Domovina 72: Temelji zmage Nataše Pirc Musar (radodaren predogled)

Dr. Štrancar: 

Zmaga NPM 

ni nujno slaba 

Rok Čakš: 

Smer končne 

zmage 

Vlada izbrisala 

6000 napotnic 

VOLILNI REZULTATI NA 18 STRANEH 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Temelji 


Nataše 

Pirc Musar 

72 

3,10 € 

17. 11. 2022

Za Ljubljano. Za Ljudi. 

3 

ZA LISTO ZA MESTNI SVET 

8 

ZA ŽUPANA IGORJA HORVATA

72 | 17. NOVEMBER 2022 

MOJA BESEDA 

3 

Trinog zmage 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

Anže Logar je doživel poraz. 

Tesen, a poraz. Vzrokov je 

veliko. Če je Logarju in Janši 

uspelo doslej nepredstavljivo, 

da JJ omeji svoje tvitanje, pa se je izkazalo, 

da to ni imelo posebnega učinka. Ga je 

imelo, gotovo, a ne dovolj. Žolčni kritiki 

tvitanja Janeza Janše morajo 

sedaj priznati, da njegovi ostri in 

mestoma cinični čivki niso krivi 

za aprilski poraz SDS in NSi na 

državnozborskih volitvah. 

Prestol zmage Nataše Pirc 

Musar ima tri noge. Trinog sestavljajo: 

strici iz ozadja, denar 

(tudi iz davčnih oaz) ter mediji. S 

podporo takega trinoga bi na volitvah 

zmagal tudi Jaka Racman. 

V takih razmerah lahko pride na oblast 

tudi diktator, ki se mu po starem reče tudi - trinog. 

Ne zaradi treh nog, ampak ker tre noge. 

Tako Hitler kot Mussolini sta zmagala na demokratičnih 

volitvah. 

Strici iz ozadja so s pomočjo medijev ustvarili 

teto v ospredju. Ponovno. In mogoče tudi ne 

zadnjič. Čeprav bo »zadnjič« vendarle prišel, 

prej ali slej. Predsednico multimilijonarko, ki 

je do bogastva prišla tudi skozi davčne oaze, je 

namreč enotno podprla levica, samooklicana 

zaščitnica malega človeka. S tem si žaga vejo, 

na kateri sedi. Posledice so bile vidne že na volilno 

nedeljo: v levičarskih okrajih z leti vse bolj 

pada volilna udeležba. Okraji, kjer je Nataša 

Pirc Musar dobila največ glasov, imajo izjemno 

nizko ali celo najnižjo volilno udeležbo: Istra, 

Jesenice, Ljubljana, Maribor. Tudi priseljevanje, 

dolgoletna politična taktika levičarjev, ne pomaga, 

če priseljenci na volitve ne grejo. 

Ko ti vrata pred nosom zapro, se ti nekje 

odpre okno. Stari rek, ki ga je uporabil tudi Logar 

na volilni večer, si je treba vzeti k srcu. Odprto 

okno moraš namreč 

tudi opaziti. Ali bodo 

Janša, Tonin in intelektualci 

to okno videli in 

uporabili, je zato nadvse 

pomembno vprašanje. 

Nova politična zvezda 

je rojena. Zaradi njega 

bo levičarje utegnila 

še boleti glava. 

Samorefleksijo pa 

bi lahko naredili tudi 

kristjani. Laiki, pa tudi 

škofje in pomembni kleriki. 

Tudi letos so namreč 

škofje pozvali ljudi na 

volitve. Svoja pričakovanja 

so strnili v nerazumljiv 

spis z naslovom »Razumno 

in odgovorno«. Lepe besede, 

iz katerih se ni dalo razumeti, 

kateri kandidat je za kristjane 

boljši. To naredijo vedno. In 

zato se vedno zgodi, da številni 

kristjani po nedeljski maši na 

volitvah obkrožijo levičarske 

kandidate. 

Kako to vem? Ker sem že 

velikokrat ljudi vprašal in izvedel, 

da tudi člani župnijskih 

pastoralnih svetov in molitvenih 

skupin glasujejo za Cerkvi sovražne 

politične stranke. Tako kot tista 

redovnica, ki je leta 1990 povedala, 

kako je glasovala za Kučana. 

Ko nimaš česa povedati, je bolje, da si tiho. 

Zakaj bi morali škofje poudarjati, da je glasovanje 

državljanska dolžnost? Glasovanje je v 

prvi vrsti državljanska pravica, ne dolžnost. Za 

kristjana pa je kvečjemu moralna, ne pa državljanska 

dolžnost. Zakaj škofje ne bi smeli vernikom 

povedati, da se je od medijev protežirana 

kandidatka NPM v kampanji zavzela, da bi obdavčili 

cerkvene krste, poroke in pogrebe? Mar 

to ne bi bilo pošteno in demokratično? Ali je 

zahteva nove predsednice po obdavčitvi drobiža, 

ki ga verniki ob nedeljah darujemo v pušice, 

res stvar, ki je v cerkvi ne smemo niti omeniti? 

Ali potemtakem škofje, duhovniki in laiki nimamo 

več niti svobode govora, če tega ne smemo 

glasno povedati? 

Vrnimo se k Logarju. Čeprav je izgubil 

večmesečno predsedniško bitko, pa je Logar 

moralni zmagovalec. V zgodovini ni veliko 

primerov, da bi David premagal Goljata. Anže 

Logar je kljub precej nižji volilni udeležbi 

prepričal več ljudi, 410.000, kot pomladni 

trojček (SDS, NSi, POS) 

aprila na parlamentarnih 

volitvah, 402.000. 

Pokazal je, da je njegova 

politična retorika uspešnejša 

od Janševe. Tisti, 

ki so doslej mislili, da je 

JJ nenadomestljiv, pa so 

videli, da to ni res. Nova 

politična zvezda je zato 

rojena. Zaradi njega bo 

levičarje utegnila še zelo 

boleti glava.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 


4 

Moja beseda 

Svet 

Dr. Štrancar: 

Rok Čakš: 

Zmaga NPM 

Smer končne 

ni nujno slaba 


VOLILNI REZULTATI NA 18 STRANEH 

Vlada izbrisala 

6000 napotnic 

3 Tino Mamić: 

Trinog zmage 

48 Vmesne volitve v ZDA: 

kisli nasmeški republikancev 

72 

3,10 € 

17. 11. 2022 

Temelji 


Nataše 


TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 72, LETNIK 2, 17. november 2022 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,10 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično urejanje: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Karikatura naslovnice: 

BORIS OBLAK 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

6 Med(ijski) sosedi 

8 Pregled tedna 

10 Čivkarija 

Aktualno — komentar 

34 Primc je vložil ustavno pritožbo 

zaradi prepovedi referenduma 

o družinskem zakoniku 

Svobodno gospodarstvo 

— komentar 

36 Stanovanjska posojila 

se dražijo - Luka Mesec 

je presedlal še pravi čas 

38 Kako svoj ogljični odtis 

izravnavajo slovenska podjetja 


40 Interpelacija Fajonove ni uspela 

Komentar 

46 Za notranjo ministrico je govoriti 

o nezakonitih migrantih navajanje 

k nestrpnosti 

Intervju 

30 Smiljan Indihar: Da ljudje ne vidijo 

pozitivnih rezultatov prejšnje vlade, 

je nepojmljivo 

50 Beremo, gledamo, poslušamo 

Aktualno 

54 Celodnevno praznovanje 

Dneva državnosti za vso družino 

Vzgoja 

56 Mojca Belcl Magdič: 

Kako žalujejo otroci in kako 

jim lahko pri tem pomagamo 

Družina in odnosi 

58 Igor Vovk: Krompirjeve počitnice 

smo preoblikovali v oljčne počitnice 

Sladko-slane brbončice 

60 Jesenski kralj slovenskih gozdov 

62 Razvedrilo 

Satira — humor 

64 Gregor Čušin: 

Lutkar – Norman Rockwell 

Politična poezija — humor 

65 Nevemka Volivšek - Udarjenki 

66 Tazadnja 

Svobodno gospodarstvo 

— komentar 

42 Dr. Štrancar: Lažje je nekaj na novo 

postaviti, kot pa staro popravljati


VSEBINA 

5 

Predsedniške 

volitve 2022 

12 Kako smo osmič 

volili predsednika 

14 Zmaga NPM, Logar 

prinesel premislek 

na desni sredini 

16 Rok Čakš: Logar 

je nakazal smer 

do končne zmage: 

„Danes smo na 

začetku nečesa 

velikega“ 

18 Luka Svetina: 

Pogled nazaj: nov 

poraz, novo upanje 

20 Volilni rezultati 

po enotah 

28 Bojan Požar: 

Prihaja predsednica, 

tranzicijska 

bogatašinja 

s Kučanovim 

blagoslovom, mogoče 

pa tudi stranka 

„Logar-Pahor“ 

Daniel Novakovič/STA 

Zdravje — komentar 

44 Golobovi vladi so se zgodili izbrisani: 

kako je izginilo 6000 napotnic 


52 Mojca Belcl Magdič: Britanija 

je stopila s hitrega vlaka 

spreminjanja spola pri otrocih 

Spolnost — intervju 

54 Agata Hren: Spolnost z leti dozori, 

kar par še bolj izpolnjuje

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


DR. ŠUŠTERŠIČ 

O DOMOVINI 

Nina Granda se je za Družino v času 

intenzivnih razmislekov o slovenski 

medijski krajini pogovarjala s kolumnistom 

dr. Janezom Šušteršičem, sicer 

ekonomistom, ki ima izkušnje z mediji še 

iz časa mladosti. V študentskih letih je 

namreč delal na Radiu Študent. 

Glede medijske pluralnosti Šušteršič pravi: 

»Kritični mediji so praviloma kritični na 

eno stran. S tem ni nič narobe, saj se lahko 

človek sam uravnoteži, tako da spremlja 

več medijev, pri čemer niti ni bistveno, koliko 

bralcev ali gledalcev ima kateri. Važno 

je, da lahko dobiš različna stališča in različno 

zapakirane informacije o isti zadevi 

in si potem ustvariš svoje mnenje. Problem 

pa je, če so na isto stran nagnjeni praktično 

vsi mediji z največ publike, sploh če gre 

pri tem za dve največji televiziji, od katerih 

eno vsi tudi prisilno financiramo.« 

V slovenski medijski krajini pa se najde tudi 

kakšen svetel zgled. »Domovina je v tem 

pogledu zanimiv medij. Poročajo dovolj 

umirjeno, njihov zorni kot pa je dovolj 

odprt, da lahko privlači razmeroma široko 

občinstvo. Zavedam se, da imajo široko 

občinstvo in strinjanje tudi tista njihova 

stališča, s katerimi se sam ne strinjam, 

recimo o posvojitvah istospolnih parov, je 

pa zelo koristno, da lahko nekje prebereš, 

kaj to stališče dejansko je in na čem temelji. 

Veliki mediji nam v glavnem servirajo že 

kritično interpretacijo ali direktne napade 

na takšna stališča.« 

Večji del intervjuja je seveda namenjen RTV. 

Kot pravi, osnovni problem RTV nista svet 

ali direktor, ampak odsotnost vsakršne 

sposobnosti notranje samorefleksije oz. 

kritičnega razmisleka o lastnem delu. »Vsi 

zase mislijo, da delajo vse v redu in da se jih 

nihče ne sme dotakniti,« še dodaja. 

RAZGRADNJA 

KULTURNE 

PODOBE LJUBLJANE 

Zbor za republiko poziva »vse meščane 

in slovenske državljane, da pred županovo 

komercializacijo Ljubljane zaščitimo 

njeno največjo žrtev: slovensko kulturo 

v najširšem smislu besede.« Zapisali so, 

da je Janković odgovoren za: »trajno 

ogrožanje temeljev Uršulinske cerkve; 

za neizgradnjo NUK-II; propadanje 

Plečnikove dediščine (štadion); za onemogočanje 

dela Zgodovinskega arhiva 

Ljubljane; za spodkopavanje možnosti 

kulturnega delovanja in uveljavljanja 

mladih«. Pišejo, da če meščanov Ljubljane 

ne motijo mnoge županove afere 

ter to, da je zdravstvena oskrba meščanov 

pred zlomom, jih to ne moti; morajo 

pa se oglasiti, »ko začenja razgrajevati 

kulturno podobo Ljubljane kot glavnega 

mesta Slovenije«. 

»Z gradnjo podzemne garaže na tržnici 

ne onečašča samo za Slovence svetega 

kulturnega prostora, kjer je stal nekdanji 

ljubljanski licej, ki ga je poleg številnih 

najvidnejših Slovencev obiskoval tudi 

France Prešeren, ampak kaže zavržen 

barbarski odnos do tamkajšnjega 

nekdanjega pokopališča, ohranjenih 

grobnic naših slavnih prednikov in 

ostankov stare meščanske arhitekture in 

obrambnih naprav.« 

»Če kaže nekaj posluha za predloge 

arhitekta prof. Koželja za zunanjo 

podobo mestnega središča, pa 

spreminja kulturno središče Slovenije 

v duhovno smetišče, ki ga ne morejo 

prikriti plehke kričeče ›balkanalije‹ na 

Kongresnem trgu.« 

POLARIZACIJA JE 

NAŠA DRUŽBENA VIAGRA 

Matej Avbelj za Finance piše, da naj bi 

bila rak rana postopnega, a nezadržnega 

demokratičnega zatona, ki se dogaja 

pred našimi očmi, polarizacija, ki ubija 

demokracijo. 

Polarizacija, ki predstavlja ostro razdeljenost 

družbe na dva dela, pri čimer 

obstaja apriorno demoniziranje vsega, 

kar prihaja z drugega pola, je mogoča 

samo v demokraciji, saj avtoritarni 

sistemi razlike, ki bi omogočile nastanek 

polarizacije, zatrejo že v kali. Kljub temu 

pa ni nujno, da v demokraciji pride do 

polarizacije, saj bi bilo idealno, da bi 

živeli v pluralizmu, ko se med seboj 

spoštujemo in uporabljamo argumentiran 

javni dialog. 

Polarizacijo imamo, ker imajo mnogi 

od nje koristi. Ljudje v kompleksnem 

političnem in družbenem sistemu s 

pomočjo polarizacije lažje ločimo »dobro« 

in »slabo«, kar nam je v evoluciji 

omogočalo preživetje in je zato del 

našega nagona. Ustvarjajo jo podjetja, 

da ustvarjajo zvesto bazo potrošnikov 

za svoje izdelke, družbene skupine za 

svojo manipulacijo, mediji za dvigovanje 

gledanosti in seveda politiki, ki z njo 

preusmerjajo pozornost od problemov 

v družbi, ki nižajo življenjski standard in 

jih sami niso sposobni rešiti. Dodatno jo 

podpihujejo vse močnejše nadnacionalne 

korporacije, ki po moči že presegajo 

večino držav. 

Polarizacija tako predstavlja neke vrste 

viagro za politični sistem, da motivira 

volivce na podlagi razlik, ki predstavljajo 

nepremostljive moralne delitve. 

V Sloveniji to deluje že 30 let, sklene 

Avbelj in se vpraša, ali bo enako tudi na 

prihajajočih referendumih.

72 | 17. NOVEMBER 2022 FOTO TEDNA 

7 

Bernat Armangue/AP Photo/GULIVERIMAGES 

Objem svobode v Hersonu 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po uspehu svojih čet odpravil v na 

novo osvobojeno mesto Herson, ki ga je Rusija na začetku vojne okupirala, kasneje 

pa tudi priključila svojemu ozemlju. Ukrajinska vojska je v protiofenzivi mesto 

namreč po več mesecih osvobodila, zato so lokalni prebivalci vojake navdušeno 

pozdravili in jih sprejeli kot heroje. Čeprav gre za enega največjih uspehov ukrajinske 

vojske od začetka ruske invazije v mesecu februarju, v mestu še ni povsem mirno, 

saj je le nekaj minut, preden je predsednik Zelenski nagovoril civiliste, v središču 

Hersona odjeknila nova močna eksplozija. Na dogajanje v mestu so se sicer odzvali 

tudi v Kremlju, kjer trdijo, da je mesto del ruskega ozemlja, čeprav so ruske enote 

regijo že pred dnevi zapustile. Za seboj so pustile opustošenje, saj se lokalni 

prebivalci soočajo s hudim pomanjkanjem vode, v mestu ni elektrike in zdravil, 

uničena je ključna infrastruktura, Rusi so izropali celo živalski vrt.

PREGLED TEDNA 

8 


NA ZEMLJI ŽE 

8 MILIJARD LJUDI 

Svetovno prebivalstvo je po izračunih 

Združenih narodov v torek preseglo mejo 

osem milijard ljudi. Generalni sekretar 

Združenih narodov Antonio Guterres je 

poudaril, da je mejnik priložnost, da proslavimo 

različnost in napredek, obenem 

pa razmislimo o odgovornosti človeštva 

za planet. 

Zemlja ima danes več kot trikrat več 

prebivalcev kot leta 1950. V zadnjih 

11 letih se je svetovno prebivalstvo 

povečalo za milijardo. Po ocenah ZN bo 

prebivalstvo v prihodnjih desetletjih še 

naraščalo, a počasneje kot doslej in po 

regijah različno. 

SHUTTERSTOCK 

JANŠA ČESTITAL 

PIRC MUSARJEVI 

Potem ko je javnost po razglasitvi rezultatov 

predsedniških volitev nekaj časa 

pogrešala odziv predsednika največje 

opozicijske stranke Janeza Janše, se je ta v 

ponedeljek popoldne odzval na Twitterju. 

Nataši Pirc Musar je čestital ob izvolitvi in 

jo spomnil na lastnosti, s katerimi je nastopila 

na plakatih med volilno kampanjo. 

Ob pričakovanju dela v skupno dobro je 

novoizvoljeno predsednico pozval tudi, 

da se opraviči za laži, ki jih je o stranki 

SDS izrekla v volilni kampanji. 

18 ur je trajalo, da se je Janez Janša oglasil 

na Twitterju in v svojem slogu čestital novi 

predsednici Nataši Pirc Musar. 


»Tretji kamen od sonca« ima že osem milijard ljudi. 

Pirc Musarjeva je sicer že pred tem 

napovedala, da bo predsednike parlamentarnih 

strank povabila na pogovor v 

predsedniško palačo, najbolj pa se veseli 

ravno kave s prvakom SDS. Je namreč 

edini, s katerim se na štiri oči še nikoli ni 

srečala oz. se z njim pogovarjala. 

ZELENSKI OBISKAL 

OSVOBOJENI HERSON 

Mesto Herson, ki je bilo v začetku vojne 

v Ukrajini prvo, ki je padlo v roke ruske 

vojske, hkrati pa tudi edina pokrajinska 

prestolnica, je znova v ukrajinskih rokah. 

Le nekaj dni po osvoboditvi mesta ga je 

obiskal tudi ukrajinski predsednik Volodimir 

Zelenski. S svojim obiskom je želel 

izraziti podporo prebivalcem mesta, ki je 

bilo več kot pol leta pod rusko zasedbo. 

Ruske sile so mesto zapustile pred dnevi, 

ko je postalo logistično nemogoče oskrbovati 

enote na zahodnem bregu reke 

Dneper, kjer leži tudi osvobojeni Herson. 

Gre sicer za del regije, ki si jo je Rusija 

nedavno nezakonito priključila. 

Obsodbe vojne v Ukrajini in pozivi k miru 

so zaznamovale tudi začetek vrha skupine 

G20. »Prepričan sem, da je zdaj čas, ko se 

ta ruska uničevalna vojna mora končati in 

se tudi lahko konča,« je dejal ukrajinski 

predsednik Volodimir Zelenski. Rusija je 

sicer poleg Brazilije in Mehike edina članica 

G20, ki je vrhu na indonezijskem Baliju 

ne zastopa njen predsednik, ampak je tam 

zunanji minister Sergej Lavrov. 

DEMOKRATI OHRANILI 

VEČINO V SENATU 

Demokratski senatorki iz Nevade Catherini 

Cortez Masto je uspelo premagati 

republikanskega protikandidata Adama 

Laxalta. S tem imajo demokrati po 

torkovih vmesnih volitvah sredi predsedniškega 

mandata v novem senatu 

zagotovljenih najmanj 50 sedežev. 

Situacija bo tako očitno enaka, kot je bila 

pred volitvami leta 2020. Takrat je bilo 

razmerje v senatu namreč 50 : 50. Neodločena 

pa še vedno ostaja borba za senat 

v Georgii, kjer so razlike tako majhne, da 

bo potreben drugi krog. V primeru zmage 

v Georgii si demokrati obetajo celo povečanje 

senatne večine, republikanci pa 

se v primeru zmage njihovega kandidata 

vračajo v enak položaj, kot so ga imeli 

pred volitvami. 

Na volitvah za predstavniški dom še 

vedno štejejo glasove, so pa v tej tekmi 

republikanci v prednosti – zagotovljenih 

imajo 211 sedežev, demokrati pa 

204. Za večino potrebujejo 218 sedežev. 

Republikanci so demokratom odvzeli 

sedem dosedanjih sedežev, vendar pa 11 

tekem ostaja neodločenih. Biden je izrazil 

upanje, da bo demokratom morda uspelo 

presenečenje, a dodal, da so možnosti 

majhne. Volitve so tako potrdile ostro 

delitev Amerike na dva tabora, pri čemer 

nobena od dveh glavnih strank ne more 

računati na kaj več kot tesno večino.


PREGLED TEDNA 

9 

SAMOMORILSKI 

NAPAD V CARIGRADU 

V Carigradu blizu trga Taksim je v nedeljo 

odjeknila močna eksplozija, pri čemer je 

po poročanju tujih medijev je umrlo vsaj 

šest ljudi, številni so bili ranjeni, po ocenah 

oblasti bi lahko ta številka presegla 

100. Po neuradnih podatkih naj bi se razstrelil 

samomorilski napadalec. Eksplozija 

je odjeknila na ulici Istiqlal v središču 

mesta, ko je bilo na njej veliko ljudi, saj 

gre za predel mesta, kjer se zbirajo turisti. 

Istiqlal je namreč dolga turistična ulica 

za pešce v evropskem delu Carigrada, 

na kateri je veliko trgovin in restavracij. 

Poteka med trgom Taksim in muzejem 

Galata Mevlevihanesi. 

Na omenjeni ulici se je samomorilski teroristični 

napad zgodil že marca 2016, ko 

so bili ubiti štirje turisti – trije Izraelci in 

Iranec, 39 ljudi pa je bilo ranjenih. Podoben 

samomorilski napad se je sicer zgodil 

tudi leta 2004. Številne države so Turčiji 

izrazile sožalje in obsodile napad, med 

drugimi Grčija, Egipt, Ukrajina, Združeno 

kraljestvo, Italija, Azerbajdžan in Pakistan. 

Pridružil se jim je generalni sekretar zveze 

Nato Jens Stoltenberg. Sožalje je na Twitterju 

izrazilo tudi slovensko Ministrstvo za 

zunanje zadeve. 

Nova Slovenija je želela v Državnem zboru doseči posvetovalni referendum 

o novem Zakonu o dohodnini, a jo je koalicijski glasovalni stroj ustavil. 

ZELENA LUČ ZA 

HRVAŠKO V SCHENGENU 

Na zasedanju Evropskega parlamenta 

prejšnji teden so poslanci podprli vstop 

Hrvaške v schengensko območje. Zdaj 

je na vrsti še Svet EU, ki mora soglasno 

sprejeti odločitev o odpravi nadzora na 

notranjih mejah. To se bo predvidoma 

zgodilo na zasedanju notranjih ministrov, 

ki bo 8. decembra. 

Hrvaška bo 1. januarja vstopila tudi v 

evrsko območje. »Uresničili smo velike, 

glavne zunanjepolitične cilje države,« je 

dejal hrvaški premier Andrej Plenković. 

Hrvaška pa ni edina država, ki bi lahko s 1. 

januarjem vstopila v Schengen – na zasedanju 

bodo namreč odločali tudi o vstopu 

Bolgarije in Romunije. 

JANKOVIĆEVA 

LJUBLJANA ZAOSTAJA 

Po analizi Dela med mestnimi občinami 

Novo mesto po plačah prehiteva Ljubljano, 

ki ji je upadel tudi delež zaposlenih 

(z 88 % v 2018 na 81 %). Pri stanovanjski 

problematiki se je najbolje odrezal 

Slovenj Gradec. Razen omenjenega procenta 

zaposlenih in nizkega deleža bolniških 

odsotnosti, ki so se med epidemijo 

splošno povečale, se Ljubljana v drugih 

kazalnikih umešča na sredino oziroma 

Katja Kodba/STA 

PROFIMEDIA 

Hrvaška januarja vstopa v evrsko območje, 

s čimer se znamenita hrvaška kuna poslavlja. 

spodnji del izmed mestnih občin. 

Med temi kazalniki je na primer dolg na 

prebivalca, ki je v Ljubljani najvišji in se 

je od zadnjih lokalnih volitev povečal 

za 47 %. Del proračuna, ki je namenjen 

investicijam in reševanju stanovanjske 

problematike, je povprečen. V večini 

mest velja trend izseljevanja, pri čemer je 

izjema Koper, v katerem število prebivalcev 

narašča. 

POSVETOVALNEGA 

REFERENDUMA NE BO 

Posvetovalnega referenduma o predlogu 

novele Zakona o dohodnini, s katero bi 

na predlog NSi zvišali zneske posebne 

olajšave za vzdrževane družinske člane, 

ne bo. Predlog opozicijskih poslancev 

je pred dnevi zavrnil Odbor za finance, 

prejšnji teden so mu podporo na plenarni 

seji odrekli tudi poslanci. 

Namen sprememb ni zgolj blaženje 

posledic inflacije, ampak tudi splošna 

okrepitev položaja družin v Sloveniji, 

razlog pa je mogoče iskati tudi v dejstvu, 

da je vladna koalicija nameravala nadomestiti 

institut dohodninske olajšave za 

vzdrževane družinske člane s sistemom 

davčnega kredita. 

Vlada je referendumu nasprotovala, ker bi 

zakonski predlogi NSi koristili predvsem 

osebam z višjimi dohodki, v koaliciji so 

ocenili tudi, da gre le za preprečevanje 

uveljavitve vladnih predlogov sprememb 

pri dohodnini.

ČIVKARIJA 

10 


Tomaž Celestina @t_celestina 

Punce, brke si bo treba začet’ puščat’. 

Čivk tedna 

Dr Bober Golob Parody @DrBoberGolob 

Obljubili smo skrajšanje čakalnih vrst. 

In obljubo smo tudi izpolnili. 

Luka Lisjak @llisjak 

Logar je zmagal v številnih vaseh v Goriških Brdih, 

kjer desnica ni videla zmage od leta 2004 dalje. 

Uroš Mikolič @UrosMikolic 

Tako kot imaš osebnega zdravnika, moraš imeti 

tudi svojega kmeta. Prični iskati. Lokalna hrana naredi 

več za zdravje, kot bo zdravnik kadarkoli. 

petra sovdat @petrasovdat 

Zelo me zanima, kako bi javnost reagirala, če bi ministrstvo 

za zdravje kake druge vlade izbrisalo šest 

tisoč napotnic, potem bi pa minister mirno rekel, 

da to ni njihov problem, naj to zavodi sami uredijo. 

Tako, res me zanima. 

Kiha Mosovel @Rudimentarnik 

Logar je zelo dober. Kar škoda ga je za predsedniško 

funkcijo. Po mojem bi moral dobiti kakšno bolj 

operativno in odgovorno funkcijo. Lahko bi postal, 

denimo, predsednik največje slovenske stranke. 

Libertarec @Libertarec 

Kdo bi si mislil, da bo notranje razdeljena državna 

televizija zadnja liberalno-demokratična institucija 

v državi. 

Bojan Jurgec @BojanJurgec 

Kot v "eksotičnih banana republikah" Slovenci 

takšne karikature kot je v Kleine Zeitung naslednjih 

pet let verjetno ne bodo videli, ker ne bo dovoljena. 

Svoboda pač. 

BojanPožar @BojanPozar 

Zmaga Nataše Pirc Musar prinaša tudi nov politični 

zemljevid Republike Slovenije. Kjer vse ključne 

državne in družbene funkcije, od predsednika 

republike do državnega zbora pa tudi sodno vejo 

oblasti, celo ustavno sodišče, policijo, vojsko in 

finančno upravo, povrhu pa še vse državne regulatorje, 

zdaj v rokah drži (trda) levica, brez najmanjše 

izjeme. To je golo dejstvo, a tudi enormna odgovornost, 

če je to dobro za mlado slovensko demokracijo, 

pa bomo še videli.

72 | 17. NOVEMBER 2022 KARIKATURA 

11 

Jan Macarol Vrabec @janmacarol 

Domoljubje je ena takšna res smešna reč. V Sloveniji 

ima vse povezano z ljubeznijo do domovine 

konotacijo desnega pola. Vse povezano z zaščito 

domovine pa ultra desničarski prizven. Pri tem pa 

določeni politiki z lahkoto trdijo, da je osamosvojitev 

kontrarevolucija kapitalizma. 

Karikatura 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Ker je Logar naredil res dober rezultat, se pojavlja 

vprašanje njegovega prihodnjega statusa v SDS. 

Naj s to platformo naskoči vodenje stranke, naj 

naredi kaj svojega, ali naj se v ponedeljek vrne v 

poslansko skupino, kot da se ni nič zgodilo? Sicer 

pa menim, da je v slovenskem političnem prostoru 

za oba dovolj prostora. 

Mitja Irsic @MitjaIrsic 

Veliko od teh, ki po avtomatizmu volijo za leve, 

ni gledalo niti enega soočenja. Včasih se tisti, ki 

smo globoko v zgodbi, težko poistovetimo s tako 

preprosto polarnostjo tipa volitve kot “fuzbal” 

tekma (beri: naši/vaši). Veliko levičarjev deluje na 

nivoju Antona “žogo brcno” Borkoviča. 

Temelji zmage NPM 

BORIS OBLAK 

bojan krajnc @bojan_krajnc 

Če iz Golobovega poziva, naj volivci Janšo pošljejo 

v penzijo, izločimo predvolilno-politični kontekst, 

ostane zgolj generacijski konflikt. Odnos družbe 

do starcev je vse bolj brutalen, še malo pa jih/nas 

bo treba namesto v DSO-je nositi nekam v hribe. 

(Balada o Narayami, 1983) 

Aljuš Pertinač @Pertinacal 

Pirc Musarjeva je vsem dosedanjim funkcijam (informacijska 

pooblaščenka, predsednica Rdečega 

križa, odvetnica) odvzela ugled in avtoriteto. Kučan 

se moti, če misli, da bo na njegov ugled in avtoriteto 

dala kaj več, kot da na svojega. 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

Kar je povezano z največjim tranzicijskimi lopovom 

pri nas, ne bi smeli spustiti niti blizu predsedniške 

palače. 

Suzana @Suzana96149860 

Volila sem Logarja, vendar se z njegovo kampanjo 

ne morem strinjati. Ne pomaga, če stokrat nastaviš 

drugo lice, v Sloveniji ne. On je imel priložnost, 

da bi razkrinkal ozadje tajkunizacije, pa je ni izkoristil. 

Ona stoodstotno. Bil je medel in to je bilo 

odločilno.

PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022 


12 

DRUGI KROG, 13. NOVEMBER 2022 

Kako smo osmič 

volili predsednika 

53,87 % 

480.414 

46,13 % 

411.432 

Volilna udeležba 53,22 % 

Veljavnih glasovnic 891.846 

Oddanih glasovnic 901.730 

Neveljavnih glasovnic 9.884

72 | 17. NOVEMBER 2022 PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022 

13 


ZMAGOVALCA PO 

POSAMEZNIH OKRAJIH


14 


Zmaga NPM, Logar prinesel 

premislek na desni sredini 

Po desetih letih vladavine Boruta Pahorja smo Slovenci dobili novega prvega 

moža države. Natančneje, žensko, saj je Nataši Pirc Musar uspelo postati prva 

predsednica Republike Slovenije, Anžetu Logarju pa odstotkovno najboljši 

desni kandidat doslej. Zmagovalka je na koncu dobila slabih 54 odstotkov podpore, 

njen protikandidat Logar pa je prepričal dobrih 46 odstotkov volivcev. 

UREDNIŠTVO 

Zbrali smo odzive na drugi krog 

volitev. Nataša Pirc Musar je 

po preštetju več kot polovice 

glasov razglasila zmago in povedala: 

»Hvala volivcem. Iskreno čestitam 

Anžetu Logarju, želim mu vso 

srečo na nadaljnji poti. Pet mesecev sva 

preživela skupaj, nekako sem ga na nek 

način začutila kot prijatelja. Dokazala 

sva Sloveniji, da se da spoštljivo komunicirati. 

Mislim da Slovenija to od državnikov 

in politikov pričakuje. Iskreno 

upam, da bo Anže Logar zadržal 

to retoriko, Slovenija potrebuje takšne 

ljudi, takšne politike. Potrudila se bom, 

da bom resnično predsednica vseh. 

Želim si Slovenije, kjer se bomo bolj 

Nataša bo dobra 

predsednica, če nam 

bo prisluhnila – vsem 

nam. Potem bo imela 

našo podporo pri 

premoščanju razlik. 

Tistih razlik, ki nam 

jemljejo veter iz jader. 

Razlike med nami so 

in bodo. Ampak to ne 

sme biti ovira, da nismo 

enotni pri iskanju 

skupnih rešitev. 

Zajem zaslona Pop TV 

Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem in Anže Logar s partnerico Anjo Rustja. 

zavedali, da nas čakajo hudi časi zaradi 

podnebnih sprememb … Iskrena hvala 

tudi vsem, ki so glasovali za Anžeta Logarja. 

Slovenija ni volilni listič, ni politična 

stranka, je čudovit mozaik različnosti, 

ki lahko zaživi v vsej svoji lepoti, 

če bomo čisto vsi dali maksimalno kar 

lahko damo za našo domovino.« 

PODPORA PREDSEDNICI 

Anže Logar pa je po prihodu v tiskovno 

središče dejal: »… Čestitke Nataša, 

čeprav poslušaš na daljavo. Imava 

različne poglede … Verjamem pa, da je 

slišala moje ključno sporočilo: sodelovanje. 

Pričakovanje, da bo predsednica 

vseh: to Slovenija sedaj potrebuje. Še 

bolj kot kadarkoli do sedaj. Želim si, 

da bo Nataša delovala povezovalno. V 

interesu nas vseh je, da imamo dobro 

predsednico. Nataša bo dobra predsednica, 

če nam bo prisluhnila – vsem 

nam. Potem bo imela našo podporo pri 

premoščanju razlik. Tistih razlik, ki 

nam jemljejo veter iz jader. Razlike med 

nami so in bodo. Ampak to ne sme biti 

ovira, da nismo enotni pri iskanju skupnih 

rešitev. Zato pozivam tudi vse tiste, 

ki so glas oddali meni, da čestitate 

tudi prvi predsednici … Že dolgo ni bilo 

toliko pozitivizma v slovenski politiki. 

Velika množica nam je jasno in glasno 

sporočila, da je sodelovanje edina prava 

pot za našo prihodnost. To je velik 

kapital za naprej … Sodelujmo za prihodnost. 

To sem jaz. Je to, kar iskreno 

zastopam. 23 let sem v politiki in sem 

se marsičesa naučil. Tudi tega, da ko 

se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. 

Danes smo na začetku nečesa velikega. 

Hvala za zaupanje.« 

Znani publicist Žiga Turk je na 

twitterju zapisal, da je bila zmaga Musarjeve 

pričakovana, Logarjeva bi bila 

namreč veliko presenečenje. Se pa poraja 

vprašanje Logarjevega prihodnjega 

statusa v SDS, pri čemer Turk premleva 

možnosti, ali naj naskoči vodenje 

stranke, naj naredi nekaj svojega, ali 

pa se naj vrne v poslansko skupino, 

kot da se ni nič zgodilo: »Pojavlja vpra-


15 

»Želim si strpnega 

dialoga med vsemi 

nami – različnosti 

nas bogatijo. Narobe 

bi bilo, če bi vsi enako 

razmišljali, dajmo 

se znati poslušati in 

kulturno pogovarjati. To 

si želim kot Nataša Pirc 

Musar, kot državljanka 

Republike Slovenije.« 

šanje njegovega prihodnjega statusa v 

SDS. Naj s to platformo naskoči vodenje 

stranke, naj naredi kaj svojega, ali 

naj se v ponedeljek vrne v poslansko 

skupino, kot da se ni nič zgodilo.« 

TOČNE ANKETE 

Prvo podpisana pod kandidaturo Anžeta 

Logarja, nekdanja političarka Romana 

Jordan: »Želeli smo pokazati, kaj 

je obraz desnosredinske politike, želeli 

smo pokazati ljudem, da znamo biti 

strpni in spoštljivi, želeli smo pokazati, 

kaj pomeni energija povezovalnosti: Da 

to pomeni tisto, kar vodi v prihodnost – 

ne samo zmage posameznikov in posameznic, 

temveč zmaga celoten narod.« 

Peter Jančič v svojem komentarju 

na Spletnem časopisu analizira anketne 

napovedi. Tokrat so bile ankete 

točne. Še najbližje je bila anketa 

Mediane za Pop TV, ki je napovedala 

zmago Pirc Musarjeve s 53,7 odstotka, 

najbolj mimo pa je usekala anketa Ninamedie 

za Mladino (sicer iz 4. 11.), ki 

je napovedala zmago Pirc Musarjeve s 

približno 61 odstotki. Nobena anketa 

ni napovedovala Logarjeve zmage, 

še najbližje je bila anketa Ninamedie 

za Večer in Dnevnik iz predvolilnega 

petka, ki je napovedovala dobrih 51 

odstotkov za Pirc Musarjevo. 

Meta Roglič v svojem komentarju 

za N1 podobno kot Požar piše, da je bila 

zmaga leve kandidatke pričakovana. A 

ne zato, ker bi bila deležna vsesplošne 

podpore. Na glasove desnih volivcev 

pač ni mogla računati, podporo so ji 

odrekli tudi številni na levi, predvsem 

zaradi njene neoliberalnosti, omrežja 

podjetij njenega moža, pa tudi zaradi 

njenega prepirljivega karakterja. 

Po mnenju avtorice je na koncu 

odločilo to, da so v Nataši Pirc Musar 

volivci videli manj slabo izbiro. 



ODLOČILA 

VOLILNA UDELEŽBA 

Luka Lisjak Gabrijelčič v Delu piše, da 

smo se po dolgem času spet približali 

simetrični delitvi na levoliberalni in 

konservativni pol, da pa je pretehtal 

prvi, je bila vendarle odločilna volilna 

udeležba. V drugem krogu je bila večja 

udeležba kot v prvem, kar je posledica 

mobilizacije levih volivcev, podobno 

kot leta 2007, meni Lisjak Gabrijelčič. 

To je slaba popotnica za desnico za referendume, 

ki bodo čez dva tedna. 

Logarju je uspelo preseči rezultate 

Brezigarjeve pred 20 leti, Janševi slabi 

presoji, ki niza poraz za porazom, 

pa nasproti stoji zgled mlajšega in bolj 

energičnega politika, ki je skoraj dosegel 

Šarčev rezultat izpred petih let. 

»Na žalost pa do leta 2026 Logar nima 

možnosti svojega političnega kapitala 

unovčiti, npr. z ustavnovitvijo nove 

politične stranke, česar desno od sredine 

nismo videli že od Virantovega 

projekta leta 2011. Logarju se torej 

utegne zgoditi podobno kot glavnemu 

liku v znani italijanski komediji s konca 

osemdesetih let, ki je zmagal na loteriji, 

a mu ni in ni uspelo unovčiti srečke.« 

Lisjak Gabrijelčič zavrača miselnost, 

da všečni sredinski toni desnici prinašajo 

dosti boljši rezultat. Taka drža 

bi povzročila izgubo identitete in popustljivost 

do nasprotnikov. Naj bo še 

tako všečen, vsakega kandidata desnice 

čaka sovražna nastrojenost mainstream 

medijev. Radikalizacija v zadnjem 

desetletju je desnici na grbo nakopala 

silovit odpor proti sebi – ta odpor pa je 

bil ključen za Logarjev poraz.


16 

Komentar 


Logar je nakazal smer 

do končne zmage: „Danes smo 

na začetku nečesa velikega“ 

ROK ČAKŠ 

Druge od treh letošnjih rednih volitev so za nami. Pričakovano je zmagala 

kandidatka s podporo levega političnega zaledja, a nepričakovano 

tesno pred kandidatom v zadnjih dveh letih tako očrnjene desnosredinske 

opcije, četudi jo je zastopal zmerni in od domače politike odmaknjeni 

bivši zunanji minister Anže Logar (46). Če bi še pred pol leta kdo javno 

razglašal, da bo predsedniški kandidat SDS-a po državnozborskem porazu 

nekaj mesecev kasneje za kandidatko s podporo Milana Kučana (81) in 

Roberta Goloba (55) zaostal za borih 72 tisoč glasov (v odstotkih 46 : 54), 

bi se mu najbrž vsi smejali in si mislili: »Ta pa o politiki res nima pojma«. 

Po petih mesecih izvrstne Logarjeve 

kampanje se nam morda 

njegov izplen ne zdi nič več tako 

poseben. A pogledano z distance 

mu je misija nemogoče spodletela za 

mišji rep, za manj kot kateremukoli pomladnemu 

predsedniškemu kandidatu 

pred njim v samostojni Sloveniji. 

Morda je zato pri kom na desnici 

nekaj obžalovanja, pri kom drugem 

pa spet ne, če bodo zaključne besede 

Logarjevega govora meso postale: 

»Sodelujmo za prihodnost – to sem 

jaz. Je to, kar iskreno zastopam. 23 

let sem v politiki. V tem času sem se 

marsičesa naučil. Tudi tega, da ko se 

ena vrata zaprejo, se druga odprejo. 

Danes smo na začetku nečesa velikega. 

Hvala za zaupanje.« 

Te pa ponovno odpirajo perečo 

temo, ki jo je na desni, sploh pri volivcih 

SDS-a, skorajda bogokletno načenjati, 

čeprav se vedno znova vsiljuje 

sama od sebe in se je ne da enostavno 

ignorirati: bi desnosredinski pol tudi 

na državnozborskih volitvah dosegel 

več s politično strategijo, kot jo je to 

predsedniško kampanjo vodil Anže 

Logar, in, nenazadnje, s predstavnikom 

nove generacije na čelu? 

NI BISTVENO, KOLIKO DOBI 

Pa vendar se te do sedaj tako brezplodne 

razprave dotaknimo le toliko, kolikor je 

potrebno za razumevanje, kaj se je na 

Daniel Novakovič/STA


Komentar 

17 

Število volivcev, ki so podprli stranke, oziroma kandidate levega 

in desno-sredinskega pola na državnozborskih in predsedniških volitvah (v tisočih) 

700 

600 

618 

500 

400 

402 

478 

411 

300 

200 

100 

0 

Državnozborske volitve 2022 

Predsedniške volitve 2022 

Levi pol 

Desno-sredinski pol 

minulih predsedniških volitvah pravzaprav 

zgodilo. In kako je Anžetu Logarju 

uspelo za toliko skrčiti prepad med poloma, 

ki je še aprila zazijal za širokih 53 

: 35 poslancev v državnem zboru, čeprav 

je pod pragom ostala kar polovica nekdanje 

KUL opozicije, drugi del pa ravno 

toliko, da je politično preživel. 

Spodnja primerjava glasov na 

aprilskih in sedanjih volitvah kaže, da 

je Anžeta Logarja (ob 18 odstotnih točk 

nižji volilni udeležbi) volilo približno 

toliko ljudi, oziroma celo devet tisoč 

več, kot jih je aprila svoj glas oddalo za 

stranke desnosredinske koalicije, torej 

SDS, NSi in Povežimo Slovenijo (katere 

del je prav tako bil v vladi). To nakazuje, 

da Anže Logar ni kaj bistveno izskočil 

iz desnosredinskega bazena, je pa postrgal 

po robovih vse, kar se je dalo. Mirno 

lahko rečemo, da je 410 tisoč nabranih 

glasov skrajen doseg strank in 

kandidatov iz krogov slovenske pomladi 

v družbeno-političnih okoliščinah, 

kakršne v Sloveniji vladajo zadnja leta. 

A za razmislek o prihodnosti je bistveno, 

kar se je zgodilo na drugi strani. 

Medtem ko je Golobovo Svobodo in 

KUL četverček aprila podprlo 618 tisoč 

volivcev, je kandidatka levega zaledja 

predsednica republike postala z »zgolj« 

478 tisoč glasovi. To je sicer še vedno 

veliko, predvsem pa dovolj za zmago, 

kar seveda na koncu edino šteje. A 

Po petih mesecih 

izvrstne Logarjeve 

kampanje se nam 

morda njegov izplen 

ne zdi nič več tako 

poseben. A pogledano 

z distance mu je misija 

nemogoče spodletela 

za mišji rep, za manj 

kot kateremukoli 

pomladnemu 

predsedniškemu 

kandidatu pred njim 

v samostojni Sloveniji. 

čeprav so Anžeta Logarja neprestano 

namakali v sodček s toksično snovjo 

imenovano SDS, ga risali z obraznimi 

potezami Janeza Janše in medijem naročali, 

kako naj enačaj med njima vcepljajo 

v glave volilnih upravičencev, je na 

levi pasiviziranih ostalo 140 tisoč ljudi. 

Sicer še vedno premalo za Logarjevo 

zmago, a dovolj, da se je razpoka 

med poloma bistveno zmanjšala. In kar 

je še pomembneje, dovolj za dokaz, da 

se demonizacija, ki jo izvaja levi politično-medijsko-propagandni 

aparat do 

njim nevarnih političnih nasprotnikov, 

s pravo politično strategijo vsaj do neke 

mere da nevtralizirati. 

Ali se bodo načrtovalci bodoče 

desnosredinske politike iz Logarjevega 

eksperimenta tudi česa naučili, 

je vprašanje, ki ga še ne nameravamo 

načenjati. Zadovoljili se bomo z Logarjevimi 

poslovilnimi besedami v tej 

kampanji: »Danes smo na začetku nečesa 

velikega.« 

Za desnosredinsko politično opcijo 

in nenazadnje demokratično državo, 

v kateri je en politični pol izrinjen 

iz praktično vseh odločevalskih 

pozicij, bi bilo še kako pomembno, 

da se njegove besede pozlatijo.


18 

Komentar 


Pogled nazaj: nov poraz, novo upanje 

LUKA SVETINA 

Javnomnenjske ankete, ki so v drugem krogu predsedniških 

volitev napovedovale zmago kandidatki Nataši Pirc Musar (54), 

podprte s strani strank levice, se znova niso motile, 

a je bila zmaga presenetljivo tesna, saj je kandidat iz vrst 

»medijsko osovražene« SDS uspel mobilizirati celoten 

desnosredinski politični pol in po deležu osvojenih glasov 

preseči že 20 let star uspeh Barbare Brezigar (68). 

Nataša Pirc Musar je zmagovalka 

drugega kroga predsedniških 

volitev, v katerem 

je precej tesneje od pričakovanega 

premagala desnosredinskega 

kandidata Anžeta Logarja (46). Še več; 

nekdanji zunanji minister je dosegel 

najboljši rezultat kateregakoli predsedniškega 

kandidata z desnega političnega 

pola v zgodovini samostojne 

Slovenije. Razlika med njima je sicer še 

vedno očitna (7,2 odstotka oz. 69 tisoč 

glasov), a tako zanimive predsedniške 

tekme med dvema političnima poloma 

v Sloveniji nismo imeli že 20 let. 

Direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk 

je na Twitterju v nedeljo zvečer sicer 

zapisal, da bi se voditelji desnih 

strank morali globoko zamisliti, saj je 

Barbara Brezigar leta 2002 kot skupna 

kandidatka pomladne politične opcije 

prejela 43,48 odstotka glasov, celi 

dve desetletji kasneje pa je Logar napredoval 

za 3 odstotke. »Morda uspe 

leta 2042,« je kritičen Vovk. Ob tem se 

pozablja, kaj se je v Sloveniji dogajalo 

v vmesnem dvajsetletnem obdobju; 

leta 2007 so se na predsedniških volitvah 

zgodile prve referendumske 

volitve proti Janezu Janši (64), v naslednjih 

dveh predsedniških tekmah 

pa je prostor desno od sredine precej 

spretno zasedel Borut Pahor (59) in bil 

zaradi tega leta 2017 deležen tudi negativne 

medijske kampanje. Taktično 

glasovanje levih volivcev proti Pahorju 

je pravzaprav edini primer, ko ta rahlo 

»čudaška praksa« glasovanja proti 

nekomu v Sloveniji ni uspela. 

SPET VIŠJA UDELEŽBA 

Če primerjamo zadnje dvoje volitev, 

je bila pred petimi leti volilna udeležba 

bistveno nižja, 42,13-odstotna, kar 

kaže na pozitiven trend bolj učinkovitega 

uveljavljanja demokracije – letos je 

v drugem krogu predsedniških volitev 

svoj glas oddalo 53 odstotkov volilnih 

upravičenk in upravičencev. Tako je 

Musarjeva za zmago prejela dobrih 

478 tisoč glasov, Anže Logar pa slabih 

410 tisoč. Pred petimi leti je Pahor za 

zmago prejel 375 tisoč glasov oz. slabih 

53 odstotkov, Marjan Šarec (44) pa 

332 tisoč glasov, oziroma 47 odstotkov 

glasov. Takrat je v drugem krogu sicer 

prišlo do taktičnega glasovanja dela 

volivk in volivcev desnega političnega 

pola, da bi z izvolitvijo Marjana Šarca 

na mesto predsednika republike preprečili 

njegov vstop v parlamentarno 

tekmo leto dni pozneje, a je večina glasov 

desnega političnega pola vendarle 

pristala pri Pahorju. 

Pahor si je naklonjenost desnosredinskega 

telesa sicer pridobil že ob 

svoji prvi zmagi na predsedniških volitvah 

leta 2012, ko je premagal dr. Danila 

Türka (70). Ta na desnem političnem 

polu izrazito nepriljubljeni predsednik 

ostaja edini predsednik republike v 

zgodovini Slovenije, ki je bil ob poskusu 

ponovitve mandata na volitvah poražen 

(Drnovšek (umrl star 57 let) leta 

2007 zaradi bolezni ni več kandidiral). 

Leta 2012 se je pripetilo, da desnica v 

drugem krogu volitev ni imela svojega 

uradnega predstavnika, saj je Milan 

Zver izpadel že v prvem krogu, a njegovih 

nekaj več kot 180 tisoč glasov (kar 

je bilo dovolj za 3. mesto), je pokazalo, 

da je že v prvem krogu velik del desnega 

volilnega telesa stavil na Pahorjevo 

zmago, kar je nakazalo razplet drugega 

kroga volitev. Pahor je v drugem krogu 

s pomočjo glasov desnosredinskih vo- 

Barbara Brezigar 

451.372 

43,48 % 

Janez Drnovšek 

586.847 

56,52 % 

Lojze Peterle 

318.288 

31,97 % 

Danilo Türk 

677.333 

68,03 % 

Danilo Türk 

228.977 

32,56 % 

Borut Pahor 

474.289 

67,44 % 

VOLITVE 2002 - udeležba 72,07 % VOLITVE 2007 - udeležba 58,46 % 

VOLITVE 2012 - udeležba 41,95 %


Komentar 

19 

Pred letošnjimi 

volitvami so sicer 

politični komentatorji in 

analitiki večkrat vlekli 

vzporednice z letom 

2007 in mobilizacijo 

levega volilnega telesa, 

ki pa se na koncu ni 

ponovilo. Bržkone tudi 

zato, ker je to volilno 

telo svojo odločitev 

uveljavilo že na letošnjih 

državnozborskih 

volitvah. 

livcev dobesedno odpihnil Danila Türka 

– za zmago je prejel 474 tisoč glasov 

oz. 67,44 odstotka, Türk pa kot aktualni 

predsednik zgolj 228 tisoč glasov oz. 

32,56 odstotka. Je pa bila volilna udeležba 

v drugem krogu zgolj 41,95-odstotna, 

najnižja do takrat v zgodovini 

Slovenije, bržkone zaradi dejstva, da so 

številni desni volivci ostali doma. 

PRIMER IZ LETA 2007 

Pet let prej je imel Türk sicer precej več 

razlogov za smeh. V drugem krogu je 

namreč presenetljivo visoko premagal 

skupnega kandidata pomladne politične 

opcije, Lojzeta Peterleta (74) – ob 

Marjan Šarec 

334.239 

46,91 % 

Borut Pahor 

378.307 

53,09 % 

VOLITVE 2017 - udeležba 42,13 % 

Anže Logar 

411.432 

46,13 % 

Nataša Pirc Musar 

480.414 

53,87 % 

VOLITVE 2022 - udeležba 53,00 % 

58,46-odstotni volilni udeležbi, ki je 

bila za kar 13 odstotnih točk nižja kot 

leta 2002, je Türk prejel 677 tisoč glasov 

oz. 68 odstotkov, Peterle pa 318 tisoč 

glasov oz. slabih 32 odstotkov. Takrat 

je vplivni član Nove Slovenije svoj 

poraz pripisal protivladnemu razpoloženju 

v državi, številni politični analitiki 

pa se danes strinjajo, da so bile 

predsedniške volitve leta 2007 prve, na 

katerih se je zgodil referendum proti 

Janezu Janši. Pred letošnjimi volitvami 

so sicer politični komentatorji in analitiki 

večkrat vlekli vzporednice z letom 

2007 in mobilizacijo levega volilnega 

telesa, ki pa se na koncu ni ponovilo. 

Bržkone tudi zato, ker je to volilno telo 

svojo odločitev uveljavilo že na letošnjih 

državnozborskih volitvah. Türk 

je sicer leta 2007 pobral večino glasov 

leve sredine, pa tudi nekatere desno 

od sredine, ki so bili pred tem volivci 

Janeza Drnovška in LDS-a. Spomnimo, 

takrat že vidno bolni Drnovšek se za 

vnovično kandidaturo ni odločil. Umrl 

je februarja leta 2008. 

Drnovšek, ki je bil leta 2002 zmagovalec 

predsedniških volitev in je s tem 

nasledil prvega slovenskega predsednika 

Milana Kučana (81), je bil po desetih 

letih na čelu LDS-a in slovenske 

vlade velik favorit za zmago, a je dobil 

najtežjo možno tekmico, ki jo je bil do 

Anžeta Logarja sposoben lansirati poenoteni 

desnosredinski politični pol 

– Barbaro Brezigar, vrhovno državno 

tožilko, pravosodno ministrico iz polletne 

Bajukove vlade. Brezigarjeva je 

bila prva in do Nataše Pirc Musar edina 

ženska, ki se je uspela uvrstiti v drugi 

krog predsedniških volitev – jeseni leta 

2002 se je tretjih predsedniških volitev 

udeležilo 65,39 odstotka volivk in 

volivcev, Drnovšek je prejel 586 tisoč 

glasov oz. 56,5 odstotka, Brezigarjeva 

pa 451 tisoč glasov oz. 43,48 odstotka. 

Za razliko od Logarja in Peterleta, ki sta 

bila zmagovalca prvih krogov, je Brezigarjeva 

tudi v prvem krogu zaostala za 

Janezom Drnovškom. 

KUČAN BREZ 

KONKURENCE 

Leta 1997 drugega kroga predsedniških 

volitev v Sloveniji ni bilo, saj Milan 

Kučan v SLS-ovem Janezu Podobniku 

(63) ni imel resnega izzivalca. Volilna 

udeležba je bila takrat 68,29-odstotna, 

Kučan pa je za zmago prejel 578 tisoč 

glasov oz. 55 odstotkov. Podobnik na 

drugi strani zgolj 18,42 odstotka oz. 

191 tisoč glasov. Slab rezultat Podobnika 

so takrat analitiki pripisali tudi 

padcu priljubljenosti ljudske stranke v 

očeh desnih volivk in volivcev, potem 

ko je ta leta 1996 oblikovala vlado z 

LDS-om Janeza Drnovška. Kučan je sicer 

še bolj prepričljivo zmagal v prvem 

krogu prvih predsedniških volitev v 

samostojni Sloveniji, ko ga je podprlo 

rekordnih 793 tisoč volivk in volivcev, 

oz. slabih 64 odstotkov. Njegov najresnejši 

protikandidat je bil krščanski demokrat 

Ivan Bizjak (66), ki je prejel 262 

tisoč glasov, oz. 21 odstotkov. Leto 1992 

si bomo zapomnili tudi kot rekordno 

leto po volilni udeležbi, saj se je prvega 

kroga volitev udeležilo kar 85 odstotkov 

volilnih upravičencev. 

Prve predsedniške volitve so se v 

kolektivni spomin Slovenk in Slovencev 

zapisale tudi po izjemno močni 

medijski kampanji Milana Kučana, v 

kateri so mu bili mediji izrazito naklonjeni. 

Kot bivši šef partije je nastopil 

kot uradno neodvisni kandidat, v 

ospredje pa postavljal svoje zasluge 

za demokratizacijo in osamosvojitev 

ter mednarodno priznanje Slovenije. 

Predstavil se je tudi kot politik, ki naj bi 

bil zmožen državo približati evropskim 

integracijam. Desni politični pol mu je 

nasprotoval in ga označil za oportunista, 

ki se leta 1991 v resnici ni zavzemal 

za slovensko osamosvojitev. A razpadli 

DEMOS ni bil sposoben postaviti enotnega 

protikandidata, razbita vojska 

pomladnikov vsak s svojim adutom pa 

Kučanu ni bila kos.


20 

Volilna enota 1 - KRANJ 


KRANJ (OŽJA GORENJSKA) 

Anže Logar 

48% 

Anže Logar 

48 % 

Nataša 


52 % 

Anže Logar 

36 % 

Nataša 


27 % 

Miha Kordiš 

3 % 

Milan Brglez 

12 % 

Nataša Pirc 

52% 

Janez 

Cigler Kralj 

5 % 

Sabina 

Senčar 

6 % 

Vladimir 

Prebilič 

11 % 

Udeležba Anže Logar Nataša Pirc Musar 

SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Borut Pahor 

44% 

Volilna enota 

1 KRANJ 

56,09 % 55.408 47,98 % 60.076 52,02 % 

Borut Pahor 

44 % 

Jesenice 45,20 % 4551 38,94 % 7135 61,06 % 

Radovljica 1 57,96 % 3541 46,31 % 4105 53,69 % 

Radovljica 2 54,83 % 3780 43,99 % 4813 56,01 % 

Kranj 1 52,75 % 4357 40,98 % 6274 59,02 % 

Kranj 2 53,58 % 4645 43,02 % 6152 56,98 % 


Marjan Šarec 

56 % 

Marjan Šarec 

56% 

Kranj 3 62,12 % 8463 56,73 % 6455 43,27 % 

SD 

5,3 % 

LEVICA 

4,4 % 

Tržič 52,66 % 2864 44,25 % 3609 55,75 % 

Škofja Loka 1 60,09 % 5696 51,51 % 5361 48,49 % 

NSi 

8,4 % 

GS 

32,1 % 

Škofja Loka 2 64,53 % 6279 63,84 % 3557 36,16 % 

Kamnik 58,37 % 7443 46,07 % 8712 53,93 % 

Idrija 58,04 % 3789 49,26 % 3903 50,74 % 

SDS 

22,6 % 

Parlamentarne volitve, april 2022


Volilna enota 2 - POSTOJNA 

21 

POSTOJNA (PRIMORSKA) 

Nataša 


26% 

Milan Brglez 

20% 

Nataša 


58 % 

Anže Logar 

31% 

Vladimir 

Prebilič 

10% 

Sabina 

Senčar 

6% 

Anže Logar 

42 % 

Miha Kordiš 

3% 

Janez 

Cigler Kralj 

4% 


SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Volilna enota 

2 Postojna 

50,81 % 43.843 41,86 % 60.885 58,14 % 

Borut Pahor 

63 % 

Tolmin 56,27 % 4665 52,55 % 4213 47,45 % 

Piran 40,58 % 2020 34,51 % 3834 65,49 % 

Marjan Šarec 

37 % 

Izola 47,02 % 1742 29,80 % 4104 70,20 % 

Koper 1 43,05 % 2074 26,40 % 5781 73,60 % 

Koper 2 47,01 % 3746 32,27 % 7861 67,73 % 


Sežana 50,63 % 3864 35,32 % 7075 64,68 % 

Ilirska 

Bistrica 

47,88 % 3056 51,13 % 2921 48,87 % 

Postojna 50,85 % 4075 44,85 % 5010 55,15 % 

Nova Gorica 1 56,78 % 6668 47,50 % 7369 52,50 % 

NSi 

6,6 % 

SD 

7,4 % 

LEVICA 

4,6 % 

GS 

39,4 % 

Nova Gorica 2 53,42 % 4765 37,99 % 7777 62,01 % 

SDS 

19,4 % 

Ajdovščina 59,37 % 7168 59,20 % 4940 40,80 % 



22 

Volilna enota 3 - LJUBLJANA CENTER 


LJUBLJANA CENTER (NOTRANJSKA) 

Anže Logar 

41 % 

Nataša 


59 % 

Nataša 


29 % 

Milan Brglez 

16 % 

Vladimir 

Prebilič 

13 % 

Anže Logar 

30 % 

Sabina 

Senčar 

5 % 


Miha Kordiš 

4 % 

Janez 

Cigler Kralj 

3 % 

SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Volilna enota 

3 Ljubljana 

Center 

56,14 % 49.499 40,65 % 72.273 59,35 % 

Borut Pahor 

52 % 

Logatec 59,42 % 7301 49,52 % 7443 50,48 % 

Vrhnika 59,33 % 5064 43,15 % 6672 56,85 % 

Marjan Šarec 

48 % 

Ljubljana 

Vič-Rudnik 1 

Ljubljana 

Vič-Rudnik 2 

Ljubljana 

Vič-Rudnik 3 

Ljubljana 

Vič-Rudnik 4 

Ljubljana 

Center 

Ljubljana 

Šiška 1 

Ljubljana 

Šiška 2 

Ljubljana 

Šiška 3 

Ljubljana 

Šiška 4 

58,32 % 7096 48,07 % 7665 51,93 % 

54,09 % 3380 37,56 % 5620 62,44 % 

56,84 % 2934 31,56 % 6363 68,44 % 

59,50 % 6293 48,92 % 6570 51,08 % 

45,75 % 3039 30,61 % 6889 69,39 % 

52,43 % 2009 27,65 % 5256 72,35 % 

53,55 % 3003 31,50 % 6530 68,50 % 

55,65 % 3404 36,66 % 5881 63,34 % 

59,83 % 5976 44,73 % 7384 55,27 % 

NSi 

6,8 % 

SD 

6,2 % 

SDS 

19,4 % 


LEVICA 

6,8 % 

Parlamentarne volitve, april 2022 

GS 

38,3 %


Volilna enota 4 - LJUBLJANA BEŽIGRAD 

23 

LJUBLJANA BEŽIGRAD (OSREDNJA SLOVENIJA) 

Nataša 


27 % 

Milan Brglez 

14 % 

Anže Logar 

43 % 

Nataša 


57 % 

Anže Logar 

29 % 

Miha Kordiš 

3 % 

Janez 

Cigler Kralj 

4 % 

Vladimir 

Prebilič 

18 % 

Sabina 

Senčar 

5 % 


SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Volilna enota 

4 Ljubljana 

Bežigrad 

54,21 % 47.628 42,73 % 63.827 57,27 % 

Kočevje 44,67 % 2456 39,22 % 3806 60,78 % 

Ribnica- 

Dobrepolje 

56,21 % 5392 66,73 % 2688 33,27 % 

Borut Pahor 

49 % 

Marjan Šarec 

51 % 

Grosuplje 57,30 % 5044 55,99 % 3965 44,01 % 

Ivančna Gorica 59,23 % 4862 63,01 % 2854 36,99 % 


Ljubljana 

Moste-Polje 1 

Ljubljana 

Moste-Polje 2 

53,77 % 5058 40,99 % 7281 59,01 % 

46,05 % 1875 26,95 % 5082 73,05 % 

SD 

6,2 % 

LEVICA 

5,4 % 

Ljubljana 

Moste-Polje 3 

Ljubljana 

Bežigrad 1 

48,91 % 3140 32,33 % 6573 67,67 % 

56,90 % 4772 36,52 % 8296 63,48 % 

NSi 

7,5 % 

GS 

36,8 % 

Ljubljana 

Bežigrad 2 

51,68 % 3124 29,04 % 7632 70,96 % 

SDS 

21,0 % 

Domžale 1 60,08 % 6813 46,77 % 7754 53,23 % 

Domžale 2 57,68 % 5092 39,21 % 7896 60,79 % 



24 

Volilna enota 5 - CELJE 


CELJE (KOROŠKA IN SAVINJSKA) 

Anže Logar 

51 % 

Nataša 


49 % 

Nataša 


25 % 

Milan Brglez 

15 % 

Vladimir 

Prebilič 

8 % 

Sabina 

Senčar 

6 % 

Anže Logar 

38 % 

Janez 

Cigler Kralj 

6 % 

Miha Kordiš 

2 % 


SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Volilna enota 

5 Celje 

53,57 % 56.759 50,53 % 55.571 49,47 % 

Marjan Šarec 

48 % 

Šentjur 54,51 % 5508 59,77 % 3707 40,23 % 

Borut Pahor 

52 % 

Celje 1 51,64 % 8025 53,42 % 6997 46,58 % 

Celje 2 47,83 % 4248 41,41 % 6010 58,59 % 

Žalec 1 54,89 % 5101 51,90 % 4727 48,10 % 

Žalec 2 58,08 % 5414 50,47 % 5314 49,53 % 

Mozirje 57,65 % 4775 61,08 % 3042 38,92 % 


SD 

8,2 % 

LEVICA 

3,1 % 

-CELJE 

Velenje 1 50,65 % 3594 44,13 % 4550 55,87 % 

Velenje 2 53,87 % 5127 55,25 % 4152 44,75 % 

NSi 

7,4 % 

GS 

30,9 % 

Slovenj 

Gradec 

Ravne na 

Koroškem 

56,11 % 4699 46,86 % 5329 53,14 % 

53,60 % 5071 45,72 % 6020 54,28 % 

SDS 

27,4 % 

Radlje 53,38 % 5197 47,59 % 5723 52,41 % 



Volilna enota 6 - NOVO MESTO 

25 

NOVO MESTO (DOLENJSKA IN POSAVJE) 

Anže Logar 

47 % 

Nataša 


53 % 

Nataša 


26 % 

Milan Brglez 

16 % 

Vladimir 

Prebilič 

11 % 

Sabina 

Senčar 

6 % 

Anže Logar 

35 % 

Janez 

Cigler Kralj 

4 % 


Miha Kordiš 

2 % 

SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Volilna enota 

6 Novo mesto 

49,41 % 5237 47,02 % 5902 52,99 % 

Marjan Šarec 

48 % 

Črnomelj 56,45 % 8300 60,76 % 5361 39,24 % 

Borut Pahor 

52 % 

Novo mesto 1 54,77 % 6011 43,19 % 7906 56,81 % 

Novo mesto 2 56,64 % 5535 58,39 % 3945 41,61 % 

Trebnje 46,99 % 4312 43,67 % 5563 56,33 % 


Brežice 51,38 % 5966 50,15 % 5931 49,85 % 

Krško 53,09 % 4864 54,23 % 4106 45,77 % 

SD 

6,8 % 

LEVICA 

3,5 % 

Sevnica 53,15 % 3739 48,08 % 4038 51,92 % 

Laško 57,62 % 4673 47,64 % 5136 52,36 % 

NSi 

6,5 % 

GS 

34,0 % 

Litija 51,38 % 3012 28,10 % 7707 71,90 % 

Hrastnik- 

Trbovlje 

54,95 % 2546 34,22 % 4895 65,78 % 

SDS 

24,9 % 

Zagorje 54,58 % 2529 34,22 % 4862 65,78 % 



26 

Volilna enota 7 - MARIBOR 


MARIBOR (OSREDNJA ŠTAJERSKA) 

Anže Logar 

41 % 

Nataša 


59 % 

Nataša 


28 % 

Milan Brglez 

16 % 

Vladimir 

Prebilič 

7 % 

Anže Logar 

36 % 

Sabina 

Senčar 

7 % 

Janez 

Cigler Kralj 

4 % 

Miha Kordiš 

2 % 


SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Volilna enota 

7 Maribor 

49,37 % 47976 47,15 % 53782 52,85 % 

Marjan Šarec 

44 % 

Šmarje 

pri Jelšah 

Slovenska 

Bistrica 

46,52 % 7664 59,67 % 5181 40,33 % 

54,33 % 7533 55,33 % 6082 44,67 % 

Borut Pahor 

56 % 

Slovenske 

Konjice 

55,82 % 6206 58,83 % 4343 41,17 % 

Ruše 49,63 % 2657 42,51 % 3594 57,49 % 


Maribor 1 51,10 % 5115 42,83 % 6828 57,17 % 

Maribor 2 50,89 % 4827 45,08 % 5881 54,92 % 

Maribor 3 47,36 % 4028 49,31 % 4141 50,69 % 

Maribor 4 45,31 % 2094 33,31 % 4192 66,69 % 

NSi 

5,1 % 

SD 

6,1 % 

LEVICA 

3,9 % 

GS 

34,3 % 

Maribor 5 43,16 % 2624 36,66 % 4534 63,34 % 

Maribor 6 51,06 % 2937 36,12 % 5195 63,88 % 

SDS 

25,2 % 

Maribor 7 43,84 % 2291 37,55 % 3811 62,45 % 



Volilna enota 8 - PTUJ 

27 

PTUJ (VZHODNA ŠTAJERSKA IN PREKMURJE) 

Anže Logar 

43 % 

Nataša 


57 % 

Nataša 


27 % 

Milan Brglez 

14 % 

Vladimir 

Prebilič 

6 % 

Sabina 

Senčar 

6 % 

Janez 

Cigler Kralj 

5 Kralj % 

Anže Logar 

40 % 

Miha Kordiš 

2 % 


SLOVENIJA 53,22 % 411.432 46,13 % 480.414 53,87 % 

Volilna enota 

8 Ptuj 

49,57 % 54294 52,30 % 49510 47,70 % 

Marjan Šarec 

44 % 

Lendava 42,80 % 4947 54,49 % 4132 45,51 % 

Ormož 51,90 % 4344 59,22 % 2991 40,78 % 

Borut Pahor 

56 % 

Ljutomer 48,29 % 3412 46,83 % 3874 53,17 % 

Murska Sobota 1 50,06 % 5495 44,78 % 6776 55,22 % 


Murska Sobota 2 51,40 % 5598 43,81 % 7179 56,19 % 

Gornja 

Radgona 

49,50 % 4108 46,76 % 4677 53,24 % 

Lenart 48,69 % 4597 57,97 % 3333 42,03 % 

NSi 

6,4 % 

SD 

7,4 % 

LEVICA 

3,0 % 

GS 

30,2 % 

Pesnica 45,69 % 4240 51,92 % 3926 48,08 % 

Ptuj 1 54,73 % 7194 61,71 % 4463 38,29 % 

Ptuj 2 51,01 % 4393 51,01 % 4219 48,99 % 

SDS 

29,1 % 

Ptuj 3 50,70 % 5966 60,23 % 3940 39,77 % 


PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022-POŽAREPORT 

28 

Komentar 


Prihaja predsednica, 

tranzicijska bogatašinja 

s Kučanovim blagoslovom, mogoče 

pa tudi stranka „Logar-Pahor“ 

BOJAN POŽAR 

POZAREPORT.SI 

Zmaga Nataše Pirc Musar (54) prinaša tudi nov slovenski 

politični zemljevid, kjer vse ključne funkcije, od predsednika 

republike Slovenije, do vlade, parlamenta, tudi sodno vejo oblasti, 

celo ustavno sodišče, policijo, vojsko, Furs in še regulatorje, 

zdaj v rokah drži trda levica. 

Drugi krog predsedniških volitev 

2022 nam je, razmeroma 

pričakovano, prinesel prvo 

predsednico države v zgodovini 

Slovenije Natašo Pirc Musar. Z 

NPM na Erjavčevo, kjer je - v centru Ljubljane 

- sedež predsednika države, prihaja 

bogatašinja z nahrbtnikom (spornega) 

tranzicijskega kapitala iz davčnih 

oaz, vendar z izrazitim levim ideološkim 

predznakom in blagoslovom Milana 

Kučana (81). Ter oseba, vsaj za tiste, 

ki jo dobro poznamo, z neprimernim 

značajem za predsedniško funkcijo, 

ne glede na to, da je proti koncu volilne 

kampanje umirila svoje sicer praviloma 

osorne javne nastope. NPM je na 

teh predsedniških volitvah zmagala s 

podporo dveh tretjin etablirane politike 

(Gibanje Svoboda, SD, Levica, Pirati, 

SM - Zeleni Evrope) in praktično vseh 

večinskih medijev, brez tega, kot se je 

tik pred drugim krogom volitev izrazil 

znani kirurg Erik Brecelj, ne bi na teh 

volitvah dobila niti tri odstotke. Zato je 

bila NPM najmanj toliko odvisna kandidatka 

kot Anže Logar, formalno neodvisni 

kandidat s podporo desnosredinskih 

strank, SDS, NSi in SLS. 

LOGAR IN JANŠA 

Ključno pri zmagi NPM je bilo načrtno, 

dirigirano, orkestrirano in usklajeno 

taktično medijsko izenačevanje Anžeta 

Logarja (46) z Janezom Janšo (64), toda 

Nataša Pirc Musar je tudi tista »političarka 

nove generacije«, ki celo med volilno 

kampanjo ni mogla prikriti svojega 

sovraštva do tistih redkih medijev ali 

novinarjev, ki jo obravnavajo s potrebno 

poklicno kritično distanco. Kar zna biti 

velik problem, še zlasti zato, ker je NPM 

- že večkrat dokazano - pravzaprav velika 

nasprotnica svobode govora. 

Nebojša Tejić/STA 

Anže Logar je - porazu navkljub in 

kljub dejstvu, da Slovenija zaradi številnih 

zgodovinskih okoliščin po 2. 

svetovni vojni voli najmanj 55-odstotno 

levo - dosegel izjemno dober volilni 

rezultat, kjer število glasov tudi 

pokaže, da je presegel volilni rezultat

72 | 17. NOVEMBER 2022 PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022-POŽAREPORT 

Komentar 

29 

No, tik pred drugim 

krogom pa so zaokrožile 

celo informacije, da bi 

lahko Slovenija, če Anže 

Logar te predsedniške 

volitve tesno izgubi, 

dobila novo politično 

stranko: z Logarjem 

in odhajajočim 

predsednikom republike 

Borutom Pahorjem. 

vseh desnih strank skupaj (na aprilskih 

parlamentarnih volitvah, Nataša Pirc 

Musar, za razliko od Logarja, pa manj 

glasov kot stranke levice na aprilskih 

volitvah - vir), kar seveda pomeni, da je 

Logar kot prvi slovenski desnosredinski 

NPM je na teh 

predsedniških volitvah 

zmagala s podporo 

dveh tretjin etablirane 

politike (Gibanje 

Svoboda, SD, Levica, 

Pirati, SM - Zeleni 

Evrope) in praktično 

vseh večinskih medijev, 

brez tega, kot se je tik 

pred drugim krogom 

volitev izrazil znani 

kirurg Erik Brecelj (53), 

ne bi na teh volitvah 

dobila niti tri odstotke. 

politik segel res daleč na sredino političnega 

prostora. Ne nazadnje, veliko javno 

znanih oseb leve politične provenience 

je že pred včerajšnjo nedeljo javno 

izpovedalo, veliko njih pa tudi zasebno, 

bolj v ožjih krogih, da bodo volili Logarja, 

ki je bil sicer, resnici na ljubo, tudi 

kompetentnejši kandidat za PRS. 

In če NPM na Erjavčevo prinaša 

tranzicijski kapital, potem se danes 

postavlja vprašanje, kaj bo Logar storil 

s svojim - političnim kapitalom, pridobljenim 

med to volilno kampanjo. Bo ostal 

»navadni poslanec SDS«, ali te njegove 

včerajšnje besede (»Smo na začetku 

nečesa velikega. ..») že pomenijo ustanovitev 

neke nove politične ekipe ali - kar 

je sicer dosti manj verjetno - zamenjavo 

na vrhu SDS?. No, tik pred drugim krogom 

pa so zaokrožile celo informacije, 

da bi lahko Slovenija, če Anže Logar te 

predsedniške volitve tesno izgubi, dobila 

novo politično stranko: z Logarjem 

in odhajajočim predsednikom republike 

Borutom Pahorjem (59). 

Milan Kučan, ključni podpornik 

NPM, po svoje tudi zakulisni zmagovalec 

teh predsedniških volitev, pa je včeraj 

žal zamudil priložnost, da bi bil pri 

eni stvari modro tiho. Njegova ocena, da 

bo NPM predsedniški funkciji »povrnila 

ugled«, je namreč izrazito nedržavniška, 

srhljivo maščevalna, predvsem pa izjava 

majhnega človeka. Saj Kučan in njegova 

scena ne prenašajo Pahorja, ker naj bi se 

Pahor izneveril (trdi tranzicijski) levici, 

a velik politik, kar bi Kučan zgodovinsko 

rad bil, bi to moral znati vsaj malo dostojanstveno 

prikriti. Toda nesporno 

priljubljeni Pahor je bil za naše razmere 

odličen povezovalni predsednik, tudi 

z vidnimi diplomatskimi uspehi, ki je 

pred leti morda celo zamudil priložnost, 

da postane generalni sekretar Združenih 

narodov, in Slovencem se zna še 

močno kolcati - po Pahorju. 

POLITIKI 

NOVE GENERACIJE 

Prav tako so bizarne in predvsem netočne 

- včeraj zvečer v Ruski dači očitno 

tudi usklajene - besede Kučana in Danila 

Türka (70) o Nataši Pirc Musar ter predsedniku 

vlade in GS Robertu Golobu 

(55) - da sta politika nove generacije, ki 

naj bi končno premagala znani slovenski 

narodni razkol in tako rekoč sovraštvo. 

Pri čemer je Golob del etablirane politike 

postal že med vladavino LDS in Janeza 

Drnovška, NPM pa nekdanja informacijska 

pooblaščenka, kar je državna funkcija, 

hkrati pa se prav Golob in tudi NPM 

v boju za oblast pogosto ter preveč zatekata 

k ideologiji in sovražnemu govoru, 

kar včasih meji že na fašizem (ali vsaj našizem). 

Pa ne samo retorično, verbalno, 

ampak tudi praktično. Nič manj oziroma 

še bolj kot mnogi vidni politiki na desni, 

kjer pa zraven pri tem ni Anžeta Logarja. 

In ne nazadnje: včerajšnje slavje 

Nataše Pirc Musar je prineslo tudi nov 

politični zemljevid Republike Slovenije. 

Kjer vse ključne državne in družbene 

funkcije, od predsednika republike, 

vlade, parlamenta pa tudi sodno vejo 

oblasti, celo ustavno sodišče, policijo, 

vojsko, davčno upravo in povrhu še vse 

državne regulatorje, zdaj v rokah drži 

(trda) levica, brez najmanjše izjeme. 

To je golo dejstvo, a tudi enormna 

odgovornost, če je to dobro za mlado slovensko 

demokracijo, pa bomo še videli. 

Kakorkoli, srečno, Slovenija!

INTERVJU 


30 

SMILJAN INDIHAR, PODJETNIK 

Da ljudje ne vidijo pozitivnih 

rezultatov prejšnje vlade, 

je nepojmljivo 

V Sloveniji se ogromno časa in energije porabi za birokracijo. – V Nemčiji je nespremenljivost 

zakonov dolga. – Denar, ki pride v državno blagajno, ne pride z drugega sveta, ampak 

iz gospodarstva. – Če si hočeš ustvariti celovito sliko, moraš poslušati različne strani. 

– Mladim je treba odpreti oči, da pretehtajo, kaj so lepo zveneče obljube in kaj je realnost. 

ANDREJA BARAT 

Osebni arhiv 

Smiljan Indihar (1943–2022) 

je svetovljan s prleško dušo 

in gorenjskimi koreninami. 

Večino svojega življenja je 

preživel v tujini, kjer je z znanjem 

in sposobnostmi ustvaril 

uspešno podjetniško zgodbo. 

S svojo velikodušnostjo, 

modrostjo in pronicljivostjo 

je naredil vtis na mnoge ljudi. 

Vedno pa je bil in ostal predvsem 

Slovenec. 

V večnost je odšel nekaj dni 

po intervjuju.


INTERVJU 

31 

- 

V Nemčijo ste odšli zelo mladi, 

vendar ste vedno ostali 

zaveden Slovenec. 

Nisem bil tako mlad, star sem bil šestindvajset 

let. Kar se tiče slovenstva: 

v Mannheimu je bil takrat slovenski 

duhovnik, dr. Franček Prijatelj. Ob nedeljah 

smo imeli svete maše in bilo je 

enkratno. Na žalost se je ta duhovnik 

dve leti po mojem prihodu smrtno ponesrečil. 

Prišel je drug duhovnik, ustanovljeno 

je bilo tudi slovensko društvo, 

ki je bilo pod močnim vplivom SZDL, 

vendar so se stvari precej poslabšale, 

zato sem se iz tega kroga umaknil in se 

povezal z enako mislečimi Slovenci. 

Ves čas pa sem se čutil Slovenca. 

Nikoli nisem zaprosil za nemško državljanstvo. 

S tem nisem imel v Nemčiji 

niti najmanjših problemov. Nemška 

družba je za tujce in za priseljence zelo 

odprta – posebno za pridne in delavne. 

Ko sem prišel, je bila moja nemščina 

precej slaba. Zato sem si kupil Grimmove 

pravljice, ki sem jih kot otrok v 

slovenščini znal skoraj na pamet in se 

potem s pomočjo slovarja učil ter naučil 

nemščino. Seveda tudi z veliko pomočjo 

kolegov. 

Kot zanimivost – tudi vaša žena, 

ki je Nemka, se je naučila tekoče 

govoriti slovensko. 

Ja, bolj prleško (smeh). 

V Nemčiji ste po nekaj letih 

ustanovili lastno podjetje, 

ki zelo uspešno posluje še danes. 

Kakšni so bili začetki? 

Glavni razlog je bil ta, da je podjetje, pri 

katerem sem bil zaposlen, svoj sedež iz 

Mannheima preselilo v 32 km oddaljeni 

Worms. Do tja še ni bilo avtoceste 

in pot je trajala skoraj uro v eno smer. 

To sem občutil, kot da s kanglo nosim 

vodo v morje. To je bil impulz, zaradi 

katerega sem se odločil in leta 1974 

ustanovil podjetje. Sicer je bil to slab 

trenutek, kmalu po tistem se je zgodil 

naftni šok. Iz veliko naročil smo preko 

noči padli na skoraj nič. 

Torej ste se že takrat srečali 

z recesijo? Kaj ste storili? 

Preusmerili smo se na druga področja 

in vse skupaj nekako zvozili. Začeli 

smo proizvajati specialna elektronska 

vezja in krmiljenje. Potem pa je podjetje 

dobro napredovalo, vse do danes. 

Torej ste trende v gospodarstvu 

zaznali že takrat. V Sloveniji 

ste mnogim ljudem pomagali 

do uspeha v podjetniških vodah. 

Kako bi primerjali slovensko 

in nemško podjetniško okolje? 

V Sloveniji se ogromno časa in energije 

porabi za birokracijo. V Nemčiji je, kar 

se tega tiče, neprimerljivo lažje. Samo 

primer: ko sem dal pred leti v Sloveniji 

doma namestiti cisterno za tekoči 

plin za ogrevanje, sem moral poiskati 

podjetje, ki ima koncesijo za polaganje 

plinskih cevovodov. Ko so to naredili, 

Vsakemu vladarju 

mora biti namreč jasno, 

da denar, ki pride v 

državno blagajno, ne 

pride iz drugega sveta, 

ampak iz gospodarstva. 

je moral priti še nekdo drug, da je izvedel 

kontrolo, potem pa je moral priti še 

en »oberšpecialist« iz plinarne, da je 

izdal dovoljenje za dovoz plina. Če ima 

v Nemčiji nekdo koncesijo, mora biti 

sposoben zagotoviti celotno storitev, 

sicer te koncesije nima. 

Drug primer: poznam šiviljo, ki ni 

našla zaposlitve in se je odločila odpreti 

s. p. V sosednjem mestu je bil na trgu 

božični sejem. Bila je na sejmu in bila 

»osrečena« z obiskom tržne inšpektorice. 

Tržna inšpektorica je po pregledu 

šiviljine dokumentacije ugotovila, da 

nima dovoljenja »za prodajo izven poslovnih 

prostorov«. Dobila je kazen – 

več tisoč evrov. Zaprla je s. p. in se prijavila 

na zavod za zaposlovanje. 

Tretji primer je dvojno knjigovodstvo, 

ki otežuje poslovanje in ne služi 

ničemer drugemu razen izgubljanju 

časa. Je pa vstopnica za davčne inšpektorje, 

da po svoji presoji ugotavljajo, ali 

je knjigovodstvo popolno ali ne. 

Kaj bi morala po vašem mnenju 

Slovenija narediti, da postane 

gospodarsko uspešna dežela? 

Kaj nam manjka? 

V Nemčiji je nespremenljivost zakonov 

dolga. Ne glede na to, kdo je na oblasti. 

Preden se nekaj spremeni, se o tem javno 

razpravlja in šele potem vlada odloči, ali 

bo naredila spremembo ali ne. Za vsak 

zakon se naredi analiza, kaj bi sprememba 

pomenila za gospodarstvo, koliko bi 

stala in komu bo sploh koristila. 

Politika dela za ljudi in za gospodarstvo 

in ne obratno. Vsakemu vladarju 

mora biti namreč jasno, da denar, 

ki pride v državno blagajno, ne pride iz 

drugega sveta, ampak iz gospodarstva. 

Zato je pomembno, koliko ljudi dela v 

gospodarstvu, koliko pa je državnih 

uslužbencev. Z ozirom na sodobno računalniško 

tehniko, ki je danes vsem 

dostopna, se čudim, da je državnih 

uslužbencev čedalje več. 

Kako bi primerjali slovenski 

in nemški značaj? 

Težko vprašanje. Velikokrat sem se 

vprašal, kakšna substanca je v avstrijski 

Muri. Kajti v tem trenutku, 

ko gredo Slovenci čez Muro in se zaposlijo 

v Avstriji, je vse v redu, dela se 

in ni vse samo težko. Do Mure pa je 

večno jamranje. 

Kaj bi se lahko Slovenija 

naučila od Nemčije? 

Ne vem, če se to da naučiti. Navadili 

smo se, da država plača. Razumem vse 

tiste, ki se znajdejo v težki situaciji, ampak 

imamo cel kup ljudi, ki so po poklicu 

brezposelni ali socialni problem. 

In to brez sramu. Če pa jim na zavodu 

uredijo delo, je 500 m predaleč. Veliko 

pove tudi terminologija. V Nemčiji te 

nihče ne vpraša, kje si v službi, ampak 

kje delaš. 

Dokler se ta naravnanost ne popravi, 

ne vem … To je izven mojega razumevanja. 

Nasvetov ne bi rad dajal. 

Mnogi politiki te ljudi izkoriščajo 

za nabiranje političnih točk. 

Dokler oblast ne bo spremenila 

svojega odnosa do problema, 

verjetno ne bo bolje. 

Koliko nevladnih organizacij, ki ne delajo 

nič drugega, kot mešajo meglo, ima

INTERVJU 

32 


Slovenija. Vse so prisesane na državnem 

vimenu. 

Kako je v Nemčiji z NVO-ji? 

V Nemčiji je tako, da če so trije skupaj, 

je to že društvo. Nemci so veliki ljubitelji 

društev. Društvo obstaja za karkoli, kar 

ti pade na pamet. V Nemčiji obstajajo 

registrirana društva in neregistrirana 

društva. Če registriranemu društvu 

nakažeš donacijo, lahko znesek odbiješ 

od letne dohodnine in zanj ne boš plačal 

dohodninskega davka. Če pa donacijo 

nakažeš neregistriranemu društvu, se 

tega ne da davčno upoštevati. 

Društva pa se morajo večinsko preživljati 

sama, s prispevki, brez javne 

podpore. Organizacije torej obstajajo 

zaradi neke dejanske potrebe in interesa 

in ne zaradi samih sebe in nekaj 

plačanih služb. 

Kakšno je stanje 

medijev v Nemčiji? 

Imajo vse. Levo, desno, ultra desno, 

ultra levo. Zastopano je vse. Spremljam 

skoraj vse medije. Če eden kvasi 

prevelike norosti, preverim, kaj pravijo 

drugi. Če si hočeš ustvariti celovito 

sliko, moraš poslušati različne strani. 

Mediji ne skrivajo, kaj so. Če je medij 

desni, veš, da predstavlja desni zorni 

kot. Enako je pri levih. Jasno je, da je 

Zeit bolj desen, Süddeutsche tudi, Spiegel 

bolj lev. Druga stvar so gospodarski 

časopisi, kot je WirtschaftsWoche. 

V njem pljunejo po levih in po desnih. 

Odvisno, kdo je proti kapitalu (smeh). 

V Sloveniji je problem, ker se večinski 

mediji predstavljajo kot nadpolitični 

in objektivni, so pa izrazito levi. 

Kaj je v Sloveniji boljše 

kot v Nemčiji? 

Podnebje in pecivo. Nemci sploh nimajo 

kremšnit (smeh). 

Kako ste v Nemčiji na začetku 

devetdesetih doživljali 

slovensko osamosvojitev? 

Ko sem slišal, da je Slovenija na poti 

osamosvajanja, sem poklical mojega 

bratranca v Kranj, da mi je po faksu 

poslal novo slovensko zastavo. Ker je 

bilo sporočilo črno-belo, je barve napisal. 

Potem smo iz neke rjuhe naredili zastavo. 

Moja žena je poklicala policijo, da 

imamo v Mannheimu na glavnem trgu 

shod in Nemce smo informirali o osamosvojitvi 

ter zbirali podpise v podporo. 

Od ljudi smo 

dobili izjemno 

pozitiven odgovor 

– da ima 

vsaka dežela 

pravico iti po 

svojih poteh. 

Ko je bila 

Slovenija napadena, 

smo imeli 

prireditev, najprej 

samo Slovenci, 

pozneje 

skupaj s Hrvati 

v Bonnu. Povabili 

smo vse vodilne 

nemške 

politike – zelene, 

rdeče, črne 

in rumene. 

Prišle so vse 

štiri stranke in 

njihovi vodilni 

so imeli tudi 

govore in prav 

vsi so obsodili 

napad na Slovenijo. 

Gotovo 

Veliko pove tudi 

terminologija. 

V Nemčiji te nihče ne 

vpraša, kje si v službi, 

ampak kje delaš. 

nas je bilo več kot 3.000. Potem sva se 

z neko hrvaško gospo dogovorila, da 

napiševa protestno pismo in ga dava 

jugoslovanskemu veleposlaniku (v 

Bonnu je bila ambasada). Policija je dovolila 

in navezala stik z ambasado, ampak 

le, če imamo njihovo spremstvo. 

Veleposlanik je bil Boris Frlec, Slovenec. 

Osebje z ambasade je vse prikrito 

snemalo. Seveda pismo ni imelo efekta, 

bilo pa je simbolna gesta. 

Pozneje so bile demonstracije tudi v 

Stuttgartu, Mannheimu … Priključili so 

se nam tudi Kosovarji. Zbirali smo tudi 

denar za Slovenijo in Hrvaško, ki je šel 

za potrebe, ki so bile najbolj akutne. 

Kaj pa pozneje? Po osamosvojitvi? 

Največji hendikep Slovenije je, da po 

osamosvojitvi ni bilo lustracije, kot so 

jo naredili Poljaki, Čehi, Slovaki … 

Slovenski komunisti in komunisti 

nasploh so bili dresirani, oni imajo svoj 

besednjak. Kučanovo vodstvo je nepretrgano 

do danes in vse »lutke«, ki prihajajo 

na oblast, so požegnane ali forsirane 

iz teh krogov. Vedno gre za isti stil. 

Velika napaka je bila, da je prva vlada s 

Peterletom na čelu k sebi vzela svetovalce, 

ki so bili podtaknjeni: Mencingerja, 

Bohinca in podobne, ki so potem Peterleta 

vrteli po svoje. Zveze komunistov 

ni bilo več, ampak vsi ti »pokvariši«, kot 

jim rečem, so se priključili novim strankam 

in jih kmalu prevzeli. Peterle tega 

ni videl. Tudi priključitev Drnovškovi 

vladi je bila napaka. Ni bilo jasne opredelitve, 

kaj je sprejemljivo in kaj ni. Janšo 

je zrušil Peterle z Depalo vasjo. 

Dlake na jeziku pa nimate. 

Res je, to imam v DNK. Moja babica, ki 

je kot neporočena sama vodila veliko 

kmetijo, je bila znana po tem, da je znala 

reči bobu bob. Kmalu po drugi sve-

72 | 17. NOVEMBER 2022 INTERVJU 

33 

tovni vojni je šla s konjem iz svoje vasi v 

Ljutomer na občino urejat neke papirje. 

Ker so novi uradniki delali počasi, jim 

je rekla, naj pohitijo, saj se boji, da bo 

konj, ki ga je pustila spodaj, šel po svoje. 

Vprašali so jo, ali nima hlapca, da bi 

ji pazil konja. 

Odgovorila je: »Kako bom imela 

hlapca, če pa ste zdaj vsi hlapci zaposleni 

na občini!« 

Zaradi teh besed je bila teden dni 

v zaporu. 

Kaj bi se po vašem moralo 

zgoditi v devetdesetih letih? 

S položajev bi morali odstraniti stare kadre. 

To smo zamudil, zato so uspeli in se 

zelo razpasli. Nova vlada je bila naivna. 

Bili so preveč srečni zaradi osamosvojitve, 

zaradi tega, ker so bili oni vladarji … 

Jaz sem na to opozarjal, rezultat tega pa 

je bil, da so me vrgli iz SKD-ja. 

V samem začetku je nemška CDU 

in CSU ponujala SKD politično šolanje. 

Udeležil se ga je samo Tomaž Kunstelj, 

ostali so ga ignorirali. Narobe si je misliti, 

da si pamet pojedel z veliko žlico in 

da se ti ni treba nič več naučiti. Če tako 

misliš, je bolje, da se posvetiš predvsem 

igranju orglic. 

Vidite danes v kateri 

stranki potencial? 

Na vsak način sem postal občudovalec 

Janeza Janše. Pred prevzemom njegove 

kratke vlade je bila brezposelnost velika, 

danes pa iščejo ljudi, ki bi želeli delati 

z lučjo ob belem dnevu. 

Kako pa komentirate 

aktualno vlado? 

Nimam besed. Da je slovenstvo tako 

neumno, občutim kot osebno žalitev. 

Da ljudje ne vidijo pozitivnih rezultatov 

prejšnje vlade, je nepojmljivo. 

Mednarodni svet jih vidi, mi pa jih ne 

Narobe si je misliti, da si 

pamet pojedel z veliko 

žlico in da se ti ni treba 

nič več naučiti. 

vidimo. Za Slovence je vrhunec sreče, 

da leva vlada naredi 2. maj za dela prost 

dan. Videti je, da slovenski mediji ljudi 

naplahtajo z lažmi in polresnicami in 

jaz ljudem tega ne zamerim. Zamerim 

jim pa, ker ima danes vsak možnost, 

da na internetu in drugje pogleda drugi 

del resnice. Ne vem, ali je to lenoba, 

brezbrižnost ali čredni nagon. 

Torej imajo mediji 

pri politični situaciji 

pri nas pomembno vlogo? 

Absolutno! Mediji v Sloveniji so v glavnem 

enosmerna cesta. Primer: na blejskem 

strateškem forumu je bilo lani, ko 

je bil na oblasti Janša, sedemnajst tujih 

državnikov, zdaj jih je bilo pet. Lani je 

bila to novica na tretji strani, letos pa 

na prvi in bila je svetovni prodor. 

Svoje laži o tem, kako zelo preganjani 

in cenzurirani so, pa so uspeli prodati 

v tujino. 

Pred dobrim letom so imeli na ZDF 

prispevek o stanju medijev v Sloveniji. 

Predstavljeno je bilo skrajno pristransko. 

Da se vse cenzurira, sankcionira 

… Urednici zunanje politike sem napisal 

protestno pismo. Odgovorila mi je, 

da je vse preverjeno. Ugovarjal sem, da 

če tatu naročiš, naj napiše poročilo o 

svojem poštenju, bo z veseljem pisal o 

svoji nedolžnosti. Če pa hočeš razbrati 

resnico, moraš vprašati tudi ljudi na 

drugi strani, tiste, ki so bili okradeni. 

Večinski mediji v Sloveniji danes 

niso veliko drugačni od tistih v časih, 

iz katerih je tisti pripetljaj, ko je Terček 

v svoji kontaktni oddaji gledalca vprašal, 

ali ve, kdaj je umrl tovariš Kardelj. 

Gledalec je odgovoril, a ga je prehitel 

zvonček, ki je označeval potek časa. 

Novinar je vzkliknil: »Žal prepozno!« 

Dve leti ga ni bilo videti na televiziji. 

Kaj pa Evropa? Kam gre? 

Močno levo. Razlog? Šestnajst let 

Merklove je bilo preveč. V koaliciji je 

vseskozi imela rdeče. Obljube rdečih, 

kjerkoli, so vedno neskončne. Kako bo 

fajn, kako bo pošteno. Nad zelenimi 

sem bil vse prej kot navdušen. Dvigniti 

pa moram klobuk pred sedanjo zunanjo 

ministrico in gospodarskim ministrom, 

ki sta iz vrst zelenih. Vidi se, da 

govorita iz prepričanja in srca. Vidijo 

naprej in so presegli neko zgolj zeleno 

ortodoksijo. To so ljudje za politiko. 

Vse to so gibanja, ki morajo biti. 

Tudi če obstaja nacionalistična stranka, 

to ni nobena nevarnost. Obstaja v 

večini držav, vendar to zato niso nacionalistične 

države. Norcev je povsod 

dovolj. Nevarno je le, če to postane 

državna doktrina. 

Kako komentirate 

podražitve energentov? 

To je absurd. V Nemčiji s tem težijo od 

jutra do večera. En novinar sprašuje 

drugega za mnenje, ne eden ne drugi pa 

nimata pojma. Gre za napihnjen balon. 

Gre za špekulacije trgovcev z energenti. 

Največji hendikep 

Slovenije, da po 

osamosvojitvi ni bilo 

lustracije, kot so to 

naredili Poljaki, 

Čehi, Slovaki … 

Kaj pa je rešitev energetske krize? 

Opažam, da ljudje zadnje čase vozijo 

veliko počasneje – več prihranijo. To je 

edini pravi odgovor na krizo. Vsi moramo 

začeti živeti bolj počasi. Ni treba, 

da novembra jemo izraelske jagode. Ne 

pa da se na veliko govori, kaj in koga 

bo država subvencionirala. Naftne 

družbe pa se kopajo v bajnih dobičkih. 

Družba, kot je Shell, ne kupuje nafte 

vsak dan, ampak ima letne ali večletne 

pogodbe. Voda Drave se gotovo ni podražila. 

Elektrika pa se je! Smo talci teh 

družb. Zakaj pri tem sodeluje politika, 

pa je drugo vprašanje. 

Kaj bi se v Sloveniji moralo zgoditi 

za politično normalizacijo? 

Čudež. 

Verjamete v čudeže? 

Ja, ker pravijo, da je upanje zadnje, ki 

umre. Mladim je treba odpreti oči, da 

pretehtajo, kaj so lepo zveneče obljube 

in kaj je realnost.

AKTUALNO 

34 

Komentar 


Primc je vložil ustavno pritožbo 

zaradi prepovedi referenduma 

o družinskem zakoniku 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

Aleš Primc (48) je na ustavno sodišče naslovil ustavno pritožbo, 

katere namen je dokazati, da je referendum o v parlamentu nedavno 

izglasovani spremembi Družinskega zakonika, čigar dopustnost 

je državnozborska večina zavrnila, dovoljeno razpisati - spremenjen 

družinski zakonik med drugim omogoča posvajanje otrok s strani 

istospolnih parov, kar pa je nekaj, o čemer smo volivci 

na referendumu leta 2015 že odločali in to možnost zavrnili. 

Ob tem smo se obrnili na glavnega 

akterja, Aleša Primca, 

pa tudi na pravnika, z namenom 

pojasnitve, ali obstaja 

možnost, da bo Primc uspel, oziroma 

ali obstaja možnost drugih korakov, 

morda celo pritožba na Evropsko sodišče 

za človekove pravice. 

IZLOČITEV SODNIKOV 

Po odločitvi ustavnega sodišča, da je 

dosedanji družinski zakonik v neskladju 

z ustavo, se je zgodilo marsikaj. 

Sprejete spremembe je najprej blokiral 

državni svet, kar je pomenilo ponovno 

odločanje z višjo večino, kar pa aktualni 

koaliciji ni povzročalo pretiranih 

težav, saj ima glasov dovolj (potrebnih 

je bilo 46 glasov za), tako da so bile 

spremembe spet potrjene. Aleš Primc 

in koalicija Za otroke gre so nato v parlament 

prišli kar s 30.600 podpisi za 

pobudo za razpis referenduma, s čimer 

so močno presegli zahtevano kvoto. 

Peter Merše /DOMOVINA


AKTUALNO 

Komentar 

35 

V državnem zboru nato referenduma 

niso dopustili, tako da je sedaj sledila 

naslednja poteza. Aleš Primc bo vložil 

ustavno pritožbo na ustavno sodišče, 

katere namen je dokazati, da je referendum 

dopusten in bi ga posledično 

morali razpisati. 

Primc tudi trdi, da bi se trije ustavni 

sodniki morali iz odločanja izločiti. 

Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs 

(56) je namreč leta 2012 sodelovala v 

reklami za kampanjo LGBT aktivistov 

pred družinskim referendumom, v reklami 

je sodeloval tudi brat ustavnega 

sodnika Roka Čeferina (58) Aleksander 

Čeferin (55), sveža ustavna sodnica 

Neža Kogovšek Šalamon (44) pa je znana 

LGBT aktivistka. Ali bo do izločitev 

res prišlo, še ni znano. 

V kolikor bi odločili, 

da je referendum 

dopusten, bodo Primc 

in koalicija Za otroke 

gre takoj po božičnih 

praznikih začeli 

z zbiranjem podpisov 

za referendum 

(potrebujejo jih 40.000). 

Dr. Matej Avbelj je izpostavil, da referenduma, ki izvršuje odločbo Ustavnega sodišča, s katero se 

odpravlja kršitev človekovih pravic, ne more biti (po 90. členu ustave). Referendum bi tako bil mogoč le, 

če bi zakonodajalec presegel mandat odprave protiustavnosti, ki ga vsebuje odločba Ustavnega sodišča. 

LETO 2015 

Aleš Primc je za naš medij povedal, da 

se bodo borili na vsakem koraku za to, 

da bodo dosegli pravice otrok in družin. 

Pred vložitvijo ustavne pritožbe je 

prepričan, da so argumenti na njihovi 

strani. Če bo Ustavno sodišče sledilo 

ustavi, bi po njegovem mnenju moralo 

odločiti v njihovo prid. V kolikor bi odločili, 

da je referendum dopusten, bodo 

Primc in koalicija Za otroke gre takoj 

po božično-novoletnih praznikih začeli 

z zbiranjem podpisov za referendum 

(potrebujejo jih 40.000). 

Primc je še dejal, da se bodo 

najprej borili na ustavnem sodišču, 

ne izključuje pa tudi možnosti nadaljnjih 

korakov. Pravniki koalicije 

Za otroke gre so po Primčevem prepričanju 

napisali izjemno strokovno 

utemeljeno zahtevo za razveljavitev 

sklepa državnega zbora. Glede na to, 

da je referendum ustavno sodišče dovolilo 

že leta 2015, Primc meni, da bi 

ga moralo tudi letos, ob enakem zakonu 

in enaki ustavi, kot smo jo imeli 

takrat. Zaenkrat pa se še ne ubadajo 

toliko s tem, kako naprej, temveč v 

glavnem z zbiranjem podpisov po odločitvi 

ustavnega sodišča, saj jih želijo 

zbrati v najkrajšem možnem času. 

PRIMČEVE MOŽNOSTI 

Glede situacije smo se obrnili tudi na 

dva pravnika, in sicer prof. dr. Mateja 

Avblja in prof. dr. Jerneja Letnarja Černiča 

z Nove univerze. Zanimalo nas je, 

ali ima Primc možnost, da s pritožbo 

uspe, in ali ima dovolj močne argumente 

ter ali bi ob morebitni neuspeli 

pritožbi na ustavnem sodišču lahko 

uveljavil pritožbo na višji instanci, 

npr. na Evropskem sodišču za človekove 

pravice. 

Dr. Matej Avbelj (42) je izpostavil, 

da referenduma, ki izvršuje odločbo 

Ustavnega sodišča, s katero se odpravlja 

kršitev človekovih pravic, ne 

more biti (po 90. členu ustave). Referendum 

bi tako bil mogoč le, če bi 

zakonodajalec presegel mandat odprave 

protiustavnosti, ki ga vsebuje 

odločba Ustavnega sodišča. Verjetnost 

uspeha na Ustavnem sodišču je 

Jure Eržen/DELO 

majhna, še manjša pa na Evropskem 

sodišču za človekove pravice, kjer bi 

taka odločba bila najverjetneje zavrnjena 

ali celo zavržena. 

Dr. Jernej Letnar Černič je za naš 

medij povedal, da mora ustavno sodišče 

skrbno, natančno in hitro presoditi, 

ali je Državni zbor ustavno skladno izvršil 

njihovi junijski odločbi. Presoditi 

mora, ali zakon natančno izvršuje, ali 

gre preko obeh odločb. Če gre le za izvršitev 

obeh julijskih odločb, tako ne 

bo dopustil referenduma (po 90. členu 

ustave). V tem primeru pa bo večina na 

Ustavnem sodišču morala natančno 

in prepričljivo obrazložiti, zakaj daje 

prednost načelu ustavne demokracije 

in varstva človekovih pravic pred pravico 

do referenduma, in še bolj prepričljivo, 

zakaj ne upošteva volje ljudstva 

s podobnega referenduma iz leta 2015. 

Ustavno sodišče si bo težko privoščilo, 

da nič ne reče o izidu tega referenduma 

izpred nekaj let in njegovi 

morebitni realnosti za odločanje v 

tej novi – podobni – pritožbi, nadalje 

meni Letnar Černič. Glede morebitne 

pritožbe na ESČP pa, da je to v 

svoji dosedanji praksi opredelitev in 

vsebino pojma družinskega življenja 

prepuščalo polju proste presoje držav 

pogodbenic EKČP. »Kršitve pravice do 

družinskega in zasebnega življenja je 

prepoznalo le v tistih vprašanjih, kjer 

so sodnice in sodniki ugotovili, da 

obstaja evropsko soglasje.«

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

36 

Komentar 


Stanovanjska posojila se dražijo - 

Luka Mesec je presedlal še pravi čas 

JANI LOVŠIN 

S 

tem 

Evropska centralna banka (ECB) je v boju z inflacijo že tretjič letos 

dvignila obrestne mere, ponovno za 0,75 odstotne točke, predsednica 

ECB Christine Lagarde pa je ob tem napovedala dodatne dvige, 

da zagotovijo pravočasno vrnitev inflacije na srednjeročni cilj. 

pa se dražijo tudi krediti, 

saj se viša referenčna obrestna 

mera euribor, na podlagi katere 

banke določajo spremenljive 

obrestne mere. Stanovanjski krediti 

so torej z meseca v mesec dražji: 

Kdor je najel posojilo s spremenljivo 

obrestno mero, pa je s presedlanjem 

na fiksno že pozen. 

ZATEGOVANJE 

Euribor je izračunan kot povprečje 

obrestnih mer, po katerih si banke 

evroobmočja med seboj posojajo denar, 

posamezna banka pa nanj ne more 

vplivati. Pri stanovanjskih kreditih sta v 

Sloveniji največkrat uporabljena trimesečni 

ali šestmesečni euribor (čemur je 

dodan še pribitek, ki ga določi banka). 

Euribor je odvisen od gospodarskih 

razmer in od denarne politike ECB. Leta 

2008 je presegel pet odstotkov, sredi 

prejšnjega desetletja, leta 2015, pa je 

postal negativen. Iz negativnega območja 

se je izvil šele junija letos, od takrat 

pa – skupaj z zategovanjem denarne politike 

ECB – raste. Šestmesečni euribor 

je tako oktobra že presegel 2 odstotka. 

LUKA MESEC 

Po podatkih Banke Slovenije je bila 

še v maju povprečna spremenljiva 

obrestna mera, po kateri so slovenske 

banke ponujale stanovanjska posojila, 

1,5-odstotna, danes pa je ta zaradi dviga 

euriborja narasla na skoraj 4 odstotke 

(če je denimo pribitek banke 1,5 odstotka). 

Kaj se bo dogajalo z euriborjem 

v prihodnjih mesecih (in letih), je težko 

napovedati. Najverjetneje pa se bo rast 

nadaljevala tudi v prihodnjem letu. 

Povprečna fiksna obrestna mera 

za stanovanjska posojila je bila v maju 

1,9-odstotna, danes pa ne samo, da je 

precej višja, ampak nekatere banke fiksnih 

obrestnih mer za posojilo nad 

10 let sploh več ne ponujajo. Kdor bi 

torej želel spremenljivo obrestno mero 

zamenjati s fiksno, tega pri nekaterih 

bankah sploh ne more več storiti. 

Kot so poročale Finance, je ujel 

zadnji trenutek, ko je bilo to še možno 

Kot so poročale Finance, 

je tudi minister za 

delo Luka Mesec ujel 

zadnji trenutek, ko je 

bilo še možno najeti 

dolgoročni kredit s 

fiksno obrestno mero. 

Z njim je letos poleti 

ugodno refinanciral 

svoje posojilo, ki ga je 

pred dobrim letom (z 

variabilno obrestno 

mero) najel za nakup 

stanovanja v Ljubljani. 

Vir: euribor-rates.eu 

Šestmesečni euribor v % 

0,654 

-0,362 -0,204-0,0340,238 

-0,529 -0,539 -0,496 

1,240 

2,319 

2,168 

1,775 

2,5 

2,0 

1,5 

1,0 

0,5 

0,0 

-0,5 

-1,0 

(oziroma se je izplačalo), tudi minister 

za delo Luka Mesec. Pred dobrim 

letom je kupil v Ljubljani stanovanje v 

vrednosti 225 tisoč evrov, pri tem pa 

je pri BKS banki najel 176.500 evrov 

posojila z variabilno obrestno mero. 

To posojilo je letos poleti refinanciral 

z novim posojilom z zelo ugodno 

fiksno obrestno mero (1,45 odstotka), 

in sicer pri Gorenjski banki (ki danes 

fiksnih obrestnih mer za posojilo nad 

10 let ne ponuja več). 

»Luka Mesec je finančno pismen. 

Želimo si, da bi taki hoteli biti tudi 

njegovi tovarišice in tovariši ter da bi 

si prizadevali, da bi taka bila večina



Komentar 

37 

Banka Slovenije 

20 

15 

10 

5 

0 

-5 

-10 

-15 

Rast posojil po sektorjih 

in vrstah posojil 

medletno v % 

2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 

Posojila nebančnemu sektorju 

Posojila nefinančnim družbam 

Stanovanjska posojila gospodinjstvom 

Potrošniška posojila gospodinjstvom 

Slovencev,« je malce porogljivo zapisal 

urednik Financ Peter Frankl. 

IMETNIKI KREDITOV 

V zadnjem obdobju se je delež na novo 

odobrenih stanovanjskih kreditov s 

fiksno obrestno mero povečal – v letu 

2021 na skoraj 90 odstotkov. Kljub 

temu pa so ob koncu leta 2021 takšni 

krediti predstavljali manj kot polovico 

vseh stanovanjskih posojil. Več kot polovica 

imetnikov stanovanjskih posojil 

bo torej kmalu (ali pa je že) soočena z 

višjim obrokom posojila. 

Kot ugotavlja Banka Slovenije v svojem 

oktobrskem poročilu o poslovanju 

bank, se je sicer v zadnjem analiziranem 

mesecu, avgustu, še naprej nadaljevalo 

okrepljeno kreditiranje nebančnega 

sektorja. Več pa so si izposojala 

tudi gospodinjstva. »Kreditiranje gospodinjstev 

je bilo avgusta z mesečnim 

prirastom 104 milijonov evrov glede na 

mesečno povprečje preteklih mesecev 

leta nadpovprečno, večino pa so predstavljala 

stanovanjska in ostala posojila. 

[…] Avgusta se je nekoliko zmanjšala 

medletna rast stanovanjskih posojil, a z 

11,8 % ostala med najvišjimi v evrskem 

območju,« ugotavljajo. 

Kot je razvidno iz grafa, se je močna 

medletna rast posojil nadaljevala 

tako za posojila nebančnemu sektorju 

in nefinančnim družbah kot tudi 

za stanovanjska in potrošniška posojila 

gospodinjstvom. 

BANČNE PONUDBE 

Delavska hranilnica, NKBM, BKS 

banka in SKB banka od novembra 

ponujajo kredite po jamstveni shemi 

za mlade. Stranke, ki niso dovolj 

kreditno sposobne, bodo v primeru, 

da izpolnjujejo pogoje Zakona 

o stanovanjski jamstveni shemi 

za mlade (ZSJSM), lahko zaprosile 

za stanovanjski kredit do 200.000 

evrov z ročnostjo 30 let. 

Do kredita so upravičene polnoletne 

fizične osebe, ki prvič rešujejo 

svoje stanovanjsko vprašanje 

in bodo v letu izdaje jamstva 

stare največ 38 let, sporočajo pri 

Združenju bank Slovenije. Eden 

od pogojev je tudi ta, da morajo biti 

upravičenci zaposleni za določen 

ali nedoločen čas, njihova povprečna 

neto plača v treh mesecih 

pred vložitvijo vloge za posojilo po 

tem zakonu pa ne sme presegati 

1,5-kratnika povprečne plače. 

Zakon je bil sicer sprejet v 

prejšnjem sklicu Državnega zbora 

na predlog skupine poslancev 

vladajoče koalicije in SNS. 

Do kredita so 

upravičeni polnoletni, 

ki prvič rešujejo svoje 

stanovanjsko vprašanje 

in bodo v letu izdaje 

jamstva stari 

največ 38 let. 

DEPOSITPHOTOS


38 

Komentar 


Kako svoj ogljični odtis 

izravnavajo slovenska podjetja 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

V imenu omejevanja globalnih podnebnih sprememb 

se svet trudi doseči stanje »net zero«. To je stanje, kjer sta 

količini ustvarjenih in odstranjenih toplogrednih plinov 

v ozračju enaki, torej v ravnovesju. Ali povedano drugače, 

se raven toplogrednih plinov v ozračju neha višati. 

zajem zaslona 

To lahko dosežemo na dva načina; 

primarno z zmanjševanjem 

emisij, lahko pa tudi z 

odstranjevanjem ogljikovega 

dioksida iz ozračja. Medvladni forum 

za podnebne spremembe (IPCC), znanstveno 

in medvladno telo pod okriljem 

Združenih narodov, je v svojem nedavnem 

poročilu izpostavilo odstranjevanje 

ogljikovega dioksida iz ozračja kot 

bistveno pri omejevanju globalnega segrevanja 

na 1,5 stopinje Celzija. 

Za doseganje tega cilja se raziskuje 

številne metode, kot so sajenje dreves, 

upravljanje s prstjo (da absorbira več 

ogljika) ter razvoj strojev, ki ogljikov 

dioksid sesajo iz ozračja. Vse to pa je 

potrebno plačati. Kako do denarja? 

Podjetniki na področju odstranjevanja 

ogljikovega dioksida svoje upe polagajo 

na prostovoljni trg ogljične izravnave 

(carbon offset). Kako pa ta deluje? 

Za vsako tono ogljikovega dioksida, 

odstranjenega iz ozračja, prodajo 

»1-tonski ogljikov kredit«. Te 

kredite lahko podjetja kupijo za izravnavo 

lastnih emisij ter tako trdijo, da so 

ogljično nevtralna. 

Vendar pa so v obdobju januar 2021 

do april 2022 projekti, namenjeni le 

odstranjevanju ogljikovega dioksida, 

predstavljali samo tri odstotke projektov, 

ki izdajajo omenjene kredite. 

Večina kreditov na trgu je tako povezanih 

s projekti, ki se izogibajo izpustu 

emisij. Primer tega je kupovanje in 

ohranjevanje gozdnih površin. Če je 

raven krčenja gozdov nižja od lokalnega 

povprečja, lahko investitor prodaja 

kredite, saj je pripomogel k izognitvi 

izgube dreves. 

Temo izravnave ogljičnega odtisa je v svoji oddaji Prejšnji teden nocoj (ang. Last Week Tonight) 

nedavno obravnaval tudi John Oliver (45). 

Vendar pa so, 

po poročanju The 

Financial Timesa, 

v obdobju januar 

2021 do april 2022 

projekti, namenjeni 

le odstranjevanju 

ogljikovega dioksida, 

predstavljali samo tri 

odstotke projektov, 

ki izdajajo 

omenjene kredite. 

IZOGIBANJE IZPUSTU 

Projekti, povezani z izogibanjem 

emisij, so mnogo cenejši kot tisti, 

povezani z odstranjevanjem ogljikovega 

dioksida. Posledično so zelo 

priljubljeni pri podjetjih, ki se želijo 

predstaviti kot ogljično nevtralna. 

Vendar pa kritiki poudarjajo, da imajo 

takšni projekti mnogo manjši vpliv, 

kot se zatrjuje. Tu je pomembno poudariti, 

da je prostovoljni trg ogljične 

izravnave trenutno nereguliran. 

Zaradi tega se je oblikoval odbor za 

integriteto prostovoljnega trga ogljične 

izravnave. Ta oblikuje standarde 

za identifikacijo visoko kvalitetnih 

projektov, takšnih, ki so dolgotrajni in 

merljivi. Prav tako želijo standardizirati 

pogodbe za ogljično izravnavo, kar 

bi omogočilo lažje trgovanje z njimi. 

Podjetja bodo tako morala biti pri izbiri 

sredstev za ogljično izravnavo veliko 

bolj previdna. 

KAKO JE V SLOVENIJI 

Kakšno pa je stanje na obravnavanem 

področju v Sloveniji? Po poročanju 

podjetja Montel Energetika.net: »V 

Sloveniji le maloštevilna podjetja izko-



Komentar 

39 

riščajo prednosti, ki jih prinaša prostovoljna 

izravnava emisij. Preštejemo jih 

lahko na prste ene roke.« 

Časnik Finance je lansko leto preverjal, 

kako želijo slovenska podjetja 

doseči ogljično nevtralnost. Dobili so 

odgovore mnogih slovenskih podjetij, 

a le redka so v svojih zavezah omenjala 

ogljično izravnavo. To sta bili podjetji 

Hofer in Lotrič Meroslovje. »Investirali 

bomo v projekte dekarbonizacije, ki s 

pogozdovanjem in ščitenjem gozdov 

prispevajo k pozitivnim spremembam 

na področju klimatske trajnosti,« so 

sporočili iz podjetja Lotrič. »Podjetje 

nevtralizira svoj ogljični odtis po obsegih 

ena in dve s podporo okoljskim 

trajnostnim projektom,« pa so omenili 

pri Hoferju. 

Nasprotno pa pri Leku poudarjajo: 

»Pri prehodu v nizkoogljično poslovanje 

je temeljno izhodišče, potrjeno 

po znanstveni metodologiji Science 

Based Targets, da do leta 2030 v primerjavi 

z letom 2016 za 35 odstotkov 

zmanjšajo obseg izpustov v celotni 

vrednostni verigi brez uporabe mehanizmov 

ogljične izravnave.« 

OGLJIČNA IZRAVNAVA 

Po iskanju na spletu lahko ugotovimo, 

da sistem ogljične izravnave uporabljajo 

tudi pri podjetjih OMV in Fraport 

Slovenija. »OMV Slovenija je v 

dvomesečni akciji Ogljična izravnava: 

zelena odločitev za naš modri planet 

prispeval sredstva za podporo projektu 

ogljične izravnave na poljih vetrnih 

elektrarn na Kitajskem. Tako so v dveh 

mesecih nevtralizirali skoraj 5.000 ton 

ogljikovega dioksida, ki ga z uporabo 

motornih vozil sproščamo v okolje, za 

vsakih 10 ton nevtraliziranega toplogrednega 

plina pa se tudi zavezali k 

zasaditvi enega drevesa v Triglavskem 

narodnem parku,« lahko preberemo na 

njihovi spletni strani. 

Na strani Fraporta pa lahko preberemo: 

»Potnikom ljubljanskega letališča, 

ki ga upravlja Fraport Slovenija, 

je po novem na voljo program, s katerim 

lahko prostovoljno izravnavajo 

svoj ogljični odtis. Partnerstvo med 

Fraport Slovenija in CarbonClick je 

edinstveno in v svetovnem merilu 

med prvimi rešitvami takšne vrste. 

Možnost izravnave ogljičnega odtisa 

je na voljo vsem potnikom, ne glede 

na to, katero letalsko družbo uporabljajo. 

CarbonClick uporablja certificirana 

nadomestila za zmanjševanje 

vpliva letalske dejavnosti na podnebje 

s pomočjo etičnih, preglednih in 

popolnoma sledljivih Gold standard 

projektov pogozdovanja in obnovljive 

energije. To vsem potnikom, ki se odločijo 

za izravnavo ogljičnih emisij, ki 

jih povzročijo z letalskimi potovanji, 

omogoča natančen vpogled v to, kje in 

kako se vlagajo njihova nadomestila.« 

Prostovoljna izravnava emisij torej 

pri naših podjetjih še ni najbolj zasidrana. 

Se bo z uvedbo novih standardov 

to morda spremenilo? 

 

Možnost izravnave 

ogljičnega odtisa je na voljo 

vsem potnikom, ne glede na 

to, katero letalsko družbo 

uporabljajo. CarbonClick 

uporablja certificirana 

nadomestila za 

zmanjševanje vpliva 

letalske dejavnosti na 

podnebje s pomočjo etičnih, 

preglednih in popolnoma 

sledljivih Gold standard 

projektov pogozdovanja in 

obnovljive energije. 

DEPOSITPHOTOS

AKTUALNO 

40 

Komentar 


Interpelacija Fajonove ni uspela 

Pet mesecev po prevzemu oblasti je vladno ekipo Roberta Goloba 

doletela prva interpelacija – SDS jo je vložila proti ministrici 

za zunanje zadeve Tanji Fajon. 

VID SOSIČ 

Očitali so ji dve glavni stvari. 

Najprej zlorabo diplomatsko- 

-konzularne mreže za pomoč 

Nataši Pirc Musar pri zbiranju 

podpisov za predsedniške volitve. 

Preko te mreže je namreč po veleposlaništvih 

in konzulatih razposlala naslov, 

na katerega lahko volivci pošljejo 

podpise. Naslov je bil izpostavljen na 

vidnem mestu, v SDS pa menijo, da bi 

moralo ministrstvo to storiti še za vse 

ostale kandidate. 

Drugi očitek, ki je vložitev interpelacije 

tudi sprožil, pa je odpoklic veleposlanika 

v Združenih državah Amerike 

Toneta Kajzerja zaradi depeše o 

omenjeni zadevi, ki naj bi jo posredoval 

predsedniku SDS-a Janši. V tej stranki 

so prepričani, da se je odpoklic zgodil 

mimo zakona, saj posvetovanja s predsednikom 

Borutom Pahorjem, ki ga 

zahteva zakon, ni bilo oziroma je bilo 

izvedeno naknadno. 

Glasovanje se je končalo z 52 : 22 v 

prid Fajonove. 

Zadevo je v imenu vlagateljev razložil 

Franc Breznik, ki je povedal, da 

zaradi posebnega obravnavanja Pirc 

Musarjeve ostali kandidati niso bili v 

enakopravnem položaju. Nad posredovanjem 

vloge zgolj ene kandidatke so 

se pritožili vsi ostali kandidati z izjemo 

Logarja ter vsa stroka. Na navedke 

kandidatke in branilcev ministrice se 

je tovrstna praksa že izvajala, a je Breznik 

ob tem povedal, da to drži zgolj za 

nekatere referendume, pri katerih je situacija 

povsem drugačna. 

Glede odpoklica Kajzerja je dejal, 

da gre za dolgoletnega strokovnega 

diplomata, katerega odpoklic je bil nesorazmeren 

glede na domnevno kršitev. 

Depeša naj tudi ne bi imela stopnje 

tajnosti. Ministrica naj bi kršila tudi 

Zakon o zunanjih zadevah, ki veleva 

posvetovanje o odpoklicu s predsednikom, 

česar ni storila. Predsednik Borut 

Pahor, ki je odpoklic podpisal, je glede 

tega izrazil nelagodje. 

FAJONOVA 

ZAVRNILA OČITKE 

Ministrica Fajonova je očitke zavrnila 

in zatrdila, da gre za zlorabo instituta 

interpelacije. Svojemu delu je pripisala 

velik uspeh in spoštovanje zakona. 

Bor Slana/STA 

Zavrnila je vsakršen pomen stopnje 

tajnosti, ki naj bi jo depeša imela. 

Kajzer je po njenih besedah ravnal 

v nasprotju s svojimi pooblastili, saj 

prvaku ene od strank ne bi smel posredovati 

tovrstnih dokumentov. Trdila 

je, da se je v resnici posvetovala s 

predsednikom Pahorjem. 

Ker je kršil zakonodajo, ni spoštoval 

pravil depešnega sistema in je dal

72 | 17. NOVEMBER 2022 AKTUALNO 

Komentar 

41 

prednost stranki pred državo, po oceni 

zunanje ministrice Kajzer ne more 

opravljati funkcije veleposlanika. Predlagateljem 

interpelacije je očitala, da s 

tem odvračajo pozornost od dejanskih 

nepravilnosti, ki jih je storil odpoklicani 

veleposlanik. 

Pravilnik, ki naj bi omogočil nepravilnost, 

je spremenil predhodnik 

Fajonove na ministrskem položaju in 

kandidat za predsednika republike ter 

član stranke SDS Anže Logar. Iz tega je 

izpeljala, da gre za aktivnosti SDS, da 

na pomembnih mestih z izigravanjem 

zakona namestijo sebi lojalne kadre. 

Opoziciji je očitala še poskus povzročanja 

razpok v trdni koaliciji. 

PAHORJEVO POJASNILO 

Se je torej ministrica za zunanje 

zadeve Tanja Fajon pred odpoklicem 

veleposlanika Kajzerja iz Washingtona 

predhodno posvetovala 

s predsednikom republike Borutom 

Pahorjem, kot veleva zakon? 

Odgovor je ne. In ja. 

Kot je danes na Twitterju pojasnil 

Borut Pahor, je za zagotovitev 

zakonitosti postopka sklep o 

odpoklicu vlada morala sprejeti še 

enkrat, potem ko se je zunanja ministrica 

s predsednikom republike 

vendarle posvetovala. 

Na vladi so o odpoklicu veleposlanika 

namreč prvič, brez posvetovanja 

s predsednikom, 15. 9. 

in odpoklic že skomunicirali z javnostjo. 

A ker je šlo za nezakonit postopek, 

so o tem na vladi glasovali 

še enkrat, in sicer 28. 9., po posvetovanju 

s predsednikom Pahorjem. 

Glede zbiranja podpisov za Natašo 

Pirc Musar je dejala, da gre za prakso, ki v 

Sloveniji obstaja že 25 let in so jo za referendume 

koristili tudi pri SDS, enako tudi 

šest letošnjih kandidatov za predsednika. 

Ostali poslanci koalicije so večinoma 

ponovili argumente ministrice in 

s tem izrazili enotnost v kontekstu interpelacije, 

poudarjali pa so tudi svojo 

enotnost na splošno. Med nekaj drugimi 

stvarmi se je omenjalo tudi to, da je 

sliko depeše Janša objavil le nekaj minut 

po tem, ko jo je prejel Kajzer. Slišalo 

se je tudi veliko očitkov trenutni opoziciji 

iz njenega dvoletnega mandata, v 

katerem ji očitajo razne zlorabe. 

Bistvo spora glede tega, ali je bila 

Nataša Pirc Musar obravnavana 

privilegirano, je, ali mora za tovrstno 

storitev državno institucijo 

zaprositi kandidat sam ali pa bi 

državni organ ob zahtevi enega 

kandidata isto stvar moral narediti 

tudi za vse ostale. 

NOVA SLOVENIJA 

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ravnanje 

veleposlanika Kajzerja sicer označil 

za neprimerno. Vseeno pa je Fajonovi 

očital, da je bila reakcija nesorazmerna 

in jo je izkoristila za odstranitev 

osebe oz. vladi nenaklonjenega kadra. 

Vrtovec je opozoril tudi na, kot že pred 

njim Eva Irgl, medlo zunanjo politiko, 

ki jo vodi Fajonova. Med drugim ji v 

NSi očitajo nezmožnost ali nepripravljenost 

uvrstiti Rusijo na seznam 

terorističnih držav, kot so to storile že 

številne države. Podobno se politika 

Tanje Fajon ne zavzema za ukinitev 

vizumov za ruske državljane. 

Pozicijo NSi je okrepil še Jožef Horvat, 

za katerega je prav tako sporno, da 

se je Fajonova na nepravilnost Kajzerja 

odzvala disproporcionalno in mimo 

zakona. Glede tega je opozoril na 

mnenja mnogih strokovnjakov, med 

drugim Iva Vajgla, Dimitrija Rupla in 

Mira Cerarja. Tudi glede pomoči pri 

zbiranju podpisov Nataši Pirc Musar 

je izrazil prepričanje, da je bila pozitivno 

diskriminirana. 

Janez Janša je med drugim opozoril, 

da Pirc Musarjevi niso pomagali zgolj 

na veleposlaništvih, pač pa je bil naslov 

za pošiljanje podpisov kot edini objavljen 

v več institucijah. Tako niso imeli 

vsi kandidati enakih možnosti. 

Prejšnji predsednik vlade je zunanjo 

ministrico spomnil tudi, da je ob 

njegovem obisku v Kijevu govorila o 

tem, kako je treba iti tudi v Moskvo. 

»Jaz bi vprašal, kdaj bo šla gospa v Moskvo 

in prepričala gospoda Putina v 

mir, ker to so bili očitki, ki so leteli na 

nas takrat, ko smo šli v Kijev. Sedaj ste 

zunanja ministrica, imate priložnost, 

torej pot pod noge.« 

Komentar uredništva 

Janševi v opoziciji 

prizanesljivejši 

od KUL-a 

Pet mesecev je torej največja 

opozicijska stranka, SDS, dala časa 

Golobovi vladi, preden je na zagovor v 

parlament poklicala prvega od njenih 

ministrov. Natančneje, prvi dve ministrici, 

saj se je v ponedeljek za svoje 

početje na čelu Ministrstva za notranje 

zadeve zagovarjala še Tatjana Bobnar. 

Pri Golobovih se ne smejo pritoževati, 

saj je prejšnja opozicija prvega 

Janševega ministra – gospodarskega 

Zdravka Počivalška – interpelirala že 

po dobrih dveh mesecih na oblasti, v 

prvega pol leta se mu je pridružil še 

notranji minister Aleš Hojs, v prvem 

letu pa so na zagovor poklicali kar pet 

ministrov ter še predsednika vlade s 

predlogom konstruktivne nezaupnice 

in ustavne obtožbe. 

Vnemo KUL-a bo tudi pregovorno 

zahtevna opozicijska SDS težko 

dosegla, kaj šele NSi, ki je svojo prvo 

interpelacijo napovedala ob odločitvi 

ministrice za kulturo Aste Vrečko, da z 

blagoslovom vlade ukine Muzej osamosvojitve 

Slovenije oziroma ga združi z 

Muzejem novejše zgodovine. Če bo NSi 

to storila, bo to šele tretja interpelacija 

v zgodovini stranke, katere nosilci 

oziroma prvopodpisani bodo. 

Interpelaciji ob trdni koalicijski 

večini seveda ne bosta izglasovani. 

Vseeno pa se zdi, da je na trdnejših 

argumentih postavljena ponedeljkova 

proti ministrici za notranje zadeve. Ta 

je dala populistično in mimo stroke 

odstraniti ograjo na južni meji, čeprav 

(ali prav zato) smo priča drastičnemu 

povečanju ilegalnih vstopov v državo: 

število se je glede na lani povečalo za 

115 %, samo v zadnjih desetih dneh so 

jih prestregli skoraj dva tisoč. 

Obenem Ministrstvo za notranje 

zadeve izvajalcem noče plačati 

ograje, ki jo je naročilo in bi jo po 

pogodbi moralo.


42 

Komentar 


Dr. Štrancar: Lažje je nekaj na novo 

postaviti, kot pa staro popravljati 

LUKA MAMIĆ 

Dr. Aleš Štrancar (60) napoveduje politične spremembe, 

ki bodo nastopile zaradi gospodarstva. Ne takoj, a v nekaj letih 

gotovo, je zagotovil na srečanju s podjetniki v Strunjanu. 

ponavadi 

vodi politiko in to se bo 

pri nas kmalu zgodilo. 

»Gospodarstvo 

V devetdesetih letih je 

zmotno prevladalo prepričanje, da če 

imaš ogromno denarja in dober avto, si 

uspešen. In to je tista od ključnih sprememb, 

kjer bomo razmišljali o uspehu 

in ta pot je prava,« je v strunjanskem 

škofijskem Pastoralnem centru Stella 

Maris povedal znani slovenski znanstvenik 

in podjetnik Štrancar. Vprašanja 

so mu postavljali poslušalci. 

KONKURENCA 

»Kar ni postavljeno na zdravih temeljih, 

bo propadlo. Monopol se s konkurenco 

zravna. Zdravo je, da imajo 

tajkunska podjetja konkurenco. Tako 

so storitve tudi cenejše. Vse se začne 

s poštenjem. Dokler se bodo tolkli po 

ramah, ko nam je uspelo nekoga okoli 

prenesti, se ne bo nič spremenilo,« je 

zatrdil Štrancar. 

V Vipavski dolini je po osamosvojitvi 

ogromno ljudi ostali brez služb. 

Danes pa v dolini število prebivalstva 

narašča in je stanovanj premalo: »Na 

Vipavskem je ogromno podjetij propadlo. 

Po tem pa je kar nekaj podjetij 

ponovno uspelo. Kjer je najbolj propadlo, 

tam je tudi najbolj raslo.« Štrancar, 

ki je doma s Planine pri Ajdovščini, 

pravi, da tudi na Zahodu ni problem 

pomanjkanje delovne sile, ampak pomanjkanje 

ljudi, ki so pripravljeni delati. 

Tu vidi prednost Slovenije pred 

zahodnimi državami. 

PREVEČ JE 

ŽUPANOV IN ŠKOFOV 

Obenem pa je v Sloveniji velik problem 

pomanjkanje sinergije, saj se preveč 

delimo. Slovencev je samo dva milijona 

in ne potrebujemo toliko županov in 

škofov, je bil jasen Štrancar. 

Na vprašanje, ali bo odkupil kakšen 

velik obstoječi medij, ki bi ga potem 

pluraliziral, je odgovoril, da ne: »Vedno 

zagovarjam stališče, da je stvari 

bistveno lažje zgraditi iz nič, kot pa 

popravljati nekaj, kar je zavoženo. Tudi 

»Dobrih duhovnikov 

je 95 %. Glasno pa 

povem, ko nekateri 

duhovniki in škofje ne 

delajo prav. Eden od 

aktualnih škofov je 

bil zaupnik Udbe. « 

če bi prevzeli kak medij, bi obenem dobili 

nesposobne novinarje in urednike, 

ki jih moraš odpustiti za velike denarje.« 

V imenu svojega podjetja Mediainvest, 

ki je kupilo nekaj medijev, je rekel: 

»Mi ne potrebujemo ljudi, ki samo delajo, 

ampak ljudi, ki si upajo nekaj več.« 

Na predvečer začetka volilnega 

molka pred predsedniškimi volitvami 

je presenetil z izjavo: »Ni slabo, če zma- 

Direktor podjetja Mediainvest Igor Vovk je 

napovedal, da se investicije v medije še niso končale. 

Tednik Domovina je prvi novi projekt, prenovljeni 

portal Časnik.si pa drugi in nikakor ne zadnji.



Komentar 

43 

»Vedno 

zagovarjam 

stališče, da je 

stvari bistveno 

lažje zgraditi 

iz nič, kot pa 

popravljati nekaj, 

kar je zavoženo.« 

Štrancar: Korupcija 

se začne s prvim evrom, 

ki ga daš ali prejmeš kot 

podkupnino. 

ga Pirc Musarjeva. Saj jim je že Janez 

Drnovšek povedal, da se bodo pobili 

med sabo. Dokler imajo enega zunanjega 

sovražnika, še nekako uspevajo. Če 

Janeza Janše ne bi bilo, bi si ga izmislili. 

Saj to je bila njihova taktika že leta 

1940 in 1941. Zato še dandanes pošiljajo 

komunisti svoje otroke v katoliške 

vrtce in cerkvene gimnazije. Vedo, da 

je najprej treba sovražnika spoznati. 

Še vedno delajo po tem principu.« Tudi 

Robert Golob je svojo hči poslal v vipavsko 

škofijsko gimnazijo. Osnovni problem 

je po nejgovih besedah poštenost: 

»Vedno je problem tisti prvi evro, ki 

smo ga prejeli ali dali kot podkupnino.« 

Na pomislek obiskovalke, da je proti 

duhovnikom, je Štrancar odgovoril: 

»Ravno obratno. Vprašajte misijonarja 

Danila Lisjaka, ki je v zadnji vrsti. Vedno 

sem podpiral duhovnike, ki so ogromno 

naredili za naš narod. Dobrih duhovnikov 

je 95 %. Glasno pa povem, ko nekateri 

duhovniki in škofje ne delajo prav. Eden 

od aktualnih škofov je bil zaupnik Udbe.« 

Štrancar, ki je poročen in oče petih 

otrok, je izpostavil pomen družine 

in vzgoje: »Najprej moramo vzgojiti 

samega sebe in potem naše najbližje. 

Potem se bo to lahko širilo. Ne moremo 

pričakovati, da bodo duhovniki ali 

šola vzgajali namesto nas. Te stvari se 

dogajajo v družini. Tisti ki bomo delali 

na družinah, bomo preživeli. Uspeh ni 

denar, ampak narediti nekaj dobrega 

za drugega.« Na vprašanje o prihodnjih 

potezah Mediainvesta, se je oglasil tudi 

njegov direktor Igor Vovk (43). Podjetje 

bo še investiralo v medije. Dodal je, da 

imajo štirje lastniki podjetja skupaj kar 

17 otrok, kar tudi ima svoje sporočilo. 

Vovk je dejal, da so odzivi bralcev 

nad pričakovanji: »Tako bomo tudi v 

bodoče razvijali tednik - tako oblikovno, 

vsebinsko kot večali število 

bralcev. Hkrati pa v ozadju že razvijamo 

lastno zaledje spletne Domovine, 

ki bo ponujalo boljšo uporabniško 

izkušnjo na spletu. Predvsem 

pa se usmerjamo v video produkcijo, 

ki jo bomo postopno nadgrajevali.« 

Štrancar je glede politične prihodnosti 

povedal tole: »Mi smo šli 

v osamosvojitev nepripravljeni. Mi 

še danes nismo dovolj pripravljeni 

na svobodo in demokracijo. Ampak 

nič hudega. Kjer je najbolj hudo, pride 

potem nekaj izjemno dobrega.« 

Po več kot uri in pol pogovora se 

je klepet nadaljeval ob kozarcu vina. 

Organizatorji večera Alojz Gregorčič, 

Ljubo in Vesna Marc so namreč vse 

povabili, da nazdravijo v čast patrona 

tistega dne, sv. Martina.

ZDRAVJE 

44 

Komentar 


Golobovi vladi so se zgodili izbrisani: 

kako je izginilo 6000 napotnic 

Ministrstvo za zdravje je konec oktobra sprožilo postopek brisanja starih 

zdravstvenih napotnic iz centralne baze po vsej državi, pri čemer je prišlo 

do hude napake, saj so izbrisali tudi 5.977 veljavnih zdravniških napotnic. 

PIA KOS 

Napako sta pojasnjevala minister 

za zdravje Danijel Bešić 

Loredan in v.d. generalne direktorice 

direktorata za digitalizacijo 

zdravstva Alenka Kolar. Funkcija 

samodejnega izbrisa v centralnem 

sistemu ni delovala od preklica nenujnih 

zdravstvenih pregledov in posegov 

med epidemijo, 23. marca 2020. 

Vlada je 26. septembra letos sicer 

zdravstvenim zavodom sporočila svojo 

odločitev, da se storitev v sistemu eNaročanje, 

»preverjanje veljavnosti neizkoriščenih 

napotnic in njihov preklic po 

30 dneh«, ponovno zažene 10. oktobra 

letos, ter jih pozvala k preverbi delovanja 

sistema. Od zavodov med 10. in 19. 

oktobrom niso prejeli nobenih pritožb 

– razen pritožbe manjšega zavoda, kjer 

pa je prišlo do napak pri vnosu podatkov. 

Kmalu pa jih je o napakah obvestil 

tudi prvi večji zdravstveni dom, zato so 

Najpogosteje gre za 

bolnike, ki so čakali na 

rentgen prsnega koša, 

največ napotnic pa je 

bilo napak izbrisanih v 

Splošni bolnišnici Celje. 

servis naročanja ustavili in vse zavode 

pozvali, naj preverijo njegovo delovanje. 

Vladne stranke so pred volitvami obljubljale, da bodo skrajšale čakalne vrste in da bo čakanje 

na specialista trajalo največ 30 dni. 

SHUTTERSTOCK 

(NE)PREDVIDENE 

POSLEDICE 

V sistem je bil torej vnovič vpeljan 

vklop možnosti, da se vsa naročila, kjer 

je neizkoriščeni termin pregleda starejši 

od 30 dni, prekličejo – s tem pa se 

izbriše tudi veljavna napotnica. 

Postopek, ki so ga sprožili, je predvideval 

brisanje starih in neizkoriščenih 

napotnic, kjer je šlo za eno od dveh 

stvari – pacient na naročeni termin 

pregleda ni prišel in se za odsotnost 

ni opravičil – ali pa je bil termin zamenjan, 

vendar se je pri tem uporabilo 

novo napotnico, bolnik je bil pregledan, 

stara napotnica pa je pri tem po 

nepotrebnem ostala na čakalni vrsti. 

Takšna je bila večina 294.148 izbrisov, 

opravljenih v oktobru. 

Napaka pa se je zgodila pri 5.977 

trajnih napotnicah, kjer napotnica določa 

več terminov pregledov – z enim 

ali dvema terminoma v prihodnosti. V 

pulmološki ambulanti Zdravstvenega 

doma Idrija je medicinska sestra 24. 

oktobra odkrila izbris več pacientov


ZDRAVJE 

Komentar 

45 

s čakalnih seznamov. Do danes so jih 

prešteli 11. Ker so bili vsi naročeni na 

preglede s preloženim terminom iz opravičljivih 

razlogov, so po povratni informaciji 

ponudnika programske opreme, 

da pri njih napak ni bilo, ugotovili, 

da gre za napako centralnega sistema. 

Direktor ZD Idrija Tomaž Glažar je 

za Delo ocenil, da vladno obvestilo o 

vklopu storitve ni opozorilo na morebitne 

praktične posledice. Po veljavni 

ureditvi je ob nepravilnosti enega od 

terminov določen izbris vseh terminov, 

vezanih na napotnico. 

Tako je bilo oškodovanih 5.977 pacientov 

z opravičljivo preloženimi pregledi. 

Izbris napotnice je namreč izbrisal 

tudi enega oziroma dva termina v 

prihodnosti. Najpogosteje gre za bolnike, 

ki so čakali na rentgen prsnega 

koša, največ napotnic pa je bilo napak 

izbrisanih v Splošni bolnišnici Celje. 


Zanimiv način 

krajšanja 

čakalnih vrst 

Nacionalni inštitut za javno zdravje 

(NIJZ) bo zavode obvestil o tem, kateri 

bolniki morajo dobiti nove termine ter 

nove napotnice. 

NSI ZA NUJNO SEJO 

Na napako so se odzvali tudi v stranki 

NSi in zahtevali sklic nujne seje odbora 

za zdravstvo Državnega zbora. 

Alenka Kolar je na konferenci izpostavila 

probleme pri aplikacijah za 

naročanje, saj jih obstaja okoli osem, 

SHUTTERSTOCK 

nobena pa naj ne bi bila dodobra testirana 

ali poznana uporabnikom. 

Ne NIJZ ne Ministrstvo za zdravje 

nimata pravice do posega v informacijske 

sisteme zdravstvenih izvajalcev, 

zato bodo morali ti za identifikacijo napak 

pri vnosu podatkov poskrbeti sami. 

Vlada Roberta Goloba se je v začetku 

zavezala h krajšanju čakalnih dob v 

zdravstvu, a po besedah Kolarjeve zaenkrat 

še ni našla načina, da bi povezala 

sistem ZZZS, NIJZ in ministrstva. 

Direktor ZD 

Idrija Tomaž Glažar je 

za Delo ocenil, da 

vladno obvestilo o 

vklopu storitve ni 

opozorilo na morebitne 

praktične posledice. 

Alenka Kolar je ob navedbi najpogosteje 

izbrisanega pregleda zagotovila, da 

gre za storitev brez dolgih čakalnih dob. 

Četudi pozitivno, to nikakor ni 

opravičilo za očitno slabo izpeljan 

postopek s strani vlade. V nasprotnem 

primeru bi trdili, da se zdravstveni 

zavodi ne znajo ustrezno upravljati 

in/ali uporabljati sistema – a bi se v 

tem primeru torej morali povprašati o 

primernosti sistema. 

Sum, ki so ga izrazili v Novi Sloveniji, 

da je izbris posledica vladnega 

hitenja, da PR-ovsko prikaže napredek 

pri krajšanju čakalnih vrst, je več kot 

na mestu. 

Od ministrstva bi bilo pričakovati 

večjo mero previdnosti in strokovnosti 

ob načrtovanju sprememb, ki imajo 

potencialno obširne posledice. Oškodovati 

skoraj 6.000 bolnikov je, četudi 

bi nepremišljenost ogrozila eno samo 

življenje, velika napaka. 

Fiasko pa bo dodatno obremenil 

zdravstvene zavode in zdravnike, ki 

morajo poskrbeti za omilitev posledic 

»izbrisanih bolnikov«. 

Komentarji bralcev 

Ta napaka morda sploh ni tako slaba. 

Pokazala bo, zakaj so čakalnice prazne, 

ko prideš na pregled in to da so čakalne 

vrste umetno ustvarjene. Nekaj jih 

ustvarja ZZZS nekaj sami zdravniki 

da lahko hodijo še kam drugam delati. 

Morda jo je Loredan sam sprožil, da 

razkrinka zdravnike “garače”. 

Maligur 4 

Napake se dogajajo vsem, ki delajo. 

Bolj zgovorni so odzivi. Nerazumljivo 

je, da novinarji, ki so še pol leta nazaj 

napadali prejšnjo vlado za malenkosti, 

sedaj hladno čakajo, da “napad” mine. 

In karavana gre dalje. Psi ne lajajo več. 

Markec 

Danes brišejo paciente, jutri bodo 

brisali ljudi, ki bodo začeli izražati nejevoljo 

pred parlamentom zaradi zdaleč 

najslabše vlade v zgodovini Slovenije in 

tudi v zgodovini Jugoslavije. Ave Golob, 

Rim gori, ti si igraš na frulico. 

Aleš

KOMENTAR 

46 


Za notranjo ministrico 

je govoriti o nezakonitih migrantih 

navajanje k nestrpnosti 

V senci predsedniških volitev so poslanci ves ponedeljek »dežurali« 

na interpelaciji proti notranji ministrici Tatjani Bobnar (53). SDS je ministrici 

očital zlorabo funkcije, zavajanje javnosti in opustitev dolžnostnih ravnanj. 

Največja opozicijska stranka je imela tudi podporo NSi. 

UREDNIŠTVO 

Bobnarjeva je prestala interpelacijo, 

saj je zanjo glasovalo le 24 

poslancev, 50 jih je bilo proti. 

Da bi interpelacija uspela, bi jo 

moralo podpreti 46 poslancev, tako pa 

Bobnarjeva ostaja ministrica. 

A debata ob interpelaciji, ki se je 

vrtela predvsem okrog nezakonitih 

migracij, kaže, da na isti problem v koaliciji 

in opoziciji gledajo zelo drugače. 

Koalicijski poslanci so namreč sposobni 

problem vse večjega števila ilegalnih 

prehodov meje popolnoma prezreti. 

Ministrica pa govorjenje o »nezakonitih 

migrantih« označuje za »navajanje 

k nestrpnosti in sovražnemu govoru«. 

A če je tako, k nestrpnosti in sovražnemu 

govoru navajajo tudi njeni 

najbližji kolegi, denimo članica njenega 

kabineta, dr. Polona Mozetič, ki je 

iz nezakonitih migracij v Reviji za kriminalistiko 

in kriminologijo naredila 

pravo ekspertizo. 

VARNOSTNE RAZMERE 

»Razmere na področju varnosti in svobode 

javne besede v Sloveniji vse bolj 

spominjajo na nacistično Nemčijo leta 

1933, saj se lovi ljudi, po ulicah pa se sliši 

vpitje in pozive k smrti,« je v obrazložitvi 

interpelacije dejal poslanec Branko 

Grims (60). Po njegovih besedah je 

že to dovolj velik razlog za interpelacijo 

Bobnarjeve, saj je po zakonu objektivno 

in subjektivno odgovorna za področja, 

ki spadajo k resorju Ministrstva 

za notranje zadeve. 

Ministrici v SDS očitajo, da kljub 

povečevanju števila nezakonitih prehodov 

meje in s tem prošenj za azil ves 

Zdravko Primožič/FPA 

čas zanika, da prihaja do zlorab. »Na laž 

jo je postavila njena lastna policija, ki je 

v zadnjih poročilih o številu prehodov 

meje zelo jasno zapisala, da drastično 

povečanje prošenj za azil kaže na zlorabo 

azilnega sistema v Sloveniji.« 

Naslednja točka v interpelaciji je 

opustitev dolžnostnega ravnanja priprave 

strokovnih podlag pred začetkom 

odstranjevanja zaščitne ograje na južni 

meji in zavajanje javnosti v zvezi s tem. 

»Analiza je bila narejena in pokazala je, 

da je ograja potrebna, celo nadgraditi bi 

jo bilo treba,« je poudaril Grims. Opozoril 

je tudi na manipulacije ministrice in 

koalicijskih poslancev o odstranjevanju 

žice. Sklep o njeni odstranitvi in zamenjavi 

s panelno ograjo je namreč sprejela 

že Janševa vlada. 

Glede afere Fotopub ministrici očitajo 

opustitev dolžnostnega ravnanja 

in zavajanja javnosti v zvezi s pravočasnim 

zbiranjem informacij in zaščito 

dokaznega gradiva o indicih o posilstvih, 

mučenjih in drugih oblikah spolnih 

zlorab mladoletnic. Kljub informacijam 

na Instagramu o zlorabah žensk, 

policija ni takoj začela z zbiranjem informacij, 

ampak je čakala več dni. »Na 

ministrstvu so se pred javnostjo ves čas 

sprenevedali, da nimajo javne prijave, 

čeprav v primerih hudih kaznivih dejanja 

prijave za začetek postopkov niso 

potrebne,« je poudaril Grims. 

ODSTRANITEV OGRAJE 

Ministrica Tatjana Bobnar je očitke zavrnila 

že pred samo izredno sejo in tudi 

na njej. Prepričana je, da interpelacija 

ni podkrepljena z dejstvi ali pa so ta


KOMENTAR 

47 

izkrivljena, zato je poslancem predlagala, 

naj interpelacijo v celoti zavrnejo. 

Očitek, da so se migracije povečale 

zaradi odstranjevanja žice na meji, 

je zavrnila kot zavajajoč, saj naj bi bila 

primerjava s kovidnima letoma 2020 

in 2021 neprepričljiva zaradi v tem 

obdobju zmanjšane mobilnosti ljudi. 

Primerjava z reprezentativnejšim letom 

2019 pa kaže, da je bilo nereguliranih 

prehodov meje do 6. novembra za 

46,4 odstotka več kot v istem obdobju 

leta 2019. Predstave o prosilcih za azil 

kot tistih, ki mednarodno zaščito zlorabljajo, 

ker zanjo niso zaprosili v prvi 

državi, v katero so na svoji poti vstopili, 

je označila za izraz nestrpnosti, usmerjene 

v ranljivo populacijo. 

Na očitek, da je odločitev o odstranjevanju 

ograje sprejela na neustreznih 

strokovnih podlagah, je odgovorila, da že 

sama postavitev žice ni temeljila na strokovnih 

podlagah in je bila politična odločitev. 

Doslej so sicer na meji umaknili 8,6 

kilometrov žice, odstranili pa so tudi del 

panelne ograje, ki jo je podrla narava. 

vstopila v državo. Poleg tega človek, 

veste, pač ne more biti nezakonit. Ali je 

nezakonit petletni otrok, ki sam potuje 

od kdo ve kod in kdo ve kam?« je dejala. 

Tatjana Bobnar: »Očitki predlagateljev 

interpelacije so populistična 

manipulacija, ki temelji na kulturi 

strahu, nestrpnosti do drugega. Naš 

odziv na te poskuse je jasen: zavezani 

smo človekovim pravicam, solidarnosti 

in zagotavljanju varnosti 

državljanom in prebivalcem v Republiki 

Sloveniji.« 

Glede obtožb, da policija v primeru 

Fotopuba ni uspešno zavarovala dokazov, 

je poudarila, da je bila policija 

učinkovita in je nemudoma pozvala 

oškodovance k prijavam. Predkazenski 

postopek je ves čas usmerjal državni 

tožilec, ki je ob preiskovalnem sodniku 

tisti, ki ocenjuje obstoj dokaznih standardov 

za uvedbo hišne preiskave in 

preglede elektronskih naprav. 

IZPOLNJEVANJE 

PREDVOLILNIH OBLJUB 

V koaliciji so strumno izpostavili ministričino 

dobro delo, interpelacije pa niso 

podprli. Poleg SDS pa so jo podprli še v 

NSi, saj so prepričani, da je bila odločitev 

o odstranitvi ograje na meji politično 

motivirana in nepremišljena odločitev. 

»Takšna nepremišljena odločitev 

lahko da napačen signal različnim tihotapskim 

združbam na tako imenovani 

balkanski poti, kar pomeni spremembo 

migracijskih poti, ki bi v večji 

meri zopet vodile čez slovensko ozemlje. 

Ta vlada ne deluje v zaščito svojih 

državljanov. Ni dvoma, da gre za politično 

motivirano odločitev in izpolnjevanje 

predvolilnih obljub,« je dejal 

poslanec NSi Aleksander Reberšek (42). 

V NSi so kritični tudi do ukinitve 

avtocestne policije, ki je po Reberškovih 

besedah na avtocestah zagotavljala 

večjo prometno varnost, 

izboljšanje pretočnosti in hitrejšo 

obravnavo prometnih nesreč. 

SVARILO PRED »ŽEPOM« 

Po današnjem zasedanju zunanjih 

ministrov EU je slovenska zunanja 

ministrica Tanja Fajon (51) dejala, da 

je zaradi naraščajočega števila prihodov 

nezakonitih prebežnikov v EU za 

Slovenijo lahko resna težava in velik 

izziv notranji nadzor, ki ga denimo 

izvaja Avstrija. 

»Zdaj ko bo Hrvaška vstopila v 

Schengen, si seveda ne želimo, da bi 

s porastom nezakonitih prebežnikov, 

priseljencev, beguncev Slovenija postala 

nekakšen žep,« je dejala Fajonova 

ter dodala, da je Slovenija pripravljena, 

da po vstopu Hrvaške v Schengen 

»z naslednjim dnem, tednom, mesecem, 

ko bo ali če bo potrebno, tudi 

sama uvede notranje kontrole«. 

OBSTOJ NEZAKONITIH 

MIGRACIJ 

Izpostavila je tudi »manipulacije«, ki so 

po njenem mnenju škodljive, ker navajajo 

k nestrpnosti in sovražnemu govoru. 

Ena od takih je po njenem mnenju 

nalepka nezakoniti migrant. »Če oseba 

zaprosi za azil, s tem ni storila ničesar 

protipravnega, ne glede na to, kako je 

»Tipologija nezakonitih migracij je 

osnovana na treh kriterijih: obstajajo 

zakoniti in nezakoniti vstopi v državo, 

zakonita in nezakonita bivanja v 

državi ter zakonita in nezakonita zaposlovanja,« 

pojasnjuje Polona Mozetič 

v članku z naslovom Nezakonite 

Če nezakonitih migracij ni oziroma je 

govorjenje o njih »napeljevanje k nestrpnosti 

in sovražnemu govor«, živimo v 

čudnem svetu, saj države med seboj 

ločimo z mejami – tudi zaradi nadzora nad 

nezakonitimi migracijami. Če nezakonitih 

migracij ni, zakaj meje sploh potrebujemo, 

je vprašanje na mestu. Naredimo 

torej svet brez meja, v katerem bomo vsi 

strpno, srečno živeli v sožitju, medsebojni 

solidarnosti in ljubezni, vse do konca 

svojih dni. 

A svet žal ne deluje tako, niti Evropska 

unija niti Slovenija. Vse, ki opozarjajo na 

problem množičnih nezakonitih migracij in 

zlorab azilnega postopka, kar povprek označiti 

za nestrpneže in rasiste, pa v resnici 

napeljuje na totalitarno miselnost, pri kateri 

je slabšalno ožigosan vsak, ki opozarja na 


Igre brez meja 

migracije in spreminjanje pojmovanja 

zasebnosti v družbi nadzora, objavljenem 

leta 2009 v Reviji za kriminalistiko 

in kriminologijo. 

Dr. Polona Mozetič je danes zaposlena 

v kabinetu Ministrice za notranje 

zadeve Tatjane Bobnar. 

nekaj, kar se eni skupini ljudi (v konkretnem 

primeru vladajoči levici) zdi edino pravilno 

in sprejemljivo. Ne gre za osamljen primer, 

niti v Sloveniji niti v svetu. 

Če nekdo nepovabljen zasede mojo 

hišo, v upanju, da njegovega obiska ne 

bom zasledil, namesto skozi vrata vstopi 

skozi kletno okno, jaz ga zalotim, on pa 

»zaprosi za zaščito«, imam vso pravico 

sklepati, da je vstopil z nečistimi nameni. 

Zato še nisem nestrpnež in ksenofob. 

A ravno v to nas hoče prepričati 

vladajoča levica. Žal ne zgolj prepričati, 

temveč takšno stališče Slovencem vsiliti. 

To je v resnici generator strahu in nestrpnosti, 

še posebej če tako ravna ministrica 

za notranje zadeve, za katero bi morala 

biti varnost Slovenije in ljudi, ki v njej 

živijo, na prvem mestu.

SVET 

48 


Vmesne volitve v ZDA: 

kisli nasmeški republikancev 

VID SOSIČ 

V Združenih državah Amerike (ZDA) v teh dneh poteka 

štetje glasov po vmesnih volitvah, na katerih so ameriški volivci 

volili v več organov in na več političnih funkcij, 

tako na federalni kot na državni in tudi lokalni ravni. 

Volitve se imenujejo vmesne, 

ker se izvedejo na sredini 

predsedniškega mandata. 

Njihov pomen je v tem, da se 

pokaže, koliko podpore ima predsednikova 

administracija. 

In izkazalo se je, da nekaj več, kot 

se je predvidevalo. Na vseh nivojih je 

bila glavna tema v kampanjah trenutna 

inflacija, takoj za njo pa že vprašanje 

pravice do splava. Druge pomembne 

teme so bile porast kriminala, pravica 

do nošenja orožja in migracije. 

GRENAK PRIOKUS 

Na volitvah v predstavniški dom so že 

mesce napovedovali gladko zmago Republikanske 

stranke, ki bi s tem prevzela 

večino in predsedniku Joeju Bidnu 

otežila mandat. Tradicionalno skoraj 

nikoli ni bilo vmesnih volitev, kjer ne 

bi zmagala stranka, ki nima predsednika. 

Kljub temu pa so na volitvah demokrati 

dosegli zgodovinsko izredno 

dober rezultat, saj kaže, da bo končni 

izid bistveno tesnejši od napovedanega. 

Demokrati imajo matematično celo 

še vedno možnost za zmago, vendar pa 

velika večina strokovnjakov pripisuje 

zmago republikancem, četudi manj 

prepričljivo. A že z enim sedežem več od 

Demokratske stranke bodo republikanci 

postali velik trn v peti aktualnemu 

predsedniku. Sprožiti nameravajo preiskave 

o spornih zadevah, kot so Bidnov 

odziv na covid krizo in posli njegovega 

sina Hunterja Bidna v Ukrajini. 

Še nekoliko bolj so republikanci 

lahko razočarani pri volitvah v senat, 

ki je v zadnjih dveh letih bil razdeljen 

točno pol-pol med strankama in kjer 

je odločilen glas v prid demokratom 

prispevala podpredsednica Kamala 

Harris. Razplet volilne bitke po do 

sedaj preštetih glasovih še ni jasen. 

Pomembno senatorsko mesto so izgubili 

v Pensilvaniji. V veliko senatorskih 

okrožjih je izid zelo tesen in ne bo znan 

do zadnjega preštetega glasu, kar bi 

lahko bilo šele čez nekaj dni ali celo tednov. 

Če bi republikancem uspel prevzem 

večine v senatu, bi to pomenilo, 

da bi imeli v rokah potrjevanje oseb na 

funkcije v Bidnovi administraciji. 

RAZLOG ZA OPTIMIZEM 

Vseeno pa obstaja tudi kar nekaj razlogov, 

ki republikancem omogočajo praznovanje. 

Najbolj očiten je njihov uspeh 

na Floridi. Tam je njihov Ron DeSantis 

dosegel veliko zmago za guvernerski 

položaj, na katerem je že bil štiri leta. 

Prav tako bosta oba predstavnika Floride 

v senatu pripadala republikanski 

stranki, kot tudi velika večina predstavnikov 

v predstavniškem domu. S tem je 

Florida, ki je veljala za »swing state«, torej 

zvezno državo, kjer nobena od dveh 

strank ne prevladuje, postala republi- 

SHUTTERSTOCK 

Demokrati imajo 

matematično celo še 

vedno možnost za 

zmago, vendar pa velika 

večina strokovnjakov 

pripisuje zmago 

republikancem, četudi 

manj prepričljivo. A že 

z enim sedežem več od 

Demokratske stranke 

bodo republikanci 

postali velik trn v 

peti aktualnemu 

predsedniku. 

Kandidati, ki jih je podpiral Donald Trump (76), so se odrezali slabo, medtem ko je Ron DeSantis (44) na Floridi 

suvereno zmagal; verjetno se bo med njima bil boj za predsedniškega kandidata republikanske stranke.


SVET 

49 


Rdeči val se ni zgodil 

Predsednik Joe Biden (79) in podpredsednica Kamala Harris (58) sta si oddahnila, saj na vmesnih volitvah 

ni prišlo do napovedanega »rdečega vala«. 

Zmaga zelo 

priljubljenega DeSantisa 

odpira vprašanje 

o republikanskem 

kandidatu na naslednjih 

predsedniških volitvah. 

Mnogi ga vidijo 

kot alternativo 

Donaldu Trumpu. 

SHUTTERSTOCK 

kanska trdnjava, kar se je sicer nakazovalo 

na zadnjih nekaj volitvah. 

Zmaga zelo priljubljenega DeSantisa 

odpira vprašanje o republikanskem 

kandidatu na naslednjih predsedniških 

volitvah. Mnogi ga vidijo kot naslednjega 

kandidata, hkrati pa je na Floridi živeči 

Donald Trumo v kontekstu volitev 

dokaj neposredno napovedal »ponoven 

prevzem Bele hiše«. Trump bo tako verjetno 

imel najmanj enega resnega izzivalca 

v boju za nominacijo stranke. 

Republikancem je uspelo tudi nadaljevati 

trend pridobivanja volivcev 

med manjšinami, ki se dogaja od leta 

2012. To velja še posebej za latinskoameriško 

populacijo in manjšine v delavskem 

razredu, dva volilna bloka, ki 

sta še do nedavnega bila tradicionalno 

v veliki večini zvesta Demokratski 

stranki. Tudi DeSantisova zmaga je 

bila močno okrepljena z glasom vse 

večje latinske skupnosti na Floridi. 

Čeprav manjši, pa je trend viden tudi 

pri afroameriški skupnosti. 

Radikalen obrat je za Republikansko 

stranko velik uspeh in bi po besedah 

nekaterih komentatorjev lahko za 

vedno odpravil samoumevnost glasu 

manjšin, ki je zadnje pol stoletja pripadal 

demokratom. 

ZADOVOLJSTVO 

DEMOKRATOV 

Slednji so sicer izgube vsaj delno kompenzirali, 

saj so občutno izboljšali svoj 

izid med premožnimi in univerzitetno 

izobraženimi belci. Demokrati so slavili 

še na referendumih o pravici do splava, 

kjer se je po odpravi federalne zaukazane 

široko odprte pravice do splava 

odločitev vrtela okoli vprašanja, ali 

pravice ohraniti oz. jih celo povečati. 

Tovrstni referendumi so potekali v 

šestih zveznih državah, v vseh so volivci 

dali prav Demokratski stranki in se do 

splava opredelili pozitivno. Volitve so pokazale 

tudi, da so politični trendi v različnih 

zveznih državah različni, kar za 

to svetovno velesilo pomeni precejšnje 

politično-geografske spremembe. 

V času zaključke redakcije še vedno 

niso bili znani rezultati za 11 sedežev 

v predstavniškem domu. 

Biden in demokrati so z malimi 

praskami (rahla izguba večine v predstavniškem 

domu) preživeli vmesne 

volitve, kot kaže, pa bodo celo pridobili 

mesto v senatu (Pensilvanija). 

Noč, ki naj bi po napovedih 

republikancem prinesla zgodovinsko 

zmago, se ni zgodila. In to kljub temu, 

da je demokratska kampanja povsem 

ignorirala prioritete volivcev (inflacija, 

visoke cene goriva, kriminal, imigracija) 

in se osredotočila na drugorazredne 

tematike (omejevanje splava, stanje 

demokracije). Očitno postaja, da so v 

ključnih tekmah republikanci izgubili 

zaradi šibkih kandidatov, ki jih je podpiral 

Donald Trump, ne zaradi briljantnosti 

demokratskih nasprotnikov. V 

državah, kjer je leta 2020 zmagal Biden 

(Arizona, Pensilvanija, Georgia), namreč 

težko zmagaš s kandidati, ki se sklicujejo 

na podporo Donalda Trumpa. 

Dober primer je Pensilvanija, kjer je 

zmagal demokrat Fetterman in porazil 

republikanca dr. Oza. Zaradi kapi, ki jo 

je Fetterman doživel na začetku kampanje, 

je imel velike težave že formirati 

koherentne stavke, kaj šele, da bi se 

dobro odrezal v javnih nastopih, ki 

se jim je na daleč izogibal. Trumpov 

izbranec Oz mu kljub temu ni bil kos, 

zato bo senatni sedež zasedel nekdo, 

za katerega je vsem jasno, da zaradi 

zdravstvenih težav ne bo mogel dobro 

opravljati službe v kongresu. 

Rdeči val pa je doletel Florido, ki vse 

bolj postaja trdna republikanska država. 

Ron DeSantis je pred 4 leti svojega 

nasprotnika premagal za zgolj 30.000 

glasov, tokrat za več kot 1,5 milijona. 

Za seboj je tako povlekel še senatorja 

Rubia, republikanci pa so v zvezni državi 

uspeli prevzeti tudi štiri dodatna mesta 

v predstavniškem domu. 

»Na novi 2 leti!« so vzklikali 

njegovi podporniki ob zmagi in s tem 

insinuirali, da si želijo, da bi DeSantis 

predčasno končal svoj štiriletni 

guvernerski mandat in tako kandidiral 

za predsednika. Očitno se okoli njega 

na splošnih volitvah vse spreminja v 

zlato in prinaša zmage republikancem. 

Vendar je pomembnejše vprašanje, ali 

je sploh sposoben v to prepričati republikansko 

bazo – v primarnih volitvah 

mu bo bržkone nasproti stal eden in 

edini Donald Trump. 

Nejc Povirk

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

50 


Priporočila 

LUCIJA 

ČAKŠ 

GODSPLAINING 

Godsplaining je podkast, ki ga pripravlja pet razmeroma 

mladih ameriških dominikancev – vsi so 

bili posvečeni med leti 2016 in 2018: Gregory Pine, 

Jacob-Bertrand Janczyk, Patrick Briscoe, Joseph- 

-Anthony Kress in Bonaventure Chapman. 

Redovniki objavijo novo epizodo podkasta vsak 

teden že tri leta. Posamezna epizoda traja okoli 

30 minut. 

Odpirajo različna vprašanja, povezana s katoliško 

vero. Včasih povsem praktična, recimo kako 

se v praksi izogniti obsojanju bližnjih ali zakaj 

je za kristjana pomembno, da moli, drugič bolj 

poglobljeno teološka, recimo o smislu trpljenja ali 

o tem, kaj so sploh vice. Bratje pa niso le izvrstni 

učenjaki, temveč jih odlikuje tudi oster smisel za 

humor, ki ga marsikdaj neusmiljeno vihtijo tako na 

račun sebe kot drug drugega. 

Teme, ki jih pripravljajo, so zanimive tako za verujoče 

kot za tiste, ki bi o katoliški veri želeli izvedeti 

več. Je pa za razumevanje podkasta potrebno kar 

dobro znanje angleščine. 

BILL BRYSON: ČLOVEŠKO TELO 

MONIKA 

JEGLIČ 

(žanr: poljudna znanost, medicinske 

znanosti; ciljna skupina: starejši 

mladostniki in odrasli bralci) 

»Ste nekaj čudovitega, nekaj posebnega. Seveda pa 

ne smemo spregledati, da enako velja za deževnika.« 

Tako nas na eni od prvih strani obsežnega dela nagovori 

njen avtor. Če imate zadržek do strokovnih 

knjig, ga boste pri omenjeni knjigi izgubili, ko jo boste 

prijeli v roke. Razumljivo in zanimivo napisano 

besedilo namreč spremljajo izjemno lepe fotografije, 

umetniška dela ter citati in zanimivosti ob robovih 

strani. Avtor je pisec že več uspešnic, v vseh pa ga 

zaznamujeta poseben humor in napeto pripovedovanje, 

saj želi znanost približati širši publiki. 

V knjigi se boste srečali z nenavadnimi podatki o 

svojem telesu ter o najnovejših dosežkih, pa tudi 

zmotah znanstvenikov skozi zgodovino. V vsakem 

primeru pa se bo ob branju nemara v vas oblikovalo 

čudenje in hvaležnost, da ste res veličastno bitje. 

»Spoznal sem, da smo neskončno bolj zapleteni in 

čudežni ter pogosto bolj skrivnostni, kot sem kdaj 

koli sumil. Resnično, ni bolj neverjetne zgodbe od 

zgodbe o človeku.«


Podprite neodvisno novinarstvo. 51 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

148,80 € samo 129 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom danes lahko 

zagotovite fiksno ceno za 1 leto 

v teh negotovih časih. 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (48 številk; namesto 148,80 € samo 129 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 32,25 € 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

6-mesečna naročnina (24 številk; namesto 74,40 € samo 69 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

Podpis * : 

E-mail * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2021-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

AKTUALNO 

52 

Komentar 

| 72 | 17. NOVEMBER 2022 

Britanija je stopila s hitrega vlaka 

spreminjanja spola pri otrocih 

MOJCA BELCL 

MAGDIČ 

V zadnjih desetih letih se je izjemno povečalo število najstnikov, 

ki želijo preiti iz ženskega spola v moškega – kaj je v ozadju in ali je 

nacionalna zdravstvena služba (NHS) prehitro našla rešite, pa se je še 

pred dobrima dvema letoma spraševal britanski Prospect Magazine. 

Vprašanje je bilo povsem na 

mestu, saj je tamkajšnja klinika 

za spol Tavistock v letih 

2009/2010 obravnavala 40 

fantov in 32 deklet, v letih 2018/2019 

pa kar 624 fantov in 1740 deklet. V zadnjem 

letu 2021/2022 se je število napotitev 

na kliniko za spol še povečalo: 

zabeležili so preko 5000 pacientov. 

Ko je že izgledalo, da ni več poti 

nazaj, se je letos zgodil velik premik. 

NHS je pod vodstvom priznane pediatrinje 

in bivše predsednice Kraljevega 

kolegija za pediatrijo in zdravje 

otrok dr. Hilary Cass objavila neodvisen 

pregled, v katerem so ugotovili, da 

so otroci na kliniki za spol prejemali 

neustrezno oskrbo (bili so slabo diagnosticirani, 

slabo informirani glede 

postopkov »zdravljenja«, prehitro napoteni 

na prejemanje zaviralcev pubertete 

in kasneje na hormonsko terapijo 

itd.). »Poročilu Hass« je sledilo zaprtje 

omenjene klinike (tudi zaradi številnih 

pritožb s strani družin pacientov), 

konec oktobra pa je NHS izdala tudi 

nove smernice, v katerih so se zavezali, 

SHUTTERSTOCK 

»Spolna neskladnost 

v večini primerov 

ne traja do obdobja 

mladostništva« 

in je lahko zgolj 

»prehodna faza«.

| 72 | 17. NOVEMBER 2022 AKTUALNO 

Komentar 

53 

da bodo otrokom, ki se imajo za transspolne, 

nudili bolj holističen pristop. 

V letih 2021/2022 se 

je število napotitev 

na kliniko za spol še 

povečalo: zabeležili so 

preko 5000 pacientov. 

NOVE SMERNICE 

Celotne smernice NHS predstavljajo 

odmik od dosedanjega modela, ki 

je izviral iz ZDA. Šlo je za t. i. model 

»potrjevanja spola«, kjer so se zdravniki 

zgolj osredotočili na otrokovo 

samoidentifikacijo in na to, da čim 

prej spremenijo njegovo telo, niso pa 

se ozirali na vse ostale dejavnike, kot 

so otrokova starost, morebitne 

duševne stiske in bolezni, travme 

in zlorabe iz otroštva itd. Novi model 

oskrbe otrok sedaj temelji na dokazih, 

da »spolna neskladnost v večini 

primerov ne traja do obdobja mladostništva« 

in je lahko zgolj »prehodna 

faza«. Večina otrok – po nekaterih 

raziskavah okoli 84 odstotkov – naj bi 

spolno neskladnost prerasla. 

Dokument obravnava tudi pomisleke 

glede zdravil, ki zavirajo puberteto, 

za katera namreč ne obstaja veliko ali 

skoraj nič raziskav, ki bi osvetlile posledice 

na otrokovo zdravje. Kakor je 

še zapisano, bo Združeno kraljestvo 

začelo natančneje spremljati dotična 

zdravila v raziskovalnih okoljih. 

Prav tako bodo prenehali predpisovati 

sporno hormonsko terapijo (tj. prejemanje 

doze hormonov nasprotnega 

spola), razen če bodo pacienti vključeni 

v »formalni raziskovalni program z 

ustreznim spremljanjem tudi v odrasli 

dobi«. Pri odraslih so dolgoročni učinki 

jemanja hormonov namreč že dobro 

znani: povečano tveganje za bolezni 

srca in ožilja, osteoporozo in od hormonov 

odvisne vrste raka. Pri mladih 

ljudeh je treba upoštevati tudi vpliv na 

plodnost, pri čemer je potrebno svetovanje 

in ohranjanje plodnosti. 

V dokumentu tudi t. i. socialno tranzicijo 

imenujejo kot obliko »posega« in 

je zaradi tega ne obravnavajo kot nevtralno 

dejanje. Prevzemanje novega 

imena, načina oblačenja, vedenja, izražanja, 

ki je značilno za nasprotni spol, 

močno odsvetujejo, saj ima »pomembne 

učinke na otrokovo duševno delovanje«. 

Ob tem poudarjajo, da je treba o 

socialni tranziciji razmišljati le v primerih, 

ko pacient to potrebuje za »lajšanje 

ali preprečevanje klinično pomembne 

stiske ali tesnobe v socialnem delovanju 

in je sposoben v celoti razumeti posledice 

potrditve družbene tranzicije«. V tem 

oziru se zdravnike in medicinsko osebje 

spodbuja, da svoje paciente opazujejo, 

kako se spreminjajo in razvijajo. 

Nove smernice prav tako priznavajo 

povezavo med avtizmom in neujemanjem 

s svojim biološkim spolom, 

s čimer nakazujejo, da so otroci s tega 

spektra še posebej ranljivi. Poleg 

avtističnih otrok so na klinike za spol 

prihajali tudi otroci in mladostniki, 

ki so bili depresivni, imeli prehranske 

motnje ali motnje pomanjkanja pozornosti. 

Ravno zaradi tega se novi model 

osredotoča na obravnavo otroške duševnosti 

in razvoja ter vključuje izvedence 

za pediatrični avtizem in duševno 

zdravje. 

KORAK V PRAVO SMER 

»Odločitev NHS je izjemno pomemben 

korak v pravo smer, saj priznava 

pomanjkanje dokazov za podporo protokolu 

›potrjevanja spola‹, ki spodbuja 

psihosocialno tranzicijo, zaviralce pubertete, 

hormone in celo operacije pri 

mladoletnikih,« je za Catholic News 

Agency povedala Mary Rice Hasson, 

direktorica ameriškega Centra za etiko 

in javno politiko (EPPC). 

Dodala je, da zaviranje oz. celo blokiranje 

pubertete ali dajanje medspolnih 

hormonov kot odgovor na psihološke 

stiske glede lastne identitete ali 

telesa namreč nikoli ni in ne more biti 

ustrezna rešitev. »Spola po naravni 

poti ni mogoče spremeniti in vsak poskus, 

da bi se podali na ›medicinsko‹ 

pot spreminjanja otrokovega izgleda 

in uničevanja ali oviranja naravnega 

delovanja telesa, je neupravičen,« je še 

povedala. Napisanim smernicam sledi 

obdobje javne razprave in večmesečnega 

preverjanja. Dokončni dokument 

naj bi bil spisan do leta 2023/2024. 

Nove smernice prav 

tako priznavajo 

povezavo med avtizmom 

in neujemanjem 

s svojim biološkim 

spolom, s čimer 

nakazujejo, 

da so otroci 

s tega spektra 

še posebej ranljivi.

SPOLNOST 


54 

Intervju 

AGATA HREN 

Spolnost z leti dozori, 

kar par še bolj izpolnjuje 

Socialna pedagoginja Agata Hren (30) je raziskovalka in poznavalka ženske duše. 

Področje njenega delovanja je že leta ozaveščanje o ženski cikličnosti. V zadnjem času 

se poglablja tudi v spolnost – parom ponuja pot v globino tudi na tem področju. 

Povedala nam je, kako naj ženska živi svojo cikličnost in kaj v odnosu pomeni 

rasti na področju spolnosti. 

MOJCA BELCL MAGDIČ 

Zunaj je mnogo 

moških, ki si 

želijo bolje 

razumeti 

žensko in jo 

podpreti.

| 72 | 17. NOVEMBER 2022 SPOLNOST 

Intervju 

55 

Agata, poznamo vas kot strokovnjakinjo 

za žensko cikličnost. Smo 

ženske v 21. stoletju bolj ozaveščene 

o svoji cikličnosti ali še vedno 

ugotavljate, da o delovanju svojega 

telesa in psihologije, ki spada 

zraven, vemo premalo? 

Rekla bi, da so ženske vse bolj ozaveščene 

o pomenu razumevanja ženske 

cikličnosti, čeprav je razumevanje 

še vedno večinoma osredotočeno zgolj 

na to, kaj se dogaja v telesu. Seveda je 

tudi to zelo pomembno znanje (dve 

leti nazaj tridesetletna udeleženka 

moje delavnice iz Indije ni vedela, kaj 

je ovulacija), a se mi zdi škoda, da se 

ustavimo zgolj pri tem. 

Moje ukvarjanje s to temo se je 

začelo z izobraževanjem za svetovalko 

za metodo naravnega načrtovanja 

družine, a me je kmalu začelo 

preganjati, da smisel cikličnosti ne 

more biti zgolj v tem, da v enem ciklu 

na nekaj let zanosimo. Takrat sem 

začela s raziskovanjem vseh psiholoških 

sprememb, ki se v ciklu zgodijo. 

Osem let kasneje imam občutek, da 

so te teme že veliko bolj sprejete in 

družbeno prisotne, a si želimo tudi 

generacijskega prenosa, da se zares 

usidrajo kot dobra novica o ženskosti, 

ki bo lahko podana deklicam 

že od najzgodnejših let naprej. To je 

bila motivacija, da sem ustvarila tudi 

program za mame deklic. 

Kako pa je pri moških? 

Opažate porast v zanimanju 

za žensko cikličnost? 

Na nekem mednarodnem dogodku za 

mlade sem pripravljala delavnico za 

ženske, a sem se pri vabilu impulzivno 

odločila, da povabim tudi vse moške, 

ki si želijo bolje razumeti ženske. Na 

moje presenečenje so bili prvi v moji 

predavalnici fantje, prav tako so bili 

oni tisti, ki so v največji meri zastavljali 

vprašanja. Zapolnili so tretjino 

mest in nekateri so kasneje z navdušenjem 

pristopili do mene in povedali, 

kako so bili fascinirani nad žensko 

povezanostjo z naravo. Ta izkušnja 

je bila zares dragocena, saj v času, ko 

se govori zgolj o moški dominanci, to 

ni reprezentativna izkušnja. Zunaj je 

mnogo moških, ki si želijo bolje razumeti 

žensko in jo podpreti. 

V tem oziru se ženska cikličnost 

tiče tudi moških? 

Ženska cikličnost se vsekakor tiče 

tudi moških, saj smo (na srečo) neločljivo 

prepleteni. Kar se tiče ženske, 

se tiče tudi moškega in obratno. 

Izjemnega pomena je, da širimo medsebojno 

razumevanje, ker tako lažje 

ustvarjamo okolje rasti, saj drug drugega 

vzajemno podpiramo. 

Katero pa je največje spoznanje, 

ki ga dekleta ali žene doživijo, ko 

se poučijo o svoji cikličnosti? Nad 

čim so najbolj navdušene? 

Mnoge nagovarja ravno pozitivno sporočilo 

obdobij, ki so sicer družbeno označena 

z negativnim prizvokom, npr. 

predmenstrualno obdobje in obdobje 

menstruacije. Velikokrat jih gane, kako 

je tisto, kar so še same obravnavale 

kot prekletstvo, lahko čudovito darilo 

njim in svetu. To sporočilo predrugači 

njihov pogled nase in jih kot ženske 

potrdi v njihovi vrednosti. Opisujejo, 

da si sploh niso predstavljale, kaj vse 

se dogaja v njihovem telesu in duši. Po 

ogledu predavanj se velikokrat odzovejo 

z besedami, da šele takrat razumejo 

svoje doživljanje in da to močno vpliva 

na kvaliteto življenja njih samih in njihove 

družine. 

Na Instagramu ste nekaj časa 

nazaj zapisali, da da ženski cikel 

ženskam čudovito orodje za lepše 

življenje. Kako naj razumemo, da 

je zaradi cikla naše življenje lepše? 

Mnoge ga ne doživljajo tako. 

Lepše življenje se ne zgodi kar samo 

od sebe. V iskanju konstantne sreče, 

k čemur je nagnjena naša družba, se 

znajdemo na robu depresije in tesnobe, 

ko se soočimo z realnostjo sveta, ki je 

mnogokrat težka. Naučili smo se, da 

so negativna občutja slaba in da se jim 

moramo za vsako ceno izogniti, saj moramo 

biti ves čas srečni. 

Pravim, da je ženski cikel najboljše 

orodje za osebnostno rast, saj nas uči 

integrirati tudi neprijetna občutja in 

misli, trenutke, ko nam ni do družbe, 

ko vidimo zgolj napake, ko se počutimo 

strašno ranljive. Samo zanikanje teh 

tendenc, h katerim prispeva naše hormonsko 

valovanje, jih ne bo izničilo, na 

žalost pa nam onemogoča tudi, da bi 

Ženski cikel je 

najboljše orodje za 

osebnostno rast, saj 

nas uči integrirati tudi 

neprijetna občutja in 

misli, trenutke, ko nam 

ni do družbe, 

ko vidimo zgolj napake 

in ko se počutimo 

strašno ranljive. 

jih obrnile v svoj prid. Ženske, ki sledijo 

fazam cikla tudi s svojim življenjem in 

si ga, kolikor je le mogoče, tudi zavestno 

načrtujejo (si vzamejo čas za počitek 

in tišino med menstruacijo, večje obremenitve 

prestavljajo v obdobje pred 

ovulacijo, si vzamejo čas za umik pred 

menstruacijo …) lahko žanjejo sadove v 

izboljšanju kvalitete svojega življenja, 

ker ga zmorejo dojemati v vseh odtenkih 

in razumejo, da težji trenutki cikla 

ustvarjajo globino, iz katere lahko kasneje 

črpajo. 

Je v hitrem tempu življenja sploh 

mogoče biti uglašen z delovanjem 

svojega telesa? Kako si sploh 

prisluhniti? 

Gotovo je težko, vendar se da v vsaki situaciji 

svoj življenjski stil vsaj nekoliko

SPOLNOST 

56 

Intervju 


prilagoditi cikličnosti. Če že takoj obupamo 

in sploh ne poskusimo, seveda 

ne bo šlo. Glede na življenjsko situacijo, 

v kateri je ženska, obstajajo razlike, 

v kolikšni meri je zmožna slediti svoji 

cikličnosti. Če si na prvi dan cikla ne 

zmore vzeti prostega dneva, kar je realnost 

mnogih žensk, naj poskusi dan 

prestaviti v nižjo prestavo in si vzeti 

morda pol ure za tišino in pisanje 

dnevnika. Ne govorim o principu vse 

ali nič, pač pa o tem, da se podamo na 

pot raziskovanja. 

Poleg širjenja znanja o ženski 

cikličnosti in cikličnosti psihe 

smo opazili, da ste se v zadnjem 

času usmerili tudi v raziskovanje 

spolnosti. Kaj vas je spodbudilo? 

Ste to predavanje pripravili samo 

za ženske? 

Nisem se načrtno usmerila v raziskovanje 

spolnosti v zadnjem času, pač 

pa je predavanje produkt večletnega 

raziskovanja in razmišljanja, predvsem 

zaradi mojega dela z mladimi (pisanje 

člankov, predavanja in pričevanja), pri 

katerih teme spolnosti pač ne moreš 

spregledati. Da sem stvar konkretizirala 

v predavanju, pa so me spodbudila 

pričevanja žensk, ki sem jih dobila, in 

stiske, ki so pogosto povezane s tem 

področjem. Prizadela so me pričevanja 

mnogih mladih žensk in njihov pogled 

na spolnost, ki se je izoblikoval, ker ni 

Pogosto se zgodi, 

da zaradi vse napetosti, 

ki jo nosimo, ne 

dopustimo, da bi se mož 

sploh lahko čustveno 

povezal z nami. 

bilo prisotnega konstruktivnega pogovora 

o spolnosti, ki bi dejansko nahranila 

in ne zgolj izčrpala dušo. 

Omenjate pomanjkanje 

pogovora o spolnosti, ki bi bila za 

par zdravilna in poživljajoča. Kje 

še tičijo vzroki, da želja po spolnosti 

zamre? 

Vprašanje se mi zdi večplastno, kar pomeni, 

da ne morem dati enoznačnega 

odgovora, ta tudi nikomur ne bi koristil, 

ker ponovno ustvarja percepcijo, 

da je spolnost nekaj statičnega. Dobro 

spolnost imaš ali pa je nimaš. Ubije ti 

jo otrok, služba, stres, kajne? Dobra 

spolnost je pogosta in strastna, pravijo. 

Ravno ta način razmišljanja pa je, paradoksalno, 

glavni razlog, da se ustvari 

okolje, v katerem spolnost ne more 

napredovati. Spolnost se spreminja in 

razvija skladno z našim odnosom. Ko 

pride stresna situacija, ta sama po sebi 

ne ogrozi kvalitete spolnosti, zahteva 

pa nove pristope zbliževanja, saj je to 

edino smiselno. Spolnost se ne more ločiti 

od vseh ostalih vidikov našega življenja. 

Ko nas nekaj pretrese, spolna želja 

ne bo enaka kot takrat, ko smo brez 

vsake skrbi. Par je takrat povabljen, da 

si ustvarja varen prostor zaupanja in 

podpore, da se skupaj soočita s skrbmi 

in težavami. Ravno ranljivi trenutki 

lahko par še bolj zbližajo in mu v srce 

položijo željo, da bi si bila še bližje. 

Kakšne pogoje si morata ustvariti 

moški in ženska, da bo spolna 

želja med njima razcvetela? Kje se 

morajo moški bolj potruditic 

in kje ženske? 

Ko govorim o razlikah pri spolni želji, 

v svojem predavanju izpostavim večinsko 

težnjo, da je ženska občutljivejša 

na kontekst, vendar ni vedno tako. V 

kakšnem odnosu je spolna želja močnejša 

pri ženski, a govorimo o manjšini, 

zato se v literaturi na to temo kot 

reprezentativo žensko pogosto navaja 

tisto, katere spolna želja je občutljivejša. 

Moški se lahko zaveda, da se spolna 

želja neguje čez ves dan in se večinoma 

ne zbudi sama od sebe – sploh, če je 

žena izčrpana zaradi dela ali skrbi ter 

se je poleg vsega počutila še brez moževe 

podpore in z njim ne čuti nobene povezanosti. 

Skrb za medsebojno povezanost 

je glavna stvar za zdravo spolno 

željo. Tudi ženske pa so lahko pozorne, 

da v svojih glavah sploh ustvarijo prostor 

za intimo, kar pomeni, da poskrbijo 

za svoje mentalno zdravje in si v dnevu 

vzamejo nekaj trenutkov, da zadihajo 

in spustijo stvari, ki jih obremenjujejo. 

Pogosto se namreč zgodi, da zaradi vse 

napetosti, ki jo nosimo, ne dopustimo, 

da bi se mož sploh lahko čustveno povezal 

z nami. 

Je strastna spolnost vedno tudi 

osrečujoča spolnost? 

Strastna spolnost je lahko zgolj notranja 

nuja po tem, da se oklenemo 

tistega, za katerega čutimo, da ni povsem 

»naš«. Ženske imajo v razmerjih, 

v katerih svojim partnerjem ne zaupajo, 

strastnejše spolno razmerje, ker 

si bodo želele (velikokrat nezavedno) s 

spolnostjo kupiti svojega partnerja. Ko 

kdaj katera reče, da ne čuti več takšne 

želje po spolnosti kot na začetku razmerja, 

pravim, da je to lahko čisto dober 

znak, ki lahko pomeni, da se v odnosu 

počuti varna. Ali to pomeni, da je 

njuno spolno življenje mrtvo? Ne, spolnost 

se mora samo preobraziti v novo, 

zrelejšo obliko, ki par še bolj izpolnjuje. 

Katere so torej bistvene sestavine 

osrečujoče spolnosti? 

Glavna stvar za razumevanje osrečujoče 

spolnosti je, da se vedno rodi iz 

odnosa, v katerem vladata spoštovanje 

in zaupanje. Da se lahko moški in 

ženska razkrijeta v svoji ranljivosti 

in da si upata biti avtentična v svojih 

občutkih in željah, je potrebno varno 

okolje. Mislim, da je važno tudi, da 

spolnost zavestno postavita kot prioriteto 

v odnosu in da jo vedno jemljeta 

kot skrivnost, ki ju uči, kako se imeti 

še bolj rada.

| 72 | 17. NOVEMBER 2022 VZGOJA 

Priporočamo ogled 

57 

Kako žalujejo otroci in kako 

jim lahko pri tem pomagamo 

MOJCA BELCL 

MAGDIČ 

Ko izgubimo ljubljeno osebo, se nam ustavi svet. 

Srečamo se z bolečino in praznino, ki ju do takrat morda 

še nismo poznali. Pogosto čutimo potrebo, da se »umaknemo«, 

saj potrebujemo čas, da izgubo izžalujemo, izjočemo. 

Kako pa smrt in izgubo doživlja 

otrok? Jo sploh razume? Je 

proces žalovanja tudi zanj zelo 

pomemben? Na ta vprašanja 

nam je tokrat odgovarjala mag. Urška 

Petak, psihosocialna svetovalka, prostovoljka 

v Slovenskem društvu hospic 

in avtorico knjige Tvoja pot – Sopotnik 

skozi izkušnjo žalovanja. 

PRIMERNO STAROSTI 

Izredno sočutna gostja nas je popeljala 

skozi različne faze žalovanja ter 

podrobno opisala otrokovo razumevanje 

smrti glede na njegovo starost. 

Za majhne otroke je pojasnila, da je 

zelo značilno, da razmišljajo, da lahko 

z določenim razmišljanjem ali vedenjem 

umrlo osebo celo prikličejo nazaj. 

Izpostavila pa je tudi, da se bo otrok 

na smrt odzval na takšen način kot se 

bodo nanjo odzvali pomembni ljudje 

v njegovi okolici. V nadaljevanju je 

svetovala, kako pristopiti do otroka, ki 

Kakor je bil odnos 

žalujočega z umrlo osebo 

edinstven, tako bo tudi 

proces žalovanja zanj 

popolnoma edinstven 

in enkraten. 

Mag. Urška Petak je bila jasna: 

»Otrokom moramo dovoliti, da se od 

umirajočega poslovijo, da gredo na pogreb.« 

žaluje, kako se o smrti in izgubi z njim 

pogovarjati in kaj storiti v primeru, ko 

ne vemo, kaj bi mu povedali. Poudarila 

je tudi, da pri otroku, ki je na primer 

izgubil starša, bo spomin na umrlega 

vedno znova prihajal na površje, še 

posebej ob posebnih dogodkih, kot so 

valeta, matura, poroka. To je namreč 

povezano s samim procesom žalovanja, 

ki pri otrocih poteka v spirali, pojasnjuje 

strokovnjakinja ter dodaja, da 

kakor je bil odnos žalujočega z umrlo 

osebo edinstven, tako bo tudi proces 

žalovanja zanj popolnoma edinstven 

in enkraten. 

PREZRTI ŽALOVALCI 

V drugi oddaji smo se posvetili otrokom, 

ki so ostali prezrti žalovalci. Otroci, 

ki so ostali brez izkušnje slovesa 

od umirajoče ljubljene osebe, otroci, 

do katerih so se odrasli, mnogokrat iz 

nevednosti ali potrebe, da ga »zaščitijo«, 

obnašali, kot da se ni nič zgodilo. 

Mag. Urška Petak je tukaj bila jasna: 

»Otrokom moramo dovoliti, da se od 

umirajočega poslovijo, da gredo na pogreb«. 

Kaj pa se zgodi s tistimi, ki jim 

ta izkušnja ni bila dovoljena? Petakova 

je poudarila, da kadar otrok ne vstopi 

v proces žalovanja, je zelo verjetno, da 

bo to izgubo ponesel v odraslo dobo. 

Se pa znaki neizjokane stiske in žalosti 

opazijo že v času mladosti. Te znake je 

gostja v oddaji tudi zelo jasno opisala. 

Nadalje je prav tako svetovala, na koga 

se je potrebno obrniti, ko otrok trpi 

zaradi nepredelane žalosti, kaj moramo 

odrasli najprej razčistiti pri sebi in 

kateri pripomočki otroku pomagajo, da 

bo lažje spregovoril o svojih občutkih. 

Odrasli smo tukaj zelo pomembni, saj, 

kot je povedala gostja, »kadar smo sposobni 

iskreno pokazati lastno ranljivost, 

se spraševati o vprašanjih smrti, 

takrat se znotraj nas 

ustvarja nek prostor, 

iz katerega lahko nagovarjamo 

vse, ki so 

nekoga izgubili, ne 

samo otroke«. 

OGLEJTE 

SI VIDEO

DRUŽINA IN ODNOSI 

58 


Krompirjeve počitnice 

smo preoblikovali v oljčne počitnice 

Najini otroci se kot večina otrok zelo veselijo počitnic. 

Znajo pa se tudi potožiti, da pri nas krompirjeve počitnice vzamemo 

zelo resno, kar sicer pomeni dneve brez šole, a z obilico dela. 

IGOR VOVK 

V 

slovenski Istri se pridelava 

krompirja ne obnese, se pa 

zato toliko bolj pridelava oljk. 

Konec oktobra oz. začetek 

novembra je kot nalašč za njihovo obiranje. 

A ko rečem besedo »obnese«, si 

morda kdo, ki se s tem ne ukvarja resno, 

predstavlja veliko sonca, malo dela 

ter veliko dobička. Od tega drži samo 

to, da si pri delu v oljčniku deležen res 

veliko sonca in posledično vitamina D. 

Z ženo sva imela skupno željo živeti 

in delati v naravi, a iz ekonomsko-časovnega 

vidika se to v bistvu ne izplača. 

Imava tri različne izkušnje: pred šestimi 

leti najem zemlje kmetijskega sklada ter 

zasaditev 53 oljk, nakup zapuščenega 

oljčnika s 55 starejšimi oljkami in najem 

oljčnika z 10 oljkami. Začela sva izključno 

ročno, danes pa ne gre brez traktorja, 

električnih grabelj, škarij, žag … 

Starejši sosed mi je pred šestimi leti 

dejal: »A super, vidim, da sadiš oljke. To 

bo za tvoje otroke.« Jaz vztrajam: »Ne, 

to bo že za naju z ženo.« On mirno: »Mi 

boš povedal čez 10 let.« 

Danes razumem njegove besede bistveno 

bolje, kot ko jih je izrekel. Obdelava 

zemlje, rezanje in čiščenje terjajo 

namreč več časa, kot sem si predstavljal. 

Ko dodam še vso finančno investicijo 

v zemljo in sadike, najem bagra, 

nakup traktorja, priključkov, mrež, 

sodov, gnojil, vab za oljčne muhe …, mi 

postane jasno, da je to ekonomsko gledano 

vsaj prvih 15 let predvsem minus. 

Zelo drugače pa je za tiste, ki podedujejo 

zemljo oz. oljčnik in opremo. 

VZGOJA NIMA CENE 

A v resnici naju ni gnal ekonomski vidik, 

temveč želja po sobivanju z naravo. 

Na eni strani službeno ustvarjava v vse 

bolj digitalnem svetu, na drugi strani 

pa želiva to uravnotežiti s »prostim 

časom«, ki je tudi rodoviten. Ne vidim 

smisla v neskončnih pohajkovanjih, 

čeprav si jih sem pa tja tudi privoščimo. 

Delo z zemljo te 

prizemlji in te uči 

vztrajnosti, darovanja 

in prepuščanja »letini«. 

Delo z zemljo je stik 

s stvarstvom in, 

če si to dovoliš, tudi 

konkretna molitev. 

Delo z zemljo te prizemlji in te 

uči vztrajnosti, darovanja in prepuščanja 

»letini«. Delo z zemljo je stik s 

stvarstvom in, če si to dovoliš, tudi 

konkretna molitev. Če naravo zastrupljaš, 

zastrupljaš tudi sebe in soljudi. Zato 

se zgledujeva po tistih, ki živijo sonaravno. 

Tako tudi spoznaš, koliko balasta 

in nesmisla prodajajo v trgovinah. Kako 

zelo zdravju škodi industrijsko predelana 

prehrana. V šali si kdaj rečem: »Priti 

mora ena resnejša ekonomska kriza, da 

bo kmet bolj spoštovan.« 

To želiva posredovati najinim otrokom 

– gre torej tudi za vzgojo. Dobra 

vzgoja nima cene. Najučinkovitejša, če 

ne celo edina vzgoja, pa je zgled. To sem 

lahko opazoval pri letošnjem obiranju 

oljk, ko nam je priskočila na pomoč družina 

iz skupnosti Iskreni. Med delom so 

lahko tudi manj obremenjeno vrednotili. 

Vstali smo s soncem in takoj po zajtrku 

odšli v oljčnik, kjer smo vztrajali 

do večera in obrali okrog 500 kg oljk. 

Delo se je tudi otrokom sprva zdelo 

preprosto, a je v nekaj urah postalo vse 

težje. Mlajši so vmes obupali, spet do-


DRUŽINA IN ODNOSI 

59 

Pri obiranju oljk so nam letos 

na pomoč priskočili prijatelji. 

Prepričan sem, da 

je dolžnost staršev, 

da otroke naučimo 

različnih del. Naučiti 

jih moramo trdega 

dela, vztrajnosti in 

premagovanja samega 

sebe ter svojih meja. 

bili voljo, spet obupali. Starejši otroci 

so neprekinjeno vztrajali, pomagali so 

tudi z električnimi grabljami in predvsem 

premagovali sami sebe. Seveda je 

vmes tudi lepo, ko vidiš, da si na svežem 

zraku, v naravi in obsijan s soncem 

ter da se počasi polnijo zaboji z oljkami. 

Otroci so želeli biti tako močni kot 

starši. Še močnejši. V meni so se prebudili 

spomini na moje otroštvo, ko sem v 

vinogradih ali pri zidavi zidov premagoval 

samega sebe in na tiho tudi očeta. 

Kakšen ponos, da sem premagal lenobo v 

sebi, ki mi je govorila, da je pretežko, da 

ni treba, saj se moje vrstniki potepajo okrog, 

da se ne izplača. A danes sem tak, kot 

sem, predvsem zaradi vseh teh izkustev 

vztrajanja pri delu. Prisegam na vzgojo 

brez fizičnega in psihičnega nasilja (pretepanja 

in kričanja), a hkrati sem prepričan, 

da je dolžnost staršev, da otroke naučimo 

različnih del. Naučiti jih moramo 

trdega dela, vztrajnosti in premagovanja 

samega sebe ter svojih meja. 

PREIZKUŠNJE 

NAS KREPIJO 

Ko je padel mrak, je postalo najtežje – v 

rokah sem tudi sam že mukoma držal 

tresoče se grablje, energija je pojenjala. 

Občutek sem imel, da mi bodo roke 

odpadle. Vsi smo postajali napeti in na 

trenutke sem se moral močno samoregulirati, 

ker sem bil tik pred tem, da bi 

začele padati neprimerne besede. Zavedal 

sem se, da sem tudi v tem zgled – 

ali znam v izrednih razmerah delovati 

motivacijsko in pomirjevalno. Treba je 

bilo namreč še zložiti mreže in gajbice 

ter oditi v torkljo. 

A tu je na praznični zadnji dan oktobra 

sledila največja preizkušnja moje 

vztrajnosti in potrpežljivosti. Zadnjih 

šest let na oddajo oljk v torkljo nikoli 

nisem čakal več kot 15 minut. A tokrat 

je oljke pripeljala nepregledna vrsta 

ljudi. »Baje se čaka štiri ure, da prideš 

na vrsto,« so mi govorili čakajoči. Priznam, 

da se mi je zameglilo pred očmi. 

Rekel sem si, samo še to se mi danes 

Električne grablje so zelo 

priročne za visoke veje. 

manjka. Preverjal sem, kako je drugje 

– povsod je kaos. Odločili smo se, 

da gremo iz vrste domov. Oljke bomo 

pripeljali kasneje in si s prijatelji raje v 

miru privoščili večerjo. Z ženo sva se, 

utrujena od težkega dne, ob devetih in 

pol zvečer ponovno odpeljala do torklje 

in se postavila v vrsto. Nisva bila zadnja, 

a so vsi, ki so prišli za nama po uri 

in pol čakanja obupali in odšli. Midva 

sva vztrajala in čakala do enih ponoči, 

ko sva končno lahko oddala naše oljke. 

Starejši sin mi naslednji dan ni pozabil 

reči: »Vidiš, saj ti pravim, da se ne izplača 

toliko matrati.« Odgovoril sem mu: 

»Morda se res ne izplača, je pa modro. 

Hkrati pa moram priznati, da si me zelo 

presenetil s svojo vnemo in delom. Bravo!« 

Nič mi ni odgovoril, a v očeh sem 

prebral hvaležnost in ponos.

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

60 


Jesenski kralj slovenskih gozdov 

SELMA BIZJAK 

Jurček je zame najboljša in najbolj okusna goba. 

Verjamem, da tako misli veliko ljudi. Sama jih sicer ne nabiram, 

ker se na gobe, po pravici povedano, ne spoznam in sem prepričana, 

da bi utegnila nabrati tudi kakšno strupeno. Zato sem toliko bolj vesela, 

ko se z njimi name spomni kdo od »profesionalnih« gobarjev. 

In prav včeraj me je z njimi razveselila 

prijateljica Mateja. Prinesla 

mi je sušene jurčke in jurčke v 

olju z začimbami. Ko sem jih zagledala, 

sem takoj vedela, kateri recept 

bom tokrat delila z vami. 

Jurček ali knjižno jesenski goban 

je ena najbolj cenjenih in najokusnejših 

gob, ki se jih uporablja v kulinariki. 

Za jurčke velja, da je njihova 

priprava preprosta. 

V gozdovih sicer jurčke najdemo 

že v mesecu maju, pa vse čez poletje 

in seveda najpogosteje prav jeseni. 

Vsebujejo zelo malo kalorij, na 100 

g dobrih 80 kcal. Vsebujejo rastlinske 

beljakovine, nekje okrog 8 % teže, malce 

višja je vsebnost ogljikovih hidratov, 

malce čez 9 % teže, vsebnost maščob 

pa je nizka, ki je pod 2 % njihove teže. 

Vsebujejo vitamine B in C. Priporočljivo 

jih je uživati tudi, če se prehranjujete 

kot vegetarijanci ali vegani. 

Vsebujejo veliko kalija, selena, 

fosforja in cinka. 

Uživanje jurčkov naj bi pomagalo 

v boju proti »slabemu« holesterolu 

LDL. Zaradi visoke vsebnosti vitamina 

C, naj bi pomagali k boljšemu 

imunskemu sistemu, predvsem jeseni. 

Jurčke lahko uporabljamo v številnih 

kulinaričnih receptih. 

Iz njih lahko pripravimo najrazličnejše 

jedi, lahko so na krožniku kot 

glavna jed ali kot priloga, ponudimo 

jih lahko k različnim mesnim in sirnim 

narezkom, iz njih lahko pripravimo 

različne juhe in enolončnice, odlično se 

podajo k različnim žitaricam. Uživamo 

jih lahko surove, toplotno obdelane, če 

pa jih želimo shraniti, jih lahko posušimo 

ali vložimo na različne načine. Posušene 

jurčke pred uporabo nekaj časa 

namakamo v vodi, da nabreknejo, nato 

jih ožamemo in uporabimo pri kuhi. 

KREMASTA 

POLENTA 

Z JURČKI 

Za dve osebi 

potrebujemo: 

• 200 g instant polente, 

• 400 ml vode, 

• sol, 

• oljčno olje, 

• sušen rožmarin 

in timijan, 

• rezino masla, 

• riban parmezan, 

• 100 g sušenih jurčkov, 

• ½ manjše čebule, 

• 1 strok česna, 

• šopek svežega 

sesekljanega 

peteršilja, 

• poper, 

• lističe parmezana.

72 | 17. NOVEMBER 2022 SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

PRIPRAVA: 

1. Sušene jurčke 

namočimo v vodi. 

2. V loncu zavremo soljeno 

vodo, v katero smo dodali 

nekaj kapljic oljčnega olja. 

3. Ko zavre, vanjo postopoma 

vsuvamo polento in 

jo nenehno mešamo. 

Upoštevamo priporočen čas 

kuhanja, ki ga je na embalaži 

navedel proizvajalec. 

4. Ko je polenta kuhana, 

kuhalno ploščo izklopimo in 

v polento vmešamo začimbe, 

rezino masla in 2–3 jušne 

žlice ribanega parmezana. 

5. Dobro premešamo in 

pripravimo še jurčke. 

6. Na oljčnem olju popražimo 

½ čebule, ki smo jo 

na drobno narezali. 

7. Ko dobi zlato barvo, 

dodamo ožete jurčke 

in jih nekaj minut dušimo. 

8. Dodamo grobo sesekljan 

strok česna in še nekaj 

minut pražimo. 

9. Jurčke po okusu solimo. 

10. Kremasto polento 

razdelimo na krožnike, 

čez njo damo jurčke. 

11. Posujemo s sveže sesekljanim 

peteršiljem, dodamo poper in 

lističe parmezana (lahko ga 

tudi grobo naribamo). 

Dober tek! 

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane 

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si 

8 

3 

5 

4 3 

4 

4 

2 

3 

2 

9 

4 

2 

5 2 

9 

8 

6 

8 

9 

6 

9 

3 

4 

1 

7 1 5 

1 

2 6 

4 

2 7 

8 

1 

3 7 

6 

REŠITVE str. 62-63: 

Rešitev dopolnjevanke: 

LEP DAN JE VEDNO PREKRATEK. 

Rešitev anagrama: MRAČNE SILE. 

Rešitev križanke (vodoravno): maklen, odlika, sla, SP, 

terica, šipek, spomin, SA, Gornje Ležeče, abecedar, titula, 

mrč, dopis, rig, baker, Črnotiče, ataman, neptunij, 

brežič, IK, azil, Jaka Blažič, Ratečan, linica, Thomas, Olaj, 

les, IV, novota, akt, kaos, občan, Elbrus, Ari, laikat, rak. 

Glavno geslo: dolina Vrata. 

4 6 5 8 7 3 9 1 2 

2 9 1 6 4 5 8 3 7 

7 3 8 1 9 2 4 5 6 

6 4 3 7 2 8 1 9 5 

1 7 9 3 5 6 2 8 4 

5 8 2 9 1 4 7 6 3 

8 1 6 4 3 7 5 2 9 

3 2 7 5 8 9 6 4 1 

9 5 4 2 6 1 3 7 8 

8 2 6 7 9 3 4 5 1 

4 7 5 6 1 2 8 9 3 

3 9 1 5 8 4 7 6 2 

2 6 8 3 7 1 5 4 9 

5 3 7 4 6 9 1 2 8 

9 1 4 8 2 5 6 3 7 

6 5 9 1 3 8 2 7 4 

1 4 2 9 5 7 3 8 6 

7 8 3 2 4 6 9 1 5

RAZVEDRILO 

62 


ANAGRAM 

„MILAN, SREČE 

človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična 

partija, srečo si lahko človek ustvari samo sam.” 

Tako je leta 1978 svojemu nasledniku svetoval častni 

doktor ljubljanske univerze dr. E. K., veliki mislec, 

eksperimentator in vizionar. Pozabil pa je omeniti, kdo 

ga lahko pri tem ovira. Premečite vse črke gornjih dveh 

besed, pa dobite odgovor: 

DOPOLNJEVANKA 

P O H _ _ _ N E Ž 

D A R _ _ _ E L E 

O G N _ _ _ I T O S T 

B E S _ _ _ J A K 

S A M _ _ _ _ S K R B A 

V E Č _ _ _ T N I K 

P R E _ _ _ L I K 

Na vsako črtico vpišite pravo črko, da boste prebrali 

znane besede. Vpisane črke po vrsti prepišite 

v spodnja polja, prebrali boste lep pregovor. (jp) 

Za lažje reševanje: dvobesedni pojem so po mnogih letih 

potegnili iz ropotarnice zgodovine in je spet v uporabi za 

politične govore. (jp) 

Božo Simonič @Bodem43 

En dan si še mlad, naslednji dan pa si ob pol šestih v 

pižami. Presneto, dajte nam nazaj fsaj poletni cajt! 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.

72 | 17. NOVEMBER 2022 KRIŽANKA 

63 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

LISTNATO 

DREVO, 

POLJSKI 

JAVOR 

OBJEKT 

ZA PRE- 

HOD ČEZ 

REKO 

NASELJE 

JV. OD 

ČRNOM- 

LJA 

9 

GLASBILO 

IZ DRUŽI- 

NE PIHAL 

LITIJ 

IZGRED 

POGRE- 

ŠEK 

POZITIVNA 

LASTNOST 

SHUTTERSTOCK 

DOMOVINA 

VAS 

VZHODNO 

OD 

DIVAČE 

UČENEC, 

KI SE UČI 

ABECEDE 

RAHLA 

MEGLA IZ 

PRAHU, DI- 

MA, VLAGE 

KOVINA 

RDEČE 

BARVE 

(Cu) 

IZVOLJENI 

POVELJNIK 

KOZAŠKE 

VOJSKE 

DOMOVINA 

POLITIČNO 

ZATO- 

ČIŠČE 

PREBI- 

VALEC 

RATEČ 

IZUMITELJ 

… ALVA 

EDISON 

IRENA 

VRČKOV- 

NIK 

VELIK 

NERED, 

ZMEDA 

NAJVIŠJA 

GORA NA 

KAVKAZU 

LAIČNI 

STAN 

VIOLA 

DA GAMBA 

(KRAJŠE) 

ZASUK, 

OKRET 

MAJHNA 

REKA, 

REČICA 

NICOLAS 

CAGE 

IZDELO- RAČUNAL- 

VALEC NIŠKI 

JEDER POMNILNIK 

ZA ULITKE EDVARD 

POŽE- 

LENJE 

ŽENSKA, 

KI TRE 

LAN 

OTON 

ŽUPANČIČ 

TRNAT 

GRM, DIV- 

JA ROŽA 

LUČAJ 

5 

STANKO 

PREMRL 

IVAN 

PREGELJ 

SLAVKO 

AVSENIK 

2 

TEKOČINA, 

KI JO 

IZLOČAJO 

LEDVICE 

PISNO 

SPOROČ. 

LIKOVNO 

ZNAMENJE 

1 

MEDLOST, 

MEGLE- 

NOST 

VAS 

VZHODNO 

OD ČRNE- 

GA KALA 

6 

KEM. ELE- 

MENT (Np) 

PROIZ- 

VODNI IN 

TRGOVSKI 

PREDMET 

IZRAZITEV 

HVALEŽ- 

NOSTI 

11 

BREGEC 

SMUČAR. 

SKAKALEC 

(DAIKI) 

PAS ZA 

PREVE- 

ZOVANJE 

KIMONA 

KRATEK 

POŽIREK 

SLOV. KO- 

ŠARKAR 

4. IN 1. 

ČRKA 

NOVOST 

SMUČAR 

KRANJEC 

DIREKTOR 

POLICIJE 

(ANTON) 

RUS. REKA 

PRIPADNIK 

OBČINE 

URSULA 

ANDRESS 

8 

KRAJŠA 

OBLIKA 

IMENA 

ARIJAN 

VODNA 

ŽIVAL S 

KLEŠČAMI 

OVČARSKI 

PES 

7 

NASLOV, 

NAZIV 

RADOST, 

VESELJE 

MAJHNA 

LINA 

REKA V 

FRANCIJI 

NINA 

PUŠLAR 

IVANA 

KOBILCA 

DEL 

KOLESA 

3 

ŽENSKO 

IME, 

TILKA 

GLAS PRI 

RIGANJU 

AMERIŠKA 

PTICA 

10 

SNOV, IZ 

KATERE 

SO DEBLA 

DREVES 

URADNI 

SPIS 

MIŠIČNA 

CEV, PO 

KATERI 

TEČE KRI 

SUB- 

TROPSKO 

SADNO 

DREVO 

4 

TELIČEK 

(NAREČ.) 

GLAVNO GESLO 1 

2 3 4 5 6 

7 8 9 10 11 

PREROK 

IZ STARE 

ZAVEZE 

DOSTO- 

JANSTVO, 

PONOS

SATIRA 

64 

Humor 


Lutkar – Norman Rockwell 

GREGOR ČUŠIN 

se, Alenka!« 

»O, Marjan! Moj poklon.« 

»Klanjam 

»Zakaj pa se mi ti klanjaš?« 

»Zakaj pa ne?« 

»Ko sem bil tvoj šef, si mi komaj rekla 

›dober dan‹, zdaj se mi pa klanjaš. Kaj 

bi rada?« 

»Nič ne bi rada. Od tebe že ne. Kaj pa 

sploh lahko pričakujem od tebe? A? Kaj 

lahko storiš? Še ko si bil moj šef, nisi 

mogel nič, kaj boš pa zdaj, revček?!« 

»Ne repenči se preveč. Ko si bila ti 

šefica, se nam tudi ni samo smejalo. In 

ne pozabi, da sem na položaju vseeno 

zdržal dlje kot ti!« 

»Ker si imel mene v ekipi!« 

Norman Rockwell, Lutkar (1932), zasebna zbirka. 

WIKIART 

»Brez tebe bi bil morda lahko še 

boljši!« 

»Pa ja de!« 

»Ne izzivaj me, sicer pridem nadte 

s tanki!« 

»Po mojih cestah že ne!« 

»Ne napihuj se, žaba!« 

»Če sem žaba, zakaj se mi pa klanjaš?« 

»Saj se ne tebi!« 

»Klanjaš pa se!« 

»Ker se moram.« 

»Moraš? Zakaj?« 

»Kako naj ti rečem … Moram, ja, ne 

gre drugače. Imam zvezane roke.« 

»Ti tudi?« 

»Kako to misliš?« 

»Kako, kako… Zakaj pa misliš, da se 

jaz klanjam? Iz spoštovanja prav gotovo 

ne. Tudi jaz imam zvezane roke. Čisto 

dobesedno.« 

»Pa noge?« 

»Tudi. In glavo. Še migniti ne morem 

sama. Lahko le prikimavam.« 

»Komu?« 

»Komu neki, bedak?! Temu, ki vleče 

vrvice! Temu, ki je zvezal tebe in mene!« 

»Te kaj boli?« 

»Misliš roke in noge? Ne. Glava pa.« 

»Zakaj si se mu pa pustila zvezati?« 

»Zakaj si se mu pa ti pustil?« 

»Saj se mu nisem. Mislim … nisem se 

mu hotel pustiti. Kar nekako zgodilo se je. 

V pogovorih sem se malo zapletel in ko se 

je štrena razpletla, sem ugotovil, da se nisem 

zgolj zavezal, ampak da sem zvezan. 

Pa ti?« 

»Hja, tudi nekaj takega. Dobro, no … 

ampak vsaj še migava.« 

»Če plešeš, kakor ti drugi igrajo, je to 

bolj cigu-migu.« 

»No, reci kar hočeš, je pa to svoboda!« 

»Ja, svoboda pa je. Raje Golob na strehi, 

kot pa da je moje sreče Janša kovač!« 

»Ne dajaj Janše in Kovačeve v isti 

stavek, se ti meša?! Boš fasal še vrvico 

čez usta!« 

»Saj nisem … Joj, ti si pa res … Če bi 

imel prosto roko, bi ti kar eno primazal!« 

»Vedno sem trdila, da si prikrit mizoginist!« 

»Nisem mizoginist, ampak mizar, 

trapa!« 

»Joj, če ne bi imela zvezanih nog, bi te 

tako brcnila!« 

»A zato se reče: ›Naj me koklja brcne!‹« 

»Joj, kaj pa je to!?« 

»Kaj pa je?« 

»Ne morem se več premikati!« 

»Joj, jaz tudi ne. Čisto pri miru sem.« 

»Kaj misliš, da se je zgodilo?« 

»Po moje so mu šle baterije.« 

»Komu?« 

»Ja, komu neki. Temu, ki nama vleče 

vrvice.« 

»Kaj? A je on mar tudi lutka?« 

»Seveda. Na daljinsko upravljanje. 

Vodijo ga iz ozadja.« 

»Na daljinsko ali dolgoročno?« 

»Oboje!«

72 | 17. NOVEMBER 2022 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

NEVEMKA VOLIVŠEK - 

UDARJENKI 

Srečam ju, ko ravno grem z volišča, Torej vam inflacija je všečna, 

dve sosedi, že precej priletni, 

dolg, ki krpate ga s pokojnino? 

sicer drugekrati kar prijetni, 

Skočita zdaj kar obe v višino, 

tokrat čudnega res besedišča. 

ena bolj kot druga vidno tečna. 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

Greva volit, da spet v prejšnje čase 

vrnemo se, saj to je od sile, 

zvezde niso kakor prej nam mile, 

vsak le zase dela, misli nase. 

Sva zato prišli sem na volišče, 

ker dobili končno sva vabilo, 

da se bo plesalo, jedlo pilo, 

greva torej hitro na plesišče. 

V prejšnje čase? Torej pokojnina 

naj pošteno zniža se jeseni? 

Naj se, sikne prva, delo ceni, 

ne pa nižja, pihne, omrežnina. 

Za udarništvo sva kot v mladosti, 

ko bili vsi mladi smo, enaki, 

sva za tiste čase, ko rojaki 

smo plesali v večni veselosti. 

Torej spet nazaj, da več brez dela 

vnukov bo, večina teh v tujini? 

V prejšnje čase, da bomo v večini, 

bevskne druga, tega nič vesela. 

Za udarništvo v popolni bedi? 

vpraša sosed, ki zdaj mimo pride. 

Nak, tu pod večer, da sonce vzide, 

čakata udarjeni sosedi. 

SHUTTERSTOCK

TAZADNJA 

66 

Humor 


Operacijski sistemi so izbrisali 

tudi vladne funkcije 

Po zmedi, ki je nastopila zaradi izbrisa zdravniških napotnic v sistemu e-naročanja, 

je slovensko uradništvo zašlo v nove težave. Virus je prizadel tudi parlamentarno 

omrežje in izbrisal vse podatke o vladnih funkcijah. Delo parlamenta 

je tako popolnoma zastalo, saj poslanci ne vedo, v katere komisije in odbore 

so bili imenovani. Prizadeti so bili tudi programski sistemi političnih strank. 

SVIT PODGORNIK 

Včeraj ob 11. uri so poslanci 

Državnega zbora prejeli 

elektronsko obvestilo, naj 

izpolnijo podatke o svojih 

funkcijah, saj je v sistemu prišlo do 

napake. »Ja, pa saj ljudje ne morejo 

pričakovati, da bomo točno vedeli, katere 

funkcije imamo v različnih odborih. 

Saj udeležba na parlamentarnih 

sejah ni obvezna,« je za naš mikrofon 

izjavil poslanec D. Elavni, ki se sicer 

veseli svoje prve seje, na kateri mu bo 

razkrito, v kateri komisiji je bil. Posebna 

težava je nastopila pri poslancu 

Janku Zmerndorferju, ki trenutno 

še ni prepričan, kateri stranki pripada: 

»Opravil sem kar nekaj klicev na 

stranke, za katere se spomnim, da 

sem bil njihov član, vendar se začuda 

nihče noče oglasiti. Iskreno mislim, 

da je to dober pokazatelj, kako je današnja 

družba nelojalna. Čim prestopiš 

in zamenjaš vrednote, ti že obrnejo 

hrbet, kot da jim nisi bil zvest. To se 

mi je do sedaj zgodilo že sedemkrat!« 

Hude težave so nastopile tudi na 

ministrstvih. »Hvala Bogu, da je opozicija 

vložila referendum na Zakon 

o vladi, tako bomo vsaj ob rezultatih 

zvedeli, koliko ministrov imamo,« je 

»Ja, pa saj ljudje ne morejo pričakovati, da bomo točno vedeli, katere funkcije imamo v različnih odborih. 

Saj udeležba na parlamentarnih sejah ni obvezna,« je za naš mikrofon izjavil poslanec D. Elavni. 

Fotomontaža CITRUS 

za nas povedal član koalicije. Vodstvo 

vlade se je v obdobju, ko ni natančnih 

informacij, odločilo, da bo na ministrstva 

namestilo vršilce dolžnosti, ki izpolnjujejo 

pogoje o znanju. Tako je novi 

minister za infrastrukturo Vili Čar, bivši 

hišnik parlamenta, za notranje zadeve 

se bodo ministri menjevali skladno 

z menjavo izmen policistov pred 

parlamentom, ministrstvo za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano bo prevzel 

vodja kuhinje parlamentarne menze, 

za ministrstvo za okolje in prostor 

pa so določili poslanko Ano Kondo, ki 

je znana po tem, da doma že več let 

goji koze in ribe. Ta naj bi že na prvem 

srečanju prišla v spor s predsednikom 

vlade, ki naj bi se v njeni bližini počutil 

ogroženo in utesnjeno ter jo celo označil 

za »pravo zver«. 

Sicer pa je vlada s strokovnostjo 

začasnih ministrov precej zadovoljna. 

»Vsi, vključno s policisti, ki se menjavajo 

pred parlamentom, so pokazali 

večjo zanesljivost, saj so vsak dan pred 

ali v parlamentu,« so na facebook profil 

vlade zapisali danes zjutraj. Zaradi 

posebnega zadovoljstva med poslanci, 

ki imajo sedaj manj slabe vesti, ko se 

ne udeležujejo sej, je pričakovati, da bo 

na naslednji seji vlade potrjena nova 

sestava odborov, ki jo bodo določili po 

podobnem ključu kot ministre. 

Pri Tazadnji smo nad dogajanjem 

rahlo začudeni, vendar se ne pritožujemo, 

saj smo bili zaradi imena pred 

kratkim imenovani v Odbor za odplake 

in urejanje vodovodov. Vam pa želimo 

čim manj problemov s tehniko, 

da ne izbrišete 300.000 podatkov, ki 

so pomembni za vaše življenje.

NOVO 

19,95 € 

Gilbert Le Mouël: 

Adamovo 

rebro 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

Le kaj bi si Adam 

in Eva mislila, če 

bi se danes znašla 

med nami? 

Mojstrsko, duhovito in nežno nas 

Gilbert le Mouël popelje od Raja vse 

do današnjih dni. In moje ‘rebro’, ki 

se mi je pridružilo pri 

branju, me je od strani 

do strani suvalo pod 

rebra, češ: »Točno tako!« 

Gregor Čušin, dramski igralec 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/adamovo-rebro

Ivan Sivec: 

PIKA PRI BOŽIČKU 

ZA OTROKE 

od 5. do 10. leta, 

pa tudi za atije 

in mamice 

ter za dedke 

in babice! 

Podajte se na raziskovanje z radovedno 

deklico Piko, ki se je tokrat s starši 

odpravila na Laponsko, kjer so 

obiskali samega Božička. 

NOVO! 

Knjiga izide 

25. novembra: 

ZBIRAMO 

PREDNAROČILA. 

CENA V 

PREDPRODAJI: 

18,00 € 

15,50 € 

Prav tako na voljo v trgovini Iskreni: 

Ivan Sivec: PIKA PRI PIKI 

Preberite tudi 1. knjigo nastajajoče 

knjižne zbirke o deklici Piki. V njej boste 

izvedeli, kaj je Pika doživela in se naučila 

na Švedskem – deželi Astrid Lindgren, 

avtorice slavne Pike Nogavičke. 


ISKRENI 


ISKRENI 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/pika-pri-bozicku/

Domovina 72: Temelji zmage Nataše Pirc Musar (radodaren predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?