na njem so o kritičnem<br />

mišljenju in medijih spregovorili filozof<br />

dr. Branko Klun, zgodovinar in urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong> Tino Mamić in<br />

voditeljica na RTV SLO Vida Petrovčič.<br />

Dr. Branko Klun je razložil, na čem<br />

sploh sloni kritična misel. Kritika je<br />

sposobnost razločevanja in zajema ontološko,<br />

etično in duhovno razsežnost,<br />

torej zaupanje v samo resničnost stvari<br />

in možnost njihovega spoznavanja,<br />

spoštovanje spoznavanja drugega in<br />

odkritost do sebe.<br />

Sogovornika iz vrst novinarjev sta<br />

se strinjala, da je <strong>slovensko</strong> novinarstvo<br />

na nizki ravni, ker novinarji niso<br />

opravili prehoda iz prejšnjega, komunističnega,<br />

režima, v katerem so morali<br />

ugajati oblasti, v demokracijo, v kateri<br />

pa je kritična razprava bistvena. Vida<br />

Petrovčič je pri tem poudarila, da je temelj<br />

zdrave kritičnosti branje virov in je<br />

večina protestniških in stavkovnih akcij<br />

na RTV SLO marketinško vodenih. <br />

1, 2, 3 Prvi večer - Kritično mišljenje<br />

in politika, Jezuitski kolegij.<br />

4, 5 Drugi večer - Kritično mišljenje<br />

in Cerkev, Študentski dom Vincencij<br />

Foto: Andrej Hočevar/Katoliška mladina

ZGODOVINA UČITELJICA<br />

48<br />

casnik.si<br />

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Spoznanja ob prebiranju<br />

neobjavljenih dnevnikov<br />

starega očeta<br />

»Vsega je bilo v teh naših gozdovih,« pravi gozdar ob omembi brezen, ob katerih so<br />

po vojni pobijali ljudi v Kočevskih gozdovih in Trnovskem gozdu. Pomislim, kako sem<br />

se bala živali in medvedov ter ugotovim, da smo ljudje sami sebi in drug drugemu<br />

najhujša oblika živali. Ko to podelim s kustosom Baze 20, mi reče, da je treba<br />

medveda samo spoštovati in se umakne.<br />

MATEJA PERŠOLJA, ČASNIK.SI<br />

Ulica Cagliarija, po katerih je nekoč<br />

hodil moj stari oče.<br />

Kaj pa ljudje? Se znamo spoštovati<br />

in se umakniti? Ali še<br />

vedno ne sprejemamo sebe in<br />

drugih, se vtikamo v druge,<br />

jih sodimo in skušamo spreminjati?<br />

Za druge je lažje vedeti kot zase in jih<br />

v imenu tega soditi. Mar se niso tako<br />

začele vojne?<br />

BOLEČINE<br />

STARIH STARŠEV<br />

Zgodovine iz knjig ne poznam dobro.<br />

Priznam, v šoli sem se zgodovine<br />

učila na pamet in od tega znanja mi<br />

je ostalo bolj malo. Vem pa, da sem jo<br />

živela skozi doživljanja in pripovedovanja<br />

staršev, none Milene Koglot in<br />

nonota Adolfa Koglota. Skozi nonin<br />

strah, ko se ni upala iskreno izraziti<br />

mnenja, ko ni govorila o povojnem<br />

času in dogodkih, ko je stalno oprezala<br />

za sabo in je bila zadržana. Razumem,<br />

zakaj jo je bilo strah. Doživela<br />

je, da so ji pred očmi odpeljali sestro v<br />

Dachau in ubili brata. Zgodovino sem<br />

doživela tudi na izletih z nonotom,<br />

ko ob začetku osnovne šole mene in<br />

brata vodil do brezen, ob katerih so<br />

pobijali ljudi, preden se je o tem govorilo.<br />

Ker je vedel. In ga je bolelo.<br />

Tudi sam je nekoč stal pred takim<br />

breznom. Rešil ga je brat, čeprav sta<br />

stala na nasprotnih straneh, eden je<br />

bil partizan, drugi obtoženi, da jih je<br />

zatajil, ko komaj polnoleten ni uspel<br />

držati obrambne linije pred Nemci.<br />

Vojne in povojna dejanja nekaterih<br />

ljudi sem doživljala skozi mamino<br />

bolečino ob pohlepu, lastninjenju in<br />

krivicah, ki so se dogajale še dolgo po<br />

vojni in jih je občutila skozi bolečino<br />

svojih staršev – Franca Lisjaka in Viktorije<br />

Lisjak, sorodnikov in sovaščanov.<br />

Čutimo jih še sedaj. Ne le vojne<br />

posledice, temveč še bolj posledice<br />

človeškega pohlepa in strahu. Smo zdaj<br />

kaj drugačni? Smo boljši ali slabši? Pač<br />

samo smo. Kdo smo, da bi sodili? Kar<br />

šteje, so naša dejanja in misli.<br />

DNEVNIKI STAREGA OČETA<br />

Zgodovino odkrivam ob prebiranju<br />

dnevnikov starega očeta Franca Lisjaka,<br />

ki je vojno preživel kot italijanski<br />

vojak v severni in srednji Italiji, na Sardiniji,<br />

Korziki in v Franciji. Na Sardiniji<br />

je nono kot italijanski vojak (Primorska<br />

je bila takrat pod Italijo) doživel najhujše<br />

vojne dogodke: lakoto, umiranje<br />

vojakov od lakote, bolezni, letalski napadi,<br />

streljanja in medsebojni napadi

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022 ZGODOVINA UČITELJICA<br />

casnik.si<br />

49<br />

v pijanosti ter lakoti, krajo hrane (npr.<br />

pomaranč v nasadu) domačinom. V<br />

dnevnik je ob vkrcanju na ladjo 18.<br />

aprila 1943 zapisal: »Ob devetih smo<br />

zapluli naprej – to je bil najtežji trenutek<br />

mojega življenja.« Bil je natančen<br />

popisovalec dogodkov, ljudi in narave.<br />

Znal je opazovati, čutiti, se povezovati<br />

in poskrbeti zase ter za druge.<br />

»Na veliko noč smo šli v mesto.<br />

Radovedni smo bili, kaj so napravili<br />

sovražniki ob zadnjem bombardiranju.<br />

Kar se vidi, je grozno, zato hočem nekoliko<br />

opisati. Pristanišče je popolnoma<br />

uničeno, vse ladje v njem zažgane<br />

in potopljene, vse razbito in uničeno.<br />

Železniška postaja popolnoma zrušena,<br />

mnogo palač razsutih in razbitih,<br />

mnogo žrtev počiva še pod ruševinami.<br />

Kakor pravijo, je bilo več kot sedem tisoč<br />

mrtvih. Mesto lepo in veliko, kakor<br />

se vidi, je tukaj vladalo razkošje, bogastvo.<br />

Mesto je sedaj prazno, kar je prebivalstva,<br />

je po večini odšlo proč, le tu pa<br />

tam se vidi kakšno ubogo družino, ki se<br />

skriva v zakloniščih pod zemljo. Prav<br />

žalost prime človeka, ko vse to vidi.<br />

Najlepša ulica Via Roma je razdejana.<br />

Mislil sem si, kaj vse je moralo biti, ko<br />

je prišel napad, kakšno grozno vpitje<br />

je moralo biti, ko so ruševine pokopale<br />

pod seboj tisoče ljudi.«<br />

VOJAKOVO ŽIVLJENJE<br />

Tam so delovni bataljoni, kot so jim<br />

rekli, kopali so rove, urejali ceste, delali<br />

na letališču. Manj nevarna dela, npr.<br />

kopanje jarkov za obrambo in skrivanje<br />

v mestu, so bila plačana 3,50 lir na dan,<br />

nevarna dela na letališču ali v pristanišču,<br />

pri katerih so bili izpostavljeni<br />

nevarnosti, pa 16,50 lir na dan. Liter<br />

vina je stal 18 lir ali več. A nekateri<br />

se z nevarnih del niso vrnili. Nono je<br />

zato izbral varna dela. Nono Viktorijo<br />

je moral prositi, da mu je pošiljala denar<br />

za hrano in preživetje. Večinoma je<br />

imel toliko denarja, da je shajal. Nekaj<br />

ga je dobil tudi, ker je znal deliti in poskrbeti<br />

tudi za druge, ne le zase.<br />

»Zvečer okrog osme ure so bili alarmi.<br />

Sovražnik je napadal, topništvo<br />

je streljalo, mi smo se tekli skrivat po<br />

polju vsi presenečeni.« Alarme so tako<br />

poslušali dan in noč, na nekaj ur. Včasih<br />

so se tekli skrit, drugič so se prepustili<br />

usodi pod drevesi ali v baraki.<br />

Nonota je v bunker sprejel domačin:<br />

»Niti pol ure nisem spal, spet alarm.<br />

Tekel sem v bližino k nekemu kmetu, ki<br />

ima svoje zaklonišče za družino, a odstopil<br />

je tudi meni in še par družinam<br />

nekaj prostora. Tako smo se tiščali doli<br />

globoko pod zemljo, strašni treski so<br />

sledili drug za drugim. Bombardirali<br />

so spet Cagliari. Težko mi je bilo pri<br />

Obeležje v Quartu St’Elena, kjer so bila<br />

taborišča za vojake in kjer je bilo tudi<br />

več tisoč slovenskih fantov.<br />

srcu, doli pod zemljo, ko sem slišal<br />

jok žensk in otrok.« K temu sosedu<br />

je šel kdaj pomagat na kmetijo, kupit<br />

hrano, v zaklon ali na kozarec vina.<br />

Prvi teden novembra sem navezala<br />

stik s sorodniki teh domačinov, ki so<br />

ga sprejeli v zaklonišče in dve gospe<br />

sta se spomnili, da je njunega dedka<br />

Onoria Mamelija naučil kuhati žganje.<br />

S predsednikom lokalnega društva in<br />

poklicnim arhivarjem Danielom Vacco<br />

bova dopolnila nonotove zapise s spomini<br />

prebivalcev Sardinije. <br />

Portal www.casnik.si<br />

je informativni in<br />

komentatorski.<br />

Prinaša izbrane<br />

članke slovenskih<br />

medijev ter komentarje<br />

svojih avtorjev.

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

50<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Priporočila<br />

LUKA LISJAK<br />

GABRIJELČIČ<br />

CHARLES TAYLOR,<br />

NELAGODNA SODOBNOST<br />

Pred tridesetimi leti, v letu slovenske osamosvojitve – in<br />

razpada Sovjetske zveze, globalno usodnejšega dogodka<br />

– je kanadski filozof Charles Taylor gostoval na prestižnih<br />

Massey Lectures, ki vsako leto gostijo prestižne<br />

akademike in intelektualce. Predavanja predvaja tudi<br />

kanadski javni radio CBC Radio, zato so pogosto podana<br />

v slogu in besedišču, dostopnejšem širši javnosti. Charles<br />

Taylor je v prelomnem zgodovinskem trenutku ob<br />

koncu hladne vojne kritično, lucidno in brez vsakršne<br />

nepotrebne dramatičnosti orisal negativne plati moderne<br />

zahodne kulture. Taylorjeva predavanja so bila kmalu<br />

izdana v knjižici z naslovom The Malaise of Modernity,<br />

ki je leta 2000 izšla tudi v slovenskem prevodu v zbirki<br />

Claritas. Danes se Taylorjeva knjiga zdi v marsikaterem<br />

vidiku še bolj aktualna kot pred desetletji. Taylor je napovedal<br />

številne vidike sodobnih kulturnih bojev, ki se<br />

bijejo okoli osebnih identitet v kontekstu razpada nekdanjih<br />

gotovosti in skupnih virov smisla, in hkrati podal<br />

ključ za njihovo večplastno in niansirano razumevanje.<br />

Kratka knjiga o sodobnosti, ki bi morala imeti mesto na<br />

knjižni polici vsakega izobraženega sodobnika.<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

OGLEJTE SI<br />

GOODFELLOWS IN POGOVOR S STEPHENOM KOTKINOM<br />

Stephen Kotkin je ameriški zgodovinar, akademik in pisec. Znan je zlasti kot strokovnjak na<br />

področju Stalina in stalinizma. Kot gost v pogovorni oddaji GoodFellows odgovarja na mnoga<br />

aktualna geopolitična vprašanja našega časa.<br />

Kako je s komunizmom na Kitajskem, je ideologija še pomembna? In kakšna sploh je povezava<br />

med kitajskim gospodarskim čudežem in komunistično partijo? Kotkin pronicljivo opisuje,<br />

kako se je v uradno komunistični<br />

državi počasi razvila tržna<br />

ekonomija. Je do tega prišlo zaradi<br />

partije ali navkljub partiji?<br />

Na drugi strani pogovora je Putinova<br />

Rusija. Kakšna je njena prihodnost, se<br />

bo Putin obdržal na oblasti? Po mnenju<br />

Kotkina v avtoritarnih državah do<br />

spremembe režima ne bo prišlo skozi<br />

sankcije, ampak z »ustvarjanjem<br />

možnosti obstoja političnih alternativ<br />

znotraj sistema«.<br />

O omenjenih temah in vprašanjih,<br />

ter še mnogo drugih, se v oddaji na<br />

zabaven in sproščen način pogovarjajo<br />

Stephen Kotkin, Niall Ferguson, John<br />

Cochrane in H. R. McMaster.<br />

Za razumevanje oddaje je potrebno kar<br />

dobro znanje angleščine.<br />

<br />

posnetek zaslona YouTube @HooverInstitution

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

51<br />

KLEMEN JANČIČ<br />

„Požar je uničil mojo slaščičarno,<br />

a ni uničil mojih sanj“<br />

DUŠAN POSLEK<br />

Vse, kar je Klemnu Jančiču ostalo<br />

po požaru, ki je do tal uničil<br />

njegovo slaščičarno, je bil kup<br />

krp. Še v času epidemije je<br />

osem mesecev ustvarjal svojo zgodbo<br />

in v poslovnem svetu udejanjal svoje<br />

slaščičarske sanje. Nato se je ob koncu<br />

novembra 2021 vse to spremenilo in čez<br />

noč se je moral Klemen odločiti, ali bo<br />

svoje sanje zavrgel ali bo vztrajal.<br />

Dobrotniki, ki so mu takrat priskočili<br />

na pomoč, so »sokrivi«, da nikoli ni<br />

zares pomisli, da bi prenehal sanjati,<br />

ampak se je pogumno podal na novo<br />

pot ustvarjanja slaščičarsko–pekovskih<br />

izdelkov in njegova velika želja<br />

za prihodnost je ustvariti slaščičarsko<br />

akademijo. Sedaj je ponosen lastnik<br />

Sedaj je ponosen lastnik<br />

Slaščičarne in pekarne<br />

Klemen, obenem pa<br />

prepričan, da je dobrota<br />

Slovencev neverjetno<br />

velika, za kar je<br />

neizmerno hvaležen.<br />

Slaščičarne in pekarne Klemen, obenem<br />

pa prepričan, da je dobrota Slovencev<br />

neverjetno velika, za kar je neizmerno<br />

hvaležen.<br />

V oddaji pripoveduje, kakšna je<br />

bila njegova pot, ki ga je preko Francije<br />

pripeljala do Trzina. Kako se je kot<br />

mlad podjetnik podal v nepredvidljivo<br />

<strong>slovensko</strong> poslovno okolje. Pove tudi,<br />

nakup katere slaščice priporoča vsem<br />

moškim za njihove žene. “Najbolj iskrenemu”<br />

podkastu lahko prisluhnete na<br />

različne načine. Vse objavljene oddaje<br />

so na voljo na spletni strani Iskreni (zavihek<br />

podkasti). Obenem so vse oddaje<br />

na voljo v različnih »knjižnicah« s podkasti,<br />

in sicer na spletni platformi Soundcloud,<br />

v aplikacijah iTunes, Google<br />

podcast in Spotify.<br />

Na vseh navedenih povezavah se<br />

lahko na podkast brezplačno naročite,<br />

kar pomeni, da je naročniku nova oddaja<br />

na voljo takoj po objavi. <br />

PRAZNIČNI POPUSTI IN DRUGE UGODNOSTI V TRGOVINI ISKRENI<br />

Do 24. decembra 2022 vas v spletni trgovini Iskreni vsak dan čaka<br />

nova ugodnost, ki jo lahko izkoristite z vnosom kode za popust.<br />

Posamezna koda velja samo en dan, izveste pa jo prek e-pošte ali na naši Facebook strani.<br />

POŠILJAJTE<br />

MI KODE<br />

Želite v času prazničnih popustov kodo<br />

med prvimi že zjutraj prejeti na svoj e-naslov?<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net www.iskreni.net/praznicni-popusti-2022<br />

PRIJAVITE SE NA OBVESTILA<br />

IN VAM JO POŠLJEMO

DRUŽINA IN ODNOSI<br />

52<br />

IVAN SIVEC<br />

| YY | XX. X 2022<br />

Pika pri<br />

Božičku<br />

PREDSTAVITEV KNJIGE<br />

5. zgodba<br />

Z jelenčkovimi sanmi po čarobni beli pravljici<br />

Avtor: Ivan Sivec<br />

Leto izdaje: 2022<br />

Založba: Zavod Iskreni<br />

Število strani: 61<br />

Mere: 156 x 217 mm<br />

Vezava: trda<br />

O knjigi:<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

Pika pri Božičku je knjiga o radovedni deklici, ki<br />

hodi v 3. c razred. Zelo rada obiskuje zanimive<br />

kraje in o njih pripoveduje zgodbe. Tokrat se je<br />

s starši odpravila na Laponsko, kjer so obiskali<br />

samega Božička. V petnajstih zgodbah vam<br />

predstavlja, kaj je tam doživela, koga je srečala<br />

in česa novega se je naučila. Bilo je zabavno,<br />

zanimivo in poučno!

| YY | XX. X 2022<br />

DRUŽINA IN ODNOSI<br />

53<br />

Znameniti most sredi<br />

finskih Rov je pozimi<br />

ves čas zaledenel.<br />

I. Sivec<br />

IVAN SIVEC: Rovaniemi<br />

Blizu Domžal je kraj, ki mu pravijo Radomlje.<br />

Menda so tam včasih radi mleli. Zdaj pa radi<br />

igrajo nogomet. Celo v prvi slovenski ligi so.<br />

Zato je za Radomlje izvedel že marsikateri Slovenec.<br />

Bržčas pa le malokdo pozna še manjši kraj blizu<br />

Radomelj, ki se imenuje Rova. A meni so Rova zelo blizu,<br />

kajti spominjajo me na finsko mesto z imenom Rovaniemi.<br />

Na kraj, kjer ima Božiček svojo pisarno. A še preden<br />

vstopimo v njegovo pisarno, se ustavimo v finskih<br />

Rovah, v Rovaniemiju. Rovaniemi je povsem novo in<br />

moderno mesto. Ob severnem tečajniku je v tej obliki,<br />

kot je videti danes, nastalo šele sredi prejšnjega stoletja.<br />

Ob mestu je postavljen veličasten most, ki se vije čez<br />

sotočje dveh velikih finskih rek: Ounasjoki in Kemijoki.<br />

Vem, da ste si med izgovorjavo zlomili jezik, a nič ne de,<br />

tudi jaz sem si ga lomila ob vsaki njihovi besedi. In ko<br />

smo že pri jeziku: finščina je daljni sorodnik madžarščine.<br />

S tem pa povemo vse. Oči je celo rekel: »Ko bom star<br />

devetdeset let in ne bom več vedel, kaj bi počel, se bom<br />

učil finščine in madžarščine.« Mami pa je dodala: »Jaz<br />

pa samo madžarščine, saj so Madžari naši bližnji sosedje.«<br />

Rovaniemi ima več kot šestdeset tisoč prebivalcev<br />

in je glavno mesto Laponske. Več kot polovica vseh, ki<br />

živijo na Laponskem, se je naselila v tem mestu ob severnem<br />

tečajniku, največ zaradi Božička. V bližini mesta<br />

je tudi smučarsko in športno središče, tu preizkušajo<br />

zimske gume in podobne stvari. Vsi pa občudujejo<br />

tamkajšnji Jätkänkynttiläsilta ali Most drvarjeve luči.<br />

Zaradi ognja, ki noč in dan gori na vrhu mostu ter simbolno<br />

prikazuje, da brez ognja v divjini ni preživetja. K<br />

temu naj dodam še svojo pripombo: na ogenj nihče ne<br />

nalaga drv, temveč ga pri življenju ohranjajo s kurilnim<br />

oljem. Tudi tega ima Finska dovolj. Ko smo se sprehajali<br />

po ulicah glavnega mesta Laponske, se nam je zdelo nekoliko<br />

nenavadno, da so se mnogi po pločnikih premikali<br />

s smučmi, krpljami in drsalkami. Izvedeli smo, da<br />

mnogi otroci tudi v šolo hodijo s smučmi, smučati pa jih<br />

učijo že od tretjega leta naprej. Oči je celo dejal: »Finci,<br />

predvsem pa Laponci, se že rodijo s smučmi na nogah.«<br />

V glavnem mestu Laponske so bile to edine jaslice,<br />

pa še te so bile narejene iz ledu.<br />

Torej so Finci precej podobni Slovencem, le za smučanje<br />

so še veliko bolj zagreti. In naj dodam še to: Slovenci<br />

živijo povsod, nekaj pa jih stalno živi tudi na Finskem<br />

in celo v Rovaniemiju oziroma finskih Rovah. Ne vem<br />

sicer, kako je mogoče to severno prestolnico zamenjati<br />

na primer za Piran, a očitno so nekateri zaljubljeni<br />

tudi v mraz. Ali predvsem v mraz. Ob tem sočustvujem<br />

z vsemi našimi športniki zimskih disciplin, ki morajo v<br />

takem mestu prebiti več dni, povrhu pa tu še tekmujejo.<br />

Mi pa se doma v toplih naslanjačih na ves glas jezimo:<br />

»Le kako, da ni naš zmagal? Spet je bil šele tretji!« Seveda<br />

božičnih praznikov ni brez jaslic, brez spomina na<br />

véliki krščanski dogodek, ko se je v hlevcu v Sveti deželi<br />

rodil Jezušček. Tudi v Betlehemu niso najboljši pogoji za<br />

preživetje, toda kakšni bi bili šele na Laponskem! Eden<br />

od domačinov nam je povedal, da se tudi zato Božičkova<br />

zgodba tam gori na severu vse bolj izgublja. Veliko spominov<br />

na Jezuščkovo rojstvo v Božičkovem kraju nismo<br />

videli. Sredi glavnega, prostornega mestnega trga pa so<br />

vendarle postavili jaslice. In to že kar v dokončni obliki.<br />

Že precej pred božičem so jaslice namreč obiskali tudi<br />

Sveti trije kralji, narejeni iz ledu. Se pravi: Sveti trije<br />

ledeni kralji. Mami je ob tem pripomnila: »Tu je tako<br />

mrzlo, da se ne bodo stopili vse do velike noči.« Oči pa<br />

je dodal: »Fince je narava izučila, da so skromni in praktični<br />

ljudje. Zato tu ni nobenega razkošja!« <br />

I. Sivec

AKTUALNO<br />

54<br />

Kolumna<br />

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Tudi v nogometu<br />

denar ne more kupiti vsega<br />

DUŠAN POSLEK<br />

Začel se je težko pričakovani največji športni dogodek v letu 2022,<br />

svetovno nogometno prvenstvo v Katarju. Država gostiteljica<br />

je v letih, predvsem zadnjih mesecih, pred prvenstvom požela<br />

veliko zgražanja zaradi kršenja osnovnih človekovih pravic<br />

delavcev migrantov, ki so delali v nemogočih razmerah.<br />

Pri tem naj bi, po podatkih organizacije Amnesty International,<br />

med letomo 2010 in 2019 umrlo več kot 15.000 delavcev.<br />

V<br />

prvih tekmovalnih dneh je<br />

svoje dodala še krovna nogometna<br />

organizacija (FIFA), ki<br />

se lokalnim organizatorjem<br />

trudi ugoditi na vsakem koraku. Dober<br />

primer takšnega pokroviteljskega<br />

odnosa je vedenje samega predsednika<br />

FIFE Giannija Infantina, ki je<br />

dan pred začetkom prvenstva podprl<br />

pravice delavcev migrantov, žensk in<br />

tudi skupnosti LGBTQ: »Danes imam<br />

močne občutke, počutim se kot Katarec,<br />

Arabec, Afričan, počutim se kot<br />

homoseksualec, kot invalid, kot delavec<br />

migrant.« S tem je želel pokazati,<br />

da so v Katarju dobrodošli vsi, a sodeč<br />

po odzivu javnosti je Infantino dosegel<br />

ravno nasproten učinek.<br />

TWITTER<br />

Grealish je gol proslavil<br />

tako, kot je obljubil<br />

mlademu Finlayu<br />

Fisherju, in s tem<br />

navdušil nogometno<br />

javnost širom po svetu.

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

AKTUALNO<br />

Kolumna<br />

55<br />

FIFA DELI NAVIJAČE<br />

Drugi dan prvenstva, tik pred tekmo<br />

med Anglijo in Iranom, je FIFA angleškemu<br />

kapetanu Harryu Kanu prepovedala,<br />

da nosi kapetanski trak mavričnih<br />

barv, in zagrozila, da bodo igralci<br />

s takšnim trakom po pričetku tekme<br />

prejel rumeni karton kot sankcijo za<br />

neupoštevanje navodila. Ne gre za to,<br />

ali se strinjamo s stališči, ki jih širi<br />

skupnost LGBTQ, FIFA bi sodelujoče<br />

države preprosto morala seznaniti z<br />

ostrejšimi pravili oz. navodili bistveno<br />

prej, ne pa s svojimi odločitvami še<br />

bolj deliti mnenja navijačev, in to ravno<br />

ko bi moral nogomet nogometne<br />

navijače po celem svetu združiti ne<br />

glede na njihovo prepričanje.<br />

IDOL URESNIČIL SANJE<br />

Ne glede na zgoraj zapisano pa bi bilo<br />

nadvse zmotno soditi, da nogomet v<br />

teh dneh zbuja le negativne občutke.<br />

Denar ne more<br />

združiti navijačev,<br />

kar v teh dneh<br />

spoznavajo tudi v<br />

Katarju, ljubezen<br />

in skrb za bližnjega<br />

pa jih lahko.<br />

Če ostanemo pri angleški nogometni<br />

reprezentanci, je po prvi tekmi Anglije<br />

v javnosti odmevalo ravnanje njihovega<br />

zvezdnika Jacka Grealisha. Jack Grealish<br />

je sicer igralec angleškega velikana<br />

Manchester Citya.<br />

Zajem zaslona<br />

Pred prvenstvom je po enem izmed<br />

treningov obiskal mladega navijača<br />

Finlaya Fisherja, ki se, podobno kot<br />

zvezdnikova sestra, vsakodnevno bori<br />

s cerebralno paralizo. Finlay je angleškemu<br />

zvezdniku pred tem poslal pismo,<br />

v katerem se mu je zahvalil za skrb,<br />

ki jo namenja svoji sestri, in napisal, da<br />

si želi, da bi bilo na svetu več ljudi, ki<br />

bi posameznike s posebnimi potrebami<br />

tretirali enako kot vse druge.<br />

Grealish je mlademu navijaču nato<br />

obljubil, da bo vsak zadetek na svetovnem<br />

prvenstvu proslavil s plesom oziroma<br />

gibi, ki mu jih je pokazal Finlay.<br />

Ob tem je dodal, da mora najprej zadeti<br />

na kateri izmed tekem, saj je v letošnji<br />

sezoni za svoj klub zadel le enkrat.<br />

LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA<br />

Angleži so na svetovno prvenstvo odpotovali<br />

kot eni izmed tihih favoritov<br />

za zmago. Že njihova uvodna tekma<br />

proti sicer precej slabšemu Iranu je<br />

pokazala, da lahko s pravim pristopom<br />

in mladostniško igrivostjo zares<br />

sežejo precej visoko. Ob zmagi nad<br />

Iranom s 6 : 2 je zadnji zadetek dosegel<br />

ravno Jack Grealish, ki je v igro vstopil<br />

sicer šele v sedemdeseti minuti, nato<br />

pa v devetdeseti zabil gol in postavil<br />

končni rezultat.<br />

In kaj je sledilo? Grealish je držal<br />

besedo, proslavil gol, kot je obljubil<br />

mlademu Finlayu Fisherju, in tako navdušil<br />

nogometno javnost širom po svetu.<br />

Po koncu tekme je tudi novinarjem<br />

potrdil, da je proslavljanje gola izvedel,<br />

tako kot je to obljubil Finleyu. Slednjega<br />

je preko kamere tudi pozdravil:<br />

»Finlay, to je bilo zate«. Samo predstavljamo<br />

si lahko, kaj je v tistem trenutku<br />

doživel mladi angleški navijač.<br />

Poteza superzvezdnika je dokaz, da<br />

denar sicer lahko kupi organizacijo svetovnega<br />

prvenstva ter omogoči nove in<br />

klimatizirane stadione, toda na svetu<br />

so še vedno stvari, ki so vredne še veliko<br />

več, saj so neprecenljive. Denar ne<br />

more združiti navijačev, kar v teh dneh<br />

spoznavajo tudi v Katarju, ljubezen in<br />

skrb za bližnjega pa jih lahko.

IDEOLOGIJA SPOLA<br />

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

56<br />

Komentar<br />

Zaviralci pubertete na pohodu<br />

MOJCA BELCL<br />

MAGDIČ<br />

Pred dnevi so prvo stran New York Timesa namenili pretresljivim<br />

dejstvom o dolgoročnih vplivih zdravil, s katerimi »zdravijo«<br />

otroke in mladostnike, ki trpijo zaradi spolne disforije, tj. občutka<br />

neskladnosti med biološkim spolom in spolom, ki ga doživljajo.<br />

Prispevek je govoril o zaviralcih pubertete, ki jih pediatri na klinikah<br />

za spol dajejo otrokom, da bi preprečili njihov nadaljnji naravni spolni<br />

razvoj in tako podaljšali čas, da se otrok odloči, katerega spola bo.<br />

Več evropskih držav (vključno<br />

s Švedsko, Finsko in Združenim<br />

kraljestvom) je priznalo<br />

slabo kakovost znanstvenih<br />

dokazov, ki govorijo v prid tovrstnemu<br />

zdravljenju, zato so se odločile za<br />

previdnejši pristop. A v ZDA še niso<br />

na tej poti, zato je prispevek v časopisu<br />

zanje še toliko pomembnejši. Do<br />

kakšnih ugotovitev se je torej dokopal<br />

New York Times?<br />

VPLIVI NA TELO<br />

Raziskava je izpostavila, da zaviralce<br />

pubertete predpisujejo že otrokom, starim<br />

od osem let, hormone nasprotnega<br />

spola pa najstnikom od dvanajstega ali<br />

trinajstega leta. Najbolj znan zaviralec<br />

pubertete v ZDA je zdravilo Lupron, ki<br />

ga proizvaja podjetje AbbVie iz Illinoisa.<br />

Lupron in podobna zdravila delujejo<br />

tako, da zavirajo estrogen in testosteron,<br />

kar pa lahko vpliva na kosti, možgane<br />

in druge dele telesa. Zdravila niti<br />

pri FDA niso potrjena za uporabo pri<br />

otrocih in najstnikih, ki se identificirajo<br />

s transspolnostjo, obstajajo celo dokazi<br />

o morebitni škodi, poroča Times.<br />

Pri tistih, ki so najprej jemali zaviralce<br />

pubertete in nato hormone nasprotnega<br />

spola, so ugotovili, da se rast<br />

njihovih kosti ni povrnila v celoti. »To<br />

bi lahko vodilo tudi do povečanega tvefoto<br />

SHUTTERSTOCK

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022 IDEOLOGIJA SPOLA<br />

Komentar<br />

57<br />

ganja za izčrpavajoče zlome, prej kot bi<br />

pričakovali pri normalnem staranju –<br />

pri petdesetih namesto šestdesetih letih<br />

– in do neposredne škode za bolnike,<br />

ki začnejo zdravljenje z že nasploh<br />

šibkimi kostmi,« piše časnik.<br />

Ob tem navaja raziskavo, ki ugotavlja,<br />

da se »v najstniških letih gostota<br />

kosti običajno poveča za približno<br />

8 do 12 % na leto«. Analiza »sedmih<br />

študij z Nizozemske, Kanade in Anglije,<br />

ki so od leta 1998 do 2021 vključile<br />

približno 500 transspolnih najstnikov,<br />

pa je pokazala, da najstniki<br />

med jemanjem zaviralcev pubertete<br />

v povprečju niso pridobili nikakršne<br />

kostne gostote in so zato močno zaostali<br />

za svojimi vrstniki«.<br />

Nekateri raziskovalci in zdravniki<br />

so izrazili tudi zaskrbljenost, da bi lahko<br />

zaviralci pubertete vplivali na hormonski<br />

razvoj in motili duševno rast<br />

ter razvoj možganov na področjih, kot<br />

so kritično mišljenje, prefinjena samorefleksija,<br />

socialne veščine in veščine<br />

reševanja problemov.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Kaj se zgodi, če možgani pričakujejo, da bodo prejeli hormone ob določenem času, a jih ne?<br />

Najstniki med<br />

jemanjem zaviralcev<br />

pubertete v povprečju<br />

niso pridobili nikakršne<br />

kostne gostote<br />

in so zato močno<br />

zaostali za<br />

svojimi vrstniki.<br />

BAZA PODATKOV<br />

Pri Timesu omenjajo še, da je Nacionalni<br />

inštitut za zdravje štirim vrhunskim<br />

ameriškim klinikam za spol dodelil<br />

sedem milijonov dolarjev, »da bi<br />

preučile učinke zaviralcev pubertete<br />

in hormonske terapije na transspolne<br />

mlade. V razlagi svoje študije so poudarili,<br />

da Združene države niso predložile<br />

nobenih podatkov o vplivu ali<br />

varnosti zaviralcev pubertete, zlasti<br />

na transspolne bolnike, mlajše od 12<br />

let.« Prav tako nihče ne ve, koliko otrok<br />

prejema ta zdravila, saj »v Združenih<br />

državah ni centraliziranega sledenja<br />

receptom za zaviralce pubertete«.<br />

Na klinikah pravijo, da bodo svoje<br />

ugotovitve objavili prihodnje leto. Za<br />

zamudo krivijo pandemijo.<br />

TRAJNI UČINKI<br />

V dokumentarcu Kaj je ženska? smo<br />

lahko slišali ameriško pediatrinjo dr.<br />

Michelle Forcier, ki je povedala, da<br />

zaviralci pubertete delujejo kot »pritisk<br />

na gumb za pavzo« in so »popolnoma<br />

reverzibilni« (po prenehanju<br />

jemanja naj bi se mladostnikovo telo<br />

povrnilo v prejšnje stanje) ter »brez<br />

trajnih učinkov«. Dr. Sheri Berenbaum,<br />

vodja laboratorija za raziskave<br />

spolov v Penn Stateu, pa se sprašuje,<br />

Toda »kaj se zgodi, če možgani pričakujejo,<br />

da bodo prejeli hormone ob<br />

določenem času, in jih ne«.<br />

Paul Hruz, pediater in endokrinolog,<br />

je za spletno stran National<br />

Catholic Register povedal, da »članek<br />

iz New York Timesa razkriva številna<br />

znana in potencialna tveganja, ko se<br />

preko tovrstnega zdravljenja prepreči<br />

običajen razvoj pubertete«. Ob tem<br />

je poudaril, da »nujno potrebujemo<br />

visokokakovostne znanstvene raziskave<br />

o tveganjih in koristih zaviranja<br />

pubertete« in bi moralo tudi samo<br />

zdravljenje »vključevati ustrezno kontrolirano<br />

preizkušanje alternativnih<br />

hipotez, vključno s koristmi psiholoških<br />

obravnav«.

KOLUMNA<br />

58<br />

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Zakaj starši<br />

otrokom ne vzamejo telefonov<br />

EVA MARKOVIČ<br />

Današnje generacije mladostnikov, ki odraščajo s telefonom v roki,<br />

imajo bistveno več vedenjskih motenj, težave z depresijo,<br />

slabo samopodobo in koncentracijo, poslabšale so se njihove<br />

kognitivne sposobnosti in telesna pripravljenost.<br />

Alarm zvoni na vseh frontah, starši pa to še vedno ignoriramo.<br />

Dolgo mi ni bilo jasno, zakaj<br />

starši otrokom ne vzamejo<br />

elektronskih naprav, saj strokovnjaki<br />

že leta opozarjajo na<br />

škodljive posledice nenehne uporabe<br />

zaslonov. Pri tem so »škodljive posledice«<br />

zelo mil izraz. Miha Kramli (56),<br />

psihoterapevt z dolgoletnimi izkušnjami<br />

in vodja centra za zdravljenje<br />

odvisnosti, trdi, da osnovnošolci ne bi<br />

smeli biti lastniki pametnega telefona.<br />

To trdi z razlogom.<br />

Že v drugem ali tretjem razredu<br />

ima kar nekaj otrok telefon. V petem<br />

razredu (torej pri desetih letih) ga imajo<br />

vsi. No, skoraj vsi. Še vedno obstaja<br />

nekaj čudakov, ki svojim otrokom ne<br />

kupimo pametnega telefona. Pravzaprav<br />

nas je vedno več, čeprav smo še<br />

Otroci nas posnemajo<br />

in nam sledijo.<br />

Lahko od njih<br />

pričakujemo kritično<br />

uporaboelektronskih<br />

naprav, če tega nismo<br />

sposobni sami?<br />

vedno v veliki manjšini. Seveda pa tudi<br />

naši otroci dobijo svoj odmerek zaslonov.<br />

Kadar ga potrebujejo, si izposodijo<br />

telefon od staršev ali uporabijo domači<br />

računalnik. Oboje seveda uporabljajo<br />

pod nadzorom. Marsikatera družina<br />

si omisli tudi »neumni« telefon, ki ga<br />

otrok vzame s seboj, kadar mora poklicati<br />

starše. Skratka, možnosti je precej<br />

in otroci brez telefona še zdaleč niso<br />

odrezani od sveta.<br />

Otroci brez telefona se več družijo,<br />

so bolj kreativni (ker jim je pač dolgčas),<br />

več se gibajo, več komunicirajo z<br />

družino, boljše spijo in imajo manj učnih<br />

težav. Zakaj se torej takšnih rešitev<br />

ne poslužuje več staršev? Se bojijo,<br />

da bo otrok izstopal? Jih nočejo prikrajšati?<br />

Se uklonijo nenehnim prošnjam<br />

otrok? Se jim zdi, da pač živimo v<br />

takšnem času?<br />

SHUTTERSTOCK

| <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

ZASVOJENOST STARŠEV<br />

Ko sta bila moja starejša otroka na<br />

poletnem vikendu s skupino otrok iz<br />

župnije, sta bila edina, ki nista imela<br />

telefona. Otroci so bili stari od sedem<br />

let. Uganete, kaj so počeli? Čeprav so<br />

bili na morju, so večino časa gledali v<br />

zaslone. »Zdaj so že tako veliki, da brez<br />

tega pač ne gre,« mi je zatrdila ena od<br />

mam. Ni mi bilo jasno. Kako lahko starši<br />

otroke prikrajšamo za druženje, igre<br />

z žogo, karte? Kdo bi svojemu otroku<br />

želel kaj takšnega?<br />

Posvetilo se mi je šele, ko sem na<br />

izletu ves dan preživela na avtobusu z<br />

zelo različnimi družinami. Pretreslo me<br />

je, koliko odraslih ob sedmi uri zjutraj iz<br />

žepa izvleče telefon. Družbena omrežja,<br />

filmčki na Youtubu, igrice. Vedenje, ki<br />

sem ga naivno pripisovala otrokom in<br />

najstnikom, je bilo v resnici značilno za<br />

starše. Seveda ne za vse. Nekateri smo<br />

na avtobusu klepetali, si pripovedovali<br />

vice, peli in se šli družabne igre. Verjetno<br />

ni treba poudarjati, da otroci teh<br />

staršev niso imeli telefona.<br />

OTROCI NAS POSNEMAJO<br />

Pred kratkim je bil pri nas na obisku<br />

osemletni fant, ki je povedal, da je v<br />

jezi razbil igralno konzolo. »Ampak<br />

sem hitro dobil novo. Oči ni zdržal brez<br />

nje,« se je pohvalil. Težav z zasloni v<br />

prvi vrsti nimajo naši otroci, ampak<br />

jih imamo mi. Mi smo tisti, ki jim s svojim<br />

zgledom kažemo, da ne moremo<br />

brez telefona in ostalih naprav. Otroci<br />

nas posnemajo in nam sledijo. Lahko<br />

od njih pričakujemo kritično uporabo<br />

elektronskih naprav, če tega nismo<br />

sposobni niti sami? Jim lahko omejimo<br />

uporabo zaslonov, če smo sami ves čas<br />

priklopljeni nanje?<br />

Sama sem bila prepričana, da z<br />

odvisnostjo od ekranov nimam težav.<br />

Telefon uporabljam relativno malo, tablice<br />

nimam, družbenim omrežjem ne<br />

sledim. Nato pa sem v roke dobila izjemno<br />

knjigo Digitalni minimalizem in<br />

pretresena spoznala, da imam težave.<br />

Tako kot vsi. Tehnologijo pač usmerjajo<br />

giganti, ki na prvo mesto postavljajo<br />

dobiček, in ne naše dobrobiti. Se jim<br />

bomo znali upreti in tehnologijo začeli<br />

uporabljati kot orodje, ne pa kot nenehni<br />

motilec? Bomo k temu znali usmeriti<br />

tudi svoje otroke?<br />

<br />

Zakaj so ženske<br />

bolj zmrzljive kot moški<br />

MAJA VOVK<br />

Res je, da ženskam bolj ustrezajo nekoliko<br />

višje temperature kot moškim. Medtem<br />

ko je njej ravno prav toplo, se on že poti<br />

od vročine. Je to le splošno razširjena<br />

miselnost ali je v resnici kaj na tem?<br />

BIOLOŠKE RAZLIKE<br />

Ženske imajo manj mišične mase kot<br />

moški. Prav mišice pa med drugim pripomorejo<br />

k tvorbi toplote. Ženske imajo<br />

tudi več maščobe med kožo in mišicami,<br />

zato je koža hladnejša, saj je bolj odmaknjena<br />

od krvnih žil. Ženska lastnost pa<br />

je tudi počasnejši metabolizem, zato je<br />

tvorba toplote manjša kot pri moških.<br />

HORMONSKE RAZLIKE<br />

Glavna ženska hormona estrogen in<br />

progesteron prispevata k telesni temperaturi<br />

in temperaturi kože. Estrogen<br />

razširi krvne žile v okončinah. To pomeni,<br />

da telo v okoliški zrak odda več<br />

toplote. Progesteron pa povzroči, da se<br />

žile v koži skrčijo, kar pomeni, da bodo<br />

določeni predeli manj prekrvavljeni, da<br />

ostanejo notranji organi topli. Posledica<br />

je, da je ženski hladneje. Hormona<br />

tekom ciklusa nihata, zato se tudi naše<br />

občutenje toplote spreminja. Hormoni<br />

pa vplivajo tudi na to, da so pri ženskah<br />

dlani, stopala in ušesa kar dobre tri stopinje<br />

hladnejši kot pri moških.<br />

Razlike so se verjetno<br />

razvile evolucijsko,<br />

saj so samice skrbijo<br />

za mladiče. Ti še niso<br />

sposobni regulirati<br />

svoje telesne<br />

temperature, zato<br />

morajo biti na toplem.<br />

ZANIMIVOST<br />

59<br />

Najvišja notranja telesna temperatura<br />

je v tednu po ovulaciji, ko je progesteron<br />

na višku. V tem obdobju je zato<br />

ženska najbolj občutljiva na mrzle zunanje<br />

temperature.<br />

Čeprav imamo ženske hladnejše dlani<br />

in stopala, pa je naša notranja temperatura<br />

višja kot pri moških. Ponekod poznajo<br />

rek: »Mrzle dlani, toplo srce.«<br />

NARAVNI POJAV<br />

Tudi pri pticah in živalskih sesalcih<br />

so opazili razlike med samci in samicami.<br />

Samci se zadržujejo v hladnejših<br />

območjih z več sence, medtem ko<br />

samice in mladiči ostajajo na toplem,<br />

kjer je več sonca. Pri netopirjih samci<br />

počivajo visoko v hribih, samice pa ostajajo<br />

v toplejših dolinah.<br />

Razlike v temperaturni občutljivosti<br />

so se verjetno razvile povsem<br />

evolucijsko, saj so samice skrbijo za<br />

mladiče. Ti še niso sposobni regulirati<br />

svoje telesne temperature, zato morajo<br />

biti na toplem.<br />

<br />

SHUTTERSTOCK

SLADKO-SLANE BRBONČICE <strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

60<br />

Preproste testenine lahko<br />

spremenimo v praznično jed<br />

SELMA BIZJAK<br />

Advent je tu in spet je napočil čarobni čas za veselo druženje,<br />

ob katerem je zaželeno tudi kaj dobrega pojesti. Zato bom decembra<br />

predstavila nekaj jedi, ki jih lahko pripravite kot običajno jed ali pa<br />

z malce čarobnosti tudi za bolj svečane priložnosti. Tokrat<br />

predstavljam testeninsko-mesno jed, ki je lahko glavni obrok ali predjed.<br />

Tokratna jed so gratinirana<br />

gnezdeca. Gre za kombinacijo<br />

jajčnih rezancev s pikantno<br />

paradižnikovo omako<br />

in ocvrtih mesnih kroglic ali polpet,<br />

kot bi jim rekli v naših krajih. Da je<br />

jed malo bolj praznična, sem jo pred<br />

postrežbo še na hitro gratinirala v<br />

pečici. Za lažjo postrežbo in uživanje<br />

sem jo pripravila v manjših porcelanastih<br />

posodicah, ki so primerne<br />

predvsem takrat, ko nas je za mizo<br />

več, saj jedi ni treba prelagati iz večje<br />

posode na krožnike.<br />

<br />

SESTAVINE<br />

Za 6 oseb<br />

potrebujemo:<br />

• 250 g jajčnih rezancev,<br />

• 100 g mocarele,<br />

• parmezan,<br />

• maslo,<br />

• oljčno olje in<br />

• sol.<br />

Za ocvrte mesne kroglice<br />

potrebujemo:<br />

• 400 g mletega mesa,<br />

• 1 jušno žlico olja,<br />

• 1 žemljo od prejšnjega dne ali<br />

debelejšo rezino belega kruha,<br />

• 1 strok česna,<br />

• sol,<br />

• poper,<br />

• jajce,<br />

• šopek sesekljanega svežega<br />

peteršilja,<br />

• krušne drobtine in<br />

• olje za cvrtje.<br />

Za paradižnikovo omako<br />

potrebujemo:<br />

• oljčno olje,<br />

• 1 majhno čebulo,<br />

• 2 konzervi pelatov,<br />

• sladkor,<br />

• sol,<br />

• pikantni feferonček in<br />

• mešanico italijanskih začimb.<br />

Za bešamel omako<br />

potrebujemo:<br />

• rezino masla, debelo 1,5 cm,<br />

• 3 jušne žlice moke,<br />

• 2 dl mleka,<br />

• sol in<br />

• poper.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

PRIPRAVA:<br />

1. Najprej pripravimo mesne<br />

kroglice.<br />

2. V manjši skodelici v vodi<br />

namočimo kruh.<br />

3. V skledo damo mleto meso.<br />

Dodamo sol, poper, strt strok<br />

česna, sesekljan sveži peteršilj,<br />

olje, ožet kruh in jajce.<br />

4. Zamesimo maso in oblikujemo<br />

mesne kroglice v velikosti oreha.<br />

5. Oblikovane mesne kroglice<br />

povaljamo v krušnih drobtinah.<br />

6. V ponvi segrejemo olje za cvrtje<br />

(jaz uporabljam sončnično<br />

olje). Ko je olje dovolj segreto,<br />

ocvremo mesne kroglice (8–10<br />

min). Ocvrte kroglice odlagamo<br />

na krožnik, ki smo ga obložili s<br />

papirnatimi brisačkami.<br />

7. Sledi priprava<br />

paradižnikove omake.<br />

8. Na oljčnem olju popražimo<br />

drobno sesekljano čebulo.<br />

9. Ko je zlate barve, dodamo<br />

na koščke narezane pelate<br />

in njihov sok.<br />

10. Dodamo dve čajni žlički<br />

sladkorja, sol, pikantni<br />

feferonček in mešanico<br />

italijanskih začimb.<br />

11. Omako počasi kuhamo.<br />

12. Medtem v slanem kropu po<br />

navodilih proizvajalca skuhamo<br />

jajčne rezance.<br />

13. Pripravimo še bešamel omako.<br />

14. V manjšem loncu razpustimo<br />

maslo in dodamo moko.<br />

Premešamo in pazimo, da ne<br />

postane rjav.<br />

15. Z manjšo metlico premešamo<br />

in postopoma prilijem mleko.<br />

16. Mešamo toliko časa,<br />

da ni več grudic.<br />

17. Po okusu solimo in popramo.<br />

18. Jajčne rezance odcedimo in<br />

vmešamo v omako, nekaj žlic<br />

omake pa prihranimo.<br />

19. Mocarelo narežemo na kocke.<br />

20. Pečico segrejemo na 200 stopinj<br />

Celzija (enakomerno gretje<br />

spodaj in zgoraj).<br />

21. Pripravimo manjše keramične<br />

posodice, ki so primerne za<br />

uporabo v pečici. Moje imajo<br />

premer 10 cm.<br />

22. Na dno vsake posodice damo<br />

tanko rezino masla.<br />

23. Sledita dve žlici bešamela.<br />

24. V vsako posodico naložimo<br />

rezance, mednje pa dodamo<br />

nekaj kock mocarele.<br />

25. Dodamo po dve ocvrti<br />

mesni kroglici.<br />

26. Po vrhu zlijemo še malo<br />

paradižnikove omake,<br />

ki smo jo prihranili.<br />

27. Posujemo s parmezanom.<br />

28. Če nam je ostala bešamel<br />

omaka, lahko v vsako posodico<br />

dodamo po eno žličko.<br />

29. Na koncu po vrhu posujemo<br />

še ščepec italijanskih začimb.<br />

30. Vse posodice postavimo<br />

v ogreto pečico. Če imamo<br />

funkcijo za žar, jo vklopimo.<br />

Jed nekaj minut gratiniramo,<br />

da se po vrhu naredi skorjica.<br />

Jed sicer pečemo 10–15 minut.<br />

31. Pečeno jed postrežemo še toplo.<br />

Zraven ponudimo oljčno olje<br />

in parmezan. Jed lahko<br />

ponudimo tudi hladno.<br />

Dober tek!<br />

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane<br />

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si<br />

REŠITVE str. 62-63:<br />

Rešitev dopolnjevanke:PAMETNEJŠI POPUSTI.<br />

Rešitev anagrama: STRPNOST in STRUPENOST.<br />

Rešitev križanke (vodoravno): glasba, rektor, KH, ale,<br />

Ingres, jok, inkasant, Paški Kozjak, AI, avtoservis, plus,<br />

trim, sliva, očka, repa, Iračan, IO, rock, peška, Olt,<br />

eparh, avion, Tarzan, urar, krc, gaga, past, ono, skoba,<br />

pes, Milan, levinja, toaleta, opij, Osana, vena, Pariz,<br />

orač, ataka. Glavno geslo: Bela krajina.

RAZVEDRILO<br />

62<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

ANAGRAM<br />

NOR PSSTT<br />

Iz vseh gornjih črk sestavite besedo<br />

in jo vpišite v spodnja polja.<br />

DOPOLNJEVANKA<br />

_ R O T I _ R G U _ _ N _<br />

_ _ P O B O L _ _ L J I V E C<br />

P R O T _ _ R _ _ A G A N D A<br />

O P O R T _ N I _ _ _ Č N O S T<br />

Vse črke te besede v istem vrstnem redu prepišite<br />

v spodnja polja. Prebrali boste besedo, ki je<br />

smiselno nasprotna gornji! (jp)<br />

Božo Simonič @Bodem43<br />

Kaj te f Kopri delate, da ste do 21.30 ure prešteli 10<br />

procentof glasof?<br />

Aja, lagano. Vi ste tak naši Dalmatinci.<br />

Na vsako črtico vpišite pravo črko,<br />

tako da boste prebrali znane besede.<br />

Potem vpisane črke po vrsti<br />

prepišite v spodnja polja.<br />

Končna rešitev je kratek pregovor,<br />

ki še vedno velja. (jp)<br />

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022 KRIŽANKA<br />

63<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

MUZIKA<br />

NAROD<br />

V GRČIJI<br />

LAHKA<br />

LUKNJI-<br />

ČAVA<br />

KAMNINA<br />

ALMA<br />

KARLIN<br />

STARA<br />

ŽENSKA<br />

DUHOVNIK,<br />

UREDNIK<br />

OGNJIŠČA<br />

(FRANC)<br />

1<br />

GRŠKI<br />

BOG<br />

VOJNE<br />

PRED-<br />

STOJNIK<br />

UNIVERZE<br />

SHUTTERSTOCK<br />

DOMOVINA<br />

HRIBOVJE<br />

ZAHODNO<br />

OD<br />

VITANJA<br />

RODO-<br />

SVETNIŠKI<br />

LJUB, DO-<br />

SIJ<br />

MOLJUB<br />

MESTO<br />

V MAKE-<br />

DONIJI<br />

GLOBOKA<br />

NEZAVEST<br />

IVAN<br />

SIVEC<br />

KESANJE<br />

POBIRAL.<br />

DENARJA<br />

SAMICA<br />

ORLA<br />

KNUT<br />

HAMSUN<br />

FRANC.<br />

SLIKAR<br />

(JEAN-AU-<br />

GUSTE-D.)<br />

KMETIJ-<br />

SKO ZEM-<br />

LJIŠČE<br />

IZRAZ<br />

ŽALOSTI<br />

KASAŠKI<br />

KONJ<br />

7<br />

ANGLEŠ-<br />

KO PIVO<br />

DOMAČA<br />

PTICA<br />

5<br />

PLITVA<br />

POSODA<br />

ZA<br />

PEČENJE<br />

ANDREJ<br />

INKRET<br />

LOJZE<br />

ČEMAŽAR<br />

POUK,<br />

NASVET<br />

STRU-<br />

PENO<br />

IGLASTO<br />

DREVO<br />

SERVIS<br />

ZA AVTO-<br />

MOBILE<br />

OBLIKA<br />

REKRE-<br />

ACIJE<br />

KULTURNA<br />

RASTLINA<br />

Z DEBELIM<br />

KORENOM<br />

IGOR<br />

OMERZA<br />

REKA V<br />

ROMUNIJI,<br />

PRITOK<br />

DONAVE<br />

FILMSKI<br />

JUNAK IZ<br />

DŽUNGLE<br />

DOMOVINA<br />

ŽELEZNA<br />

PRIPRAVA<br />

ZA SPE-<br />

NJANJE<br />

SAMICA<br />

LEVA<br />

MAMILO<br />

IZ MAKA<br />

ŽILA, KI<br />

DOVAJA<br />

KRI<br />

K SRCU<br />

KMET,<br />

KI ORJE<br />

LOČITEV,<br />

ODHOD<br />

PRODA-<br />

JALNA,<br />

MARKET<br />

ZVRST<br />

POPU-<br />

LARNE<br />

GLASBE<br />

3<br />

VZH. ŠKOF<br />

NAPRAVA<br />

ZA ZABI-<br />

JANJE<br />

POLARNA<br />

RACA<br />

TKALSKA<br />

VEZAVA<br />

SADNO<br />

DREVO<br />

Z MODRIMI<br />

PLODOVI<br />

NEKDANJI<br />

PREDSED-<br />

NIK ZDA<br />

(RONALD)<br />

8<br />

SLOV.<br />

ELEKTRO-<br />

TEHNIK<br />

(MARIJ)<br />

PREBIVA-<br />

LEC IRAKA<br />

MEM-<br />

BRANA<br />

11<br />

ČLOVEK,<br />

KI PO-<br />

PRAVLJA<br />

URE<br />

GLAVNO<br />

MESTO<br />

FRANCIJE<br />

NENADEN<br />

MOČEN<br />

VOJAŠKI<br />

NASKOK<br />

DOMAČA<br />

ŽIVAL<br />

PLETENO<br />

OBLAČILO<br />

LOVSKA<br />

PRIPRAVA<br />

TROPSKI<br />

VETER<br />

ŽENSKA<br />

OBLEKA<br />

VELIKA<br />

PAPIGA<br />

9 ZNAK ZA<br />

PRIŠTE-<br />

VANJE<br />

MESTO V<br />

ZASAVJU<br />

ŽENSKA,<br />

KI HODI<br />

PEŠ<br />

LETALO<br />

ANTON<br />

STRES<br />

ATI<br />

POČITNI-<br />

ŠKO STA-<br />

NOVANJE<br />

6 LAHEN<br />

UDAREC<br />

S PRSTI<br />

ŠAHIST<br />

VIDMAR<br />

ZELENICA<br />

V PUŠČAVI<br />

2<br />

ID<br />

IGNACIJ<br />

LOJOLSKI<br />

NASELJE<br />

V. OD<br />

PRAGER-<br />

SKEGA<br />

OTOK<br />

JUŽNO OD<br />

PAŠMANA<br />

GLAVNO GESLO 1<br />

4 2 3 4 5 6<br />

ITALIJAN.<br />

MESTO OB<br />

JADRAN.<br />

MORJU<br />

10<br />

7 8 9 10 11

SLIKOVITO<br />

64<br />

Satira<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Sveti Luka slika Devico<br />

– Maerten van Heemskerck<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

Mrko je sedel in s čopičem vlekel<br />

poteze po platnu. Molčal<br />

je. Le vsake toliko je jezno in<br />

brezvoljno vzdihnil.<br />

Ni vedela, kaj je narobe.<br />

Že celo jutro ni rekel niti besede.<br />

Komaj da jo je pozdravil, ko je prišel. Ni<br />

ji bilo prijetno. Nasprotno: bilo je mučno.<br />

Tišino sta prekinjala le ščebet papige<br />

in Deteta v njenem naročju, ki se je<br />

igralo s papigo. Videla je, da mu ni prav<br />

in skušala je utišati tako otroka kot ptiča,<br />

pa zaman.<br />

Ni več zdržala. Ko je spet zavzdihnil,<br />

je izkoristila priložnost, zbrala pogum<br />

in ga vprašala:<br />

»Luka, kaj je narobe?«<br />

»Nič,« je suho odgovoril in slikal<br />

dalje.<br />

»Kaj, nič. Vidim, da je. Povej mi. saj<br />

veš, da rada pomagam, če le morem,« ni<br />

odnehala. »Je kaj narobe s sliko? Sem se<br />

drugače usedla kot včeraj? Sem se drugače<br />

počesala? Zelo pazim na vse.«<br />

»Nič ni narobe, ne s sliko ne s teboj.<br />

Vse je v redu.«<br />

»Ne, pa ni. Vidim, da ni. Povej, kaj<br />

te muči?!«<br />

Prenehal je s slikanjem in povesil<br />

čopič. Ko je spet spregovoril, mu je<br />

glas drhtel.<br />

»Pišem.«<br />

Bila je vesela, da je spregovoril.<br />

Zmagala je. A bila je še vedno previdna.<br />

»Res? Lepo. Kaj pa pišeš?«<br />

»Evangelij. Po Božjem nareku.«<br />

»No, tu ne bi smelo biti težav,« se<br />

je nasmehnila.<br />

Pihnil je. Suho. Skoraj jezno.<br />

»Ni mi všeč, kar pišem!«<br />

»Res?« se je čudila. »Če Sveti Duh<br />

narekuje, ne vem, kaj bi bilo lahko<br />

narobe?«<br />

»Ne veš? Potem pa poslušaj tole!«<br />

Segel je po knjigi, ki mu je ležala pri<br />

nogah, nekoliko prelistal in začel brati.<br />

»No, poslušaj: Nekemu bogatemu<br />

človeku je polje dobro obrodilo, zato<br />

je sam pri sebi razmišljal in rekel: ›Kaj<br />

naj storim, ker nimam kam spraviti<br />

WIKIART<br />

Maerten van Heemskerck, Sveti Luka slika Devico (okrog 1545),<br />

Musée des Beaux-Arts de Rennes, Rennes, Francija.

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022 POLITIČNA POEZIJA<br />

Humor<br />

65<br />

svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom<br />

storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil<br />

večje. Tja bom spravil vse svoje žito<br />

in dobrine.‹«<br />

»In kaj je narobe?« je nedolžno<br />

vprašala Devica.<br />

»Kaj, kaj?!« se je razburil. »Zakaj ta<br />

možak ne razdeli viška svojega premoženja<br />

med delavce?! Prepričan sem, da ni<br />

sam obdeloval polj in vinogradov, bedni<br />

izkoriščevalec delavskega razreda!«<br />

»No, prepričana sem, da jih je pošteno<br />

plačal,« je skušala ugovarjati, pa je<br />

ni poslušal.<br />

»Zadnjič se je pritoževal, da imajo<br />

ptice gnezda in lisice brloge, on pa da<br />

še glave nima kam nasloniti, kaj šele,<br />

da bi imel hišo. Pa sem mu predlagal<br />

nizkocenovno gradnjo.«<br />

»Aja?« se je delala, da jo zanima.<br />

»Ja. Rekel sem mu, da mu lahko<br />

postavim hišo, ki ga ne bo stala več kot<br />

sedem ali osem evrov na kvadratni meter,<br />

pa se mi je samo smejal, nato pa mi<br />

je narekoval Priliko o hiši na pesku. Saj<br />

jo poznaš, a ne?«<br />

»Seveda. In podrtija je bila velika.<br />

Tako nekako gre, če se prav spomnim.«<br />

»Ja. Mateju je pa zadnjič narekoval<br />

priliko o delavcih v vinogradu, ki so bili<br />

za različno število opravljenih ur enako<br />

plačani. In nikjer sindikata, da bi jih<br />

ščitil pred tako krivično uravnilovko!«<br />

Devica si je nekoliko v zadregi popravila<br />

gube na svoji obleki, preden je<br />

rekla:<br />

»Joj, Luka, saj ti pa nisi evangelist,<br />

ampak socialist!«<br />

»Tako je,« so mu zasijale oči: »in ponosen<br />

sem na to!«<br />

»Pa še pisatelj,« ga je pohvalila Devica.<br />

»Bi ti morda prijala skodelica kave?«<br />

»Ne. Pustite, Mati, ne zdaj. Ne maram<br />

kave!«<br />

»Morda kaviar?«<br />

»O, to pa. Z veseljem!« <br />

BERTOLIN SOLKANČIČ -<br />

TV-PREMIERA<br />

Nova da bo tv-premiera,<br />

napovedal režiser je znani,<br />

Bertolin, ki ga teater hrani,<br />

s tem se fantu dela kariera.<br />

Tv-premiera, ki bo stalna,<br />

bo repertoar z njo zakodiran,<br />

rekel Bertolin je natopiran,<br />

to komedija bo teatralna.<br />

Tv-premiera brez vsebine,<br />

komika samo situacijska,<br />

pa ravén primerno temu nizka,<br />

v stilu tem program večerni mine.<br />

Tv-premiera bo pozerja<br />

vzdrževala s tem še nekaj časa,<br />

a bo kmalu konec tega špasa,<br />

pokopala bo tv premierja.<br />

Tv-premiera bo brez zgodbe,<br />

venomer le isti slavospevi,<br />

češ kako smo gledani podnevi<br />

in ponoči, v slogu mačje godbe.<br />

Tv-premiera ponovljiva,<br />

vsak dan bo z oznako »Premierno«,<br />

naj za dnevno gre ali večerno,<br />

skratka, dobro vemo, negledljiva.<br />

Tv-premiera brez odmeva,<br />

da pa izvedljiva bo za silo,<br />

nujno premierno bo zgodilo<br />

se, da zanjo vsak naj več prispeva.<br />

Bogdan Kosič<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />

Božo Simonič @Bodem43<br />

Fkraden iz FB Balkan scene:<br />

Zaj je tak hitro tema, da doma<br />

fsaki dan dvakrat večerjamo.

TAZADNJA<br />

66<br />

Humor<br />

<strong>74</strong> | 1. DECEMBER 2022<br />

Letos bodo premog dobili pridni<br />

Obkrožujoči referendumska vprašanja smo v nedeljo zakorakali v advent,<br />

sedaj pa še v praznični december. Ta je za mnoge v znamenju dobrih mož,<br />

ki so se pred praznično sezono srečali na konferenci obdarovalcev.<br />

Potekala je v Kranju, glavnem mestu Gorenjske, pokrajine znane po svoji radodarnosti.<br />

SVIT PODGORNIK<br />

Predpraznične konference obdarovalcev<br />

velikokrat minejo v<br />

znamenju napetosti, saj se udeleženci<br />

med sabo mnogokrat<br />

obtožujejo, da sploh ne obstajajo, ter da<br />

so produkt te ali one interesne skupine,<br />

rešujejo pa se tudi občutljiva vprašanja.<br />

Lani je recimo s srečanja v Miri, ki ga<br />

je gostil sv. Nikolaj, odvihrala zobna<br />

miška zaradi sporne arbitražne sodbe<br />

glede interesnega območja med njo in<br />

zobno vilo, njeno ameriško ustreznico.<br />

Tudi letos so bili mnogi v strahu, da se<br />

bodo pojavile napetosti med dedkom<br />

Mrazom in sv. Nikolajem (večinoma<br />

ga boste verjetno prepoznali pod umetniškim<br />

imenom »Miklavž«) zaradi<br />

dogajanja v Ukrajini, ki je področje<br />

spora med dobrima možema. Vendar<br />

pa je vse pozitivno presenetilo dejstvo,<br />

da so dobri možje presegli razlike, ter<br />

predstavili skupne sklepe.<br />

»Zaradi višanja cen energentov<br />

praktično povsod po svetu, smo se<br />

odločili, da bodo letos premog dobili<br />

pridni. Vemo, da to ni idealna rešitev<br />

za okolje, vendar je trenutno najbolj<br />

izvedljiva,« je bilo razglašeno na skupni<br />

novinarski konferenci ob koncu<br />

srečanja. Vrsta in količina premoga se<br />

»Odločili smo se, da bom namesto premoga pridnim otrokom delil šibe iz lesa različne kakovosti,<br />

saj imamo te že na zalogi. Najpridnejši bodo dobili brezo, najmanj pridni pa sveže vrbove veje.«<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

bo razlikovala od pridnosti posameznikov.<br />

Najpridnejši otroci (1. pridnostni<br />

razred) bodo prejemniki antracita,<br />

energetsko najučinkovitejše vrste<br />

premoga, 2. razred pridnikov (nov izraz<br />

za označevanje pridnih otrok) bo<br />

prejel črni premog, 3. razred rjavi premog,<br />

4. razred lignit, najporednejši pa<br />

bodo dobili šoto. Glede na to, da je bil<br />

sklep sprejet relativno pozno, bodo pri<br />

Miklavžu, ki se svetovne turneje loti že<br />

čez slab teden, sklep uveljavljali malo<br />

drugače: »Odločili smo se, da bom namesto<br />

premoga pridnim otrokom delil<br />

šibe iz lesa različne kakovosti, saj imamo<br />

te že na zalogi. Najpridnejši bodo<br />

dobili brezo, najmanj pridni pa sveže<br />

vrbove veje.« Ob vprašanju, če se boji<br />

nevarnosti, da bodo zaradi nenavadnosti<br />

obdarovanja tudi pridni otroci<br />

tepeni, je dejal, da tudi če bodo, jih bo<br />

to gotovo ogrelo, kar ob napovedani<br />

mrzli zimi gotovo ni nezaželeno.<br />

Sklepi so doživeli različne odzive.<br />

Premogovniška industrija je ukrepe<br />

pozdravila, velenjski rudnik je prejel<br />

veliko naročilo za pridne otroke Srednje<br />

Evrope. Medtem pa so veliko bolj<br />

nezadovoljni pri združenjih za zaščito<br />

pred mučenjem živali: »Si sploh<br />

predstavljate, koliko težji je predlog<br />

od navadnih daril? Ta ukrep bo škodil<br />

jelenom, čarovnija gor ali dol!« Skupna<br />

združenja so na finskem sodišču<br />

že vložila tožbo proti Božičku, ki se za<br />

očitke ni zmenil ter je dejal: »Očitno<br />

bodo najboljši odvetniki pod smrekico<br />

dobili lepo darilo.«<br />

Z veseljem in toploto v srcih ter<br />

kaminih lahko pričakujemo naslednji<br />

teden, ko nas bodo v posodah pričakale,<br />

upamo, suhe brezove veje. Tudi če<br />

boste slučajno našeškani, vam zagotavljamo,<br />

da ne bo nihče tako sočuten z<br />

vami kot Tazadnja, kjer bomo podobne<br />

novice še naprej skrbno spremljali.

KOLEDAR ZA LETO 2023<br />

z ilustracijami iz knjige ADAMOVO REBRO<br />

Čudovite ilustracije Evgenije Jarc Zaletel. Verzi iz knjige<br />

Adamovo rebro. Dovolj prostora za dnevne zaznamke.<br />

Poseben prostor za zapisovanje drugih beležk.<br />

Informacije o praznikih in godovih.<br />

Tako ne<br />

boste nikoli<br />

več pozabili<br />

na rojstne<br />

dneve, obletnice<br />

in pomembne<br />

dogodke.<br />

Pa tudi na<br />

zobozdravnika,<br />

frizerja ali<br />

vulkanizerja<br />

ne.<br />

Cena<br />

12 €<br />

NAROČITE<br />

KOLEDAR<br />

IDEJA ZA DARILO<br />

Komplet knjige in koledarja<br />

Adamovo rebro<br />

NAROČITE<br />

KNJIGO<br />

T: 064 135 136<br />

E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina/product/<br />

stenski-koledar-adamovo-rebro/

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!