11.08.2022 Views

Domovina brezplačni oglasnik 02

Druga Domovina, ki je kot brezplačni oglasnik prišla na naslove vseh slovenskih gospodinjstev 17. marca 2022. Tednik domovina sicer izhaja vsak teden, dnevne novice pa objavljamo na www.domovina.je. Vodnik po volilni izbiri kot ga še ni bilo. Gregor Čušin: Španska vas (glosa). Rok Čakš: Dilema okoli višanja plač. Pet trikov za uporabo kamere na telefonu.

Druga Domovina, ki je kot brezplačni oglasnik prišla na naslove vseh slovenskih gospodinjstev 17. marca 2022. Tednik domovina sicer izhaja vsak teden, dnevne novice pa objavljamo na www.domovina.je.

Vodnik po volilni izbiri kot ga še ni bilo.

Gregor Čušin: Španska vas (glosa).
Rok Čakš: Dilema okoli višanja plač.
Pet trikov za uporabo kamere na telefonu.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Gregor Čušin:<br />

Španska vas<br />

(glosa)<br />

Rok Čakš:<br />

Dilema okoli<br />

višanja plač<br />

Pet trikov za<br />

uporabo kamere<br />

na telefonu<br />

Brezplačni <strong>oglasnik</strong><br />

www.domovina.je<br />

www.iskreni.net<br />

Vodnik po volilni izbiri<br />

KOT GA ŠE NI BILO<br />

Posebna<br />

ponudba<br />

za nove<br />

naročnike<br />

stran 32


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 UVODNIK<br />

3<br />

<strong>Domovina</strong> raste<br />

Izdaja: ZAVOD ISKRENI, Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani Produkcija: CITRUS d.o.o.<br />

Piše: IGOR VOVK,<br />

direktor Zavoda Iskreni<br />

Pred 10 meseci smo z <strong>brezplačni</strong>m <strong>oglasnik</strong>om<br />

napovedali rojstvo tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Tokrat je pred Vami druga<br />

številka <strong>oglasnik</strong>a, ki je prispela v vsak<br />

slovenski dom. Z izjemo tistih, ki imajo na nabiralniku<br />

nalepko za prepoved oglasov. Ali pa če<br />

je poštar časnik založil.<br />

Tednik <strong>Domovina</strong> je nastal iz dnevnega spletnega<br />

medija <strong>Domovina</strong>.je. Mnogi so se spraševali,<br />

kdo je v ozadju. In ugibali, da gre za kakšen<br />

podaljšek politične stranke. S časom so spoznali,<br />

da so se pošteno zmotili. Zavod Iskreni je nevladna<br />

organizacija v pravem pomenu besede – ni<br />

odvisna od javnih sredstev. Deluje profesionalno<br />

in že 17 let raste postopno in organsko.<br />

Naš cilj je podpirati pare, zakonce in družine<br />

ter omogočiti Domovini, da opravlja svoje<br />

poslanstvo v medijskem prostoru neodvisno in<br />

skladno z novinarskimi standardi.<br />

3,10 EVRA ZA<br />

VELIKE SPREMEMBE<br />

Kjer je naš denar, tam je naše srce. S svojim denarjem,<br />

tudi z relativno majhnimi zneski, lahko<br />

dosežemo zelo velike spremembe na bolje.<br />

Tudi največji skeptiki so spoznali, da za tednikom<br />

<strong>Domovina</strong> ter portaloma domovina.je<br />

in iskreni.net stoji zagnana ekipa odličnih sodelavcev<br />

in urednikov. Do danes je izšlo že 39<br />

številk in že od prve številke dalje smo uspeli s<br />

prodano naklado pokriti nastale stroške. To ste<br />

nam omogočili predvsem bralci, ki ste Domovino<br />

podprli z naročnino oziroma z rednimi nakupi<br />

v trgovini oz. trafiki. Hvala Vam! Že vnaprej<br />

hvala tudi vsem, ki se nam boste pridružili<br />

po branju tega <strong>brezplačni</strong>ka.<br />

Naša iskrena<br />

zahvala pa<br />

velja tudi vsem<br />

podjetnikom, ki<br />

so podprli našo<br />

skupno vizijo:<br />

graditi pluralen<br />

medijski prostor<br />

ter domovino,<br />

polno poslovnih<br />

in socialnih priložnosti.<br />

<br />

Po pameti. Svoji pameti.<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

V<br />

času, ko se vsi tiskani mediji pritožujejo<br />

nad padanjem naklade, smo ustanovili<br />

novi tednik <strong>Domovina</strong>. Odziv je<br />

bil izjemen. Čeprav so tednik zažigali<br />

in javno napovedovali grmado sredi Ljubljane.<br />

Čeprav so nekateri levičarski politiki revijo v<br />

parlamentu javno žalili in po televiziji besno obdelovali<br />

članek za člankom. Čeprav so več tisoč<br />

izvodov <strong>brezplačni</strong>ka <strong>Domovina</strong> poštarji vrgli<br />

v smeti namesto v nabiralnike. Čeprav mnogi<br />

mediji in celo Wikipedija o Domovini širijo laži.<br />

Ker živimo v državi s svobodo govora, se<br />

ljudje pač niso ozirali na mnenje jeznih politikov.<br />

In so naročili Domovino.<br />

Precej pisem dobimo v uredništvo. Veseli<br />

smo, da bralci med pohvalami omenjajo neodvisnost<br />

od politike, kritičnost do vlade in Cerkve,<br />

do levih in desnih, pa tudi nezagrenjeno pisanje.<br />

Obisk našega portala <strong>Domovina</strong>.je, ki je<br />

nastal pred sedmimi leti in brezplačno ponuja<br />

v branje mnoge vsebine, v zadnjih tednih beleži<br />

nove rekorde branosti, kar potrjuje, da je uredništvo<br />

na pravi poti.<br />

Ne glede na medije so ljudje tisti, ki imajo<br />

zadnjo besedo. Ljudje niso neumni. Zato marsikaj<br />

spregledajo in preslišijo. Lahko po televiziji<br />

še tako govorijo eno, človek si bo mislil svoje.<br />

Človek se na koncu sam odloči, da bo kupil domače<br />

mleko za poldrugi evro ne pa osiromašenega<br />

industrijskega za nekaj centov manj. In<br />

človek se sam odloči, da bo plačal tistega desetaka<br />

na mesec in podprl medijsko pluralnost:<br />

naročil tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

Isto velja za volitve, ki prihajajo. Veliko ljudi<br />

se ne ozira ne na plakate ne na televizijske spote.<br />

Na volišču vsak glasuje po svoji pameti, ne po<br />

tujih nasvetih. Zategadelj smo si zamislili medijsko<br />

inovacijo. Pripravili smo pregled programov<br />

osmih večjih strank. S pomočjo tega vodnika po<br />

volilni izbiri lahko vsak sam, po svoji pameti,<br />

izbere stranko, s katero deli največ svojih vrednot.<br />

Volivci imajo namreč vedno prav.


KOMENTAR<br />

4<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

Spor o dvigu neto plač je dilema<br />

dveh vizij prihodnosti Slovenije<br />

Novela Zakona o dohodnini, ki preko dviga splošne dohodninske<br />

olajšave prinaša višje neto plače za vse, je kljub vztrajnemu odporu<br />

levih strank nedavno dobila dovolj parlamentarnih glasov.<br />

ROK<br />

ČAKŠ<br />

Vladna stran je strnila vrste, v strankah<br />

KUL-a pa so s stisnjenimi zobmi glasovali<br />

proti.<br />

Nasprotovati temu, da ljudje nekaj<br />

več zaslužijo na račun države, ni popularno,<br />

kaj šele pred volitvami. A če so v zavračanju<br />

dviga splošne dohodninske olajšave ter izraženi<br />

skrbi za proračun želeli ostali verodostojni,<br />

levemu četverčku drugega kot vztrajati pri<br />

svojem ni preostalo.<br />

Kakorkoli, da se je koalicijska korekcija dohodninskega<br />

zakona v prid ljudi na agendo<br />

vrnila zadnji mesec pred volitvami, je velika<br />

»zasluga« ravno tistih, ki so jo vseskozi rušili.<br />

Spomnimo, glasovanje je bilo predvideno<br />

decembra, a je zaradi bolezni in odsotnosti<br />

na »koalicijski strani« kazalo, da bo strankam<br />

KUL-a dvig dohodninske olajšave uspelo spodnesti.<br />

Levica pa je glede tega celo napovedala<br />

referendum.<br />

Koalicija je predlog taktično umaknila in<br />

zanj začela iskati širšo podporo. Janša je Levico<br />

potisnil v hudo zadrego z napovedjo, da bo njihov<br />

referendumski predlog podprl, zaradi česar<br />

ga je Levica nato raje umaknila. V Novi Sloveniji,<br />

ki ima razbremenitev davkov na delo ter<br />

spodbujanje svobodne podjetniške pobude zapisano<br />

v DNK-ju svojega programa, pa so začeli<br />

zbirati podpise v podporo noveli zakona. Seveda<br />

ne čudi, da so jih zgolj v treh tednih februarja<br />

zbrali več kot 22 tisoč.<br />

ZAKAJ SO LEVE STRANKE IN<br />

CELO SINDIKATI PROTI DVIGU<br />

PLAČ ZA DELAVCE<br />

Po svoje se zdi nenavadno, za koga celo šokantno,<br />

da leva opcija v parlamentu in izven njega<br />

(proti je tudi Golob) ruši sprejetje zakona, ki bi<br />

delavcem dvignil neto plače. Še bolj pa, da temu<br />

javno nasprotujejo sindikati. Celo Štrukljev<br />

SVIZ, ki je vzporedno s pritožbo na ustavno sodišče<br />

zablokiral začasen dvig plač zdravnikom,<br />

nato pa šolnike pognal v stavko – ravno za višje<br />

plače! Kako si razložiti takšne paradokse?<br />

Argument, da jih skrbi za vzdržnost javnih<br />

financ, je težko kupiti. Zgodovinsko gledano v<br />

času gospodarske krize, pa tudi sicer, leve politike<br />

stanje v javnih blagajnah nikoli ni pretirano<br />

TWITTER MATEJA TONINA<br />

Ministra NSi Janez Cigler Kralj in Matej Tonin pri zbiranju podpisov.


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 KOMENTAR<br />

5<br />

skrbelo. Kaj šele sindikate! Spomnimo<br />

se, kako močno je bil na tapeti varčevalni<br />

pristop druge Janševe vlade.<br />

A ocena, da je nasprotovanje noveli<br />

Zakona o dohodnini zgolj domena<br />

a priori nasprotovanja levih strank in<br />

spolitiziranih sindikatov desnosredinski<br />

oblasti, bi vendarle bila preveč površna.<br />

Razlogi so v resnici globlji.<br />

Gre za dva različna koncepta dojemanja<br />

vloge države v sodobni družbi.<br />

Na eni strani je koncept svobodne zasebne<br />

in gospodarske pobude, ki ga v<br />

javni razpravi zadnjih tednov pooseblja<br />

Nova Slovenija, na drugi strani pa koncept<br />

močne, regulatorno ambiciozne<br />

države, ki ga pooseblja stranka Levica.<br />

NA IZBIRO STA<br />

DVE SLOVENIJI<br />

Ideal NSi, ter seveda obeh drugih koalicijskih<br />

strank, je vitka država, z<br />

majhnim javnim sektorjem kot servisom<br />

državljanom, podjetnikom, civilni<br />

družbi in gospodarstvu, da razvijajo<br />

ideje in izkoriščajo svoj potencial v<br />

dobro samih sebe in prek tega tudi v<br />

dobro družbe. Ideal Levice, v manj ekstremnih<br />

odtenkih pa praktično vseh<br />

današnjih strank levo od sredine, pa<br />

je močna in vplivna država, družbeno<br />

vseprisotna preko razbohotenega javnega<br />

sektorja ter razvejanega lastništva<br />

v gospodarstvu.<br />

Del koncepta ena je tudi nižja<br />

obremenitev dela, ki ne gre na račun<br />

obrtnikov, podjetnikov in širšega gospodarstva,<br />

temveč na račun države, ki<br />

naj postane manj zapravljiva, torej vitkejša.<br />

Del koncepta levih strank (koncept<br />

2) pa je večja obremenitev dela,<br />

še posebej na račun bolje plačanih,<br />

ter »kapitala«, kot sami raje imenujejo<br />

realni, podjetniško-gospodarski sektor.<br />

Pobrani denar pa potem oblastna<br />

politika kanalizira po svoji volji tja,<br />

kamor se jim zdi koristno. V prvi vrsti<br />

koristno zanje. Če karikiramo, v levih<br />

vladah običajno tja, od koder zadnji dve<br />

leti prihaja največji (ulični in zaledni)<br />

odpor proti desnosredinski vladi.<br />

Verjeti, da gre res za »preganjanje fašizma«,<br />

je za povprečno razgledanega<br />

človeka vendarle preveč naivno.<br />

Kakorkoli že. Koalicijske naveze<br />

pred prihajajočimi volitvami so jasne:<br />

Kul je že povezan, del njihove enačbe<br />

je tudi Robert Golob, za katerega<br />

se, kot priča tudi naš vodnik po volilni<br />

izbiri, ne moremo zmotiti, kam<br />

dejansko sodi. Izbira zanje je izbira<br />

koncepta 2 slovenske prihodnosti.<br />

Če vam je ta tuj, oziroma po desetletjih<br />

pretežno levih vlad želite dati<br />

priložnost drugačni viziji slovenske<br />

prihodnosti, potem podprite stranke<br />

zagovornice koncepta 1. Z izjemo<br />

(zelo uspešnega) mandata 2004–2008<br />

namreč še nikoli niso dobile dovolj<br />

časa, da pokažejo in dokažejo, da z<br />

njim mislijo resno.<br />

<br />

DO PREGLEDA,<br />

KO GA<br />

POTREBUJETE<br />

Preverite tudi NOVO<br />

zavarovanje.<br />

E-ZDRAVNIK<br />

pogovor z zdravnikom<br />

prek videoklica ali<br />

po telefonu<br />

ZDRAVSTVENA POLICA<br />

Zdravstvena polica je najpopolnejše<br />

zavarovanje za zdravstvene storitve<br />

v mreži izvajalcev zdravstvenih storitev<br />

Varuha zdravja in omogoča:<br />

• hiter dostop in kritje specialističnih<br />

storitev in operativnih posegov,<br />

• asistenco zavarovalnice,<br />

• obisk zdravnika splošne<br />

oziroma družinske medicine,<br />

• storitev Dr. Posvet, pogovor<br />

z zdravnikom 24/7,<br />

• paketa Junior in Junior Plus za otroke<br />

do dopolnjenega 25. leta.


INTERVJU<br />

6<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

DR. ALEŠ MAVER<br />

Vdor v Ukrajino za Rusijo<br />

verjetno pomeni Vietnam<br />

SKENIRAJ IN<br />

KOMENTIRAJ<br />

Končala se je racionalna faza v življenju Vladimirja Putina. Če mu uspe akcija<br />

v Ukrajini, to ne bo zadnja postaja. – Pandemija je pustila ogromno zarezo pri<br />

razumevanju resničnosti. Pokazala je izredno velike kulturne in družbene razlike<br />

na naši celini in Slovenija se je dokaj jasno umestila v srednji in vzhodni evropski<br />

prostor. – Gotovo bi bila slovenska levica danes v boljši kondiciji, če bi gradila na<br />

utrjevanju ene, dveh, mogoče treh strank, ki bi bile stalno na sceni.<br />

PETER MERŠE<br />

NINO VERDNIK<br />

Putin je očitno pričakoval gladko zmago,<br />

eden izmed ruskih medijev je v soboto celo<br />

pomotoma objavil vnaprej pripravljeno novico<br />

o ruski zmagi. Kje se je uštel?<br />

Mislim, da tako hitra zmaga v nobenem primeru ne bi bila<br />

realna. Vprašanje pa je, koliko je Putin sam verjel dolgoletni<br />

lastni propagandi, ki razlaga, da Ukrajinci komaj<br />

čakajo, da se združijo z bratskimi Rusi, nad njimi pa je le<br />

Aleš Maver (1978) je politični analitik, publicist, prevajalec in profesor.<br />

Je izredni profesor za zgodovino srednjega veka in lektor za latinščino<br />

na filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter profesor latinščine in<br />

teologije pri katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki<br />

fakulteti. Dejaven je tudi kot prevajalec, pisec člankov in kolumnist,<br />

politični komentator ter soustanovitelj portala Časnik.si.<br />

tanka plast fašistov, ki to združitev preprečuje.<br />

Še posebej od leta 2014 ruska propaganda demonizira<br />

ukrajinske voditelje kot fašiste. Pri tem se sklicuje na<br />

dogajanje v zahodni Ukrajini v času druge svetovne vojne,<br />

kjer so zaradi sovjetskega terorja Ukrajinci v Galiciji v<br />

veliki meri sprejeli Nemce kot rešitelje in pričakovali, da<br />

jim bodo oni omogočili samostojno ukrajinsko državo,<br />

kar se seveda ni zgodilo. So pa sodelovali pri zločinih nad<br />

judovskim in poljskim prebivalstvom. To je jedro mita o<br />

»naravni fašistoidnosti« Ukrajincev, ki jo ruska propaganda<br />

vselej ponavlja, posebej še od časa oranžne revolucije<br />

leta 2004 in pospešeno od leta 2014.<br />

Mogoče je Putin začel sam verjeti, da obstaja majhna klika,<br />

ki tlači ukrajinsko ljudstvo, to pa komaj čaka na rusko<br />

»osvoboditev«. Omenjenemu se pridružuje še tipični stereotip,<br />

ki spominja na uradni jezik Hitlerjevega in Mussolinijevega<br />

režima – predstava o dekadentnem zahodu. Putin<br />

Zelenskemu poleg tega, da naj bi bil nacist, zdaj očita še,<br />

da je odvisnik od drog. Pri tem se opira na sliko dekadentnega<br />

Zahoda, ki mu je podrejen tudi ukrajinski režim,<br />

na eni in zdravo, čisto Rusijo brez drog, gejev in drugih<br />

nadlog na drugi strani.<br />

Predsednik Zelenski je drugi dan vojne potožil,<br />

da je Ukrajina ostala sama. Je Ukrajina pričakovala<br />

vojaško intervencijo Zahoda in kako naivna je bila<br />

v tem pričakovanju?<br />

Mislim, da vojaška intervencija Zahoda nikoli ni bila na<br />

mizi in takšno pričakovanje, če je obstajalo, je bilo naivno. V<br />

primeru vojaškega posredovanja bi bilo tveganje preveliko. Je<br />

pa res, da je neracionalnost Putinovega režima od prejšnjega<br />

četrtka naprej razmere vsaj do neke mere spremenila.<br />

Zdaj je jasno, kar se mi je pred štirinajstimi dnevi tudi zdelo<br />

nemogoče, da v primeru, če Putinu uspe akcija v Ukrajini,<br />

kar bi se verjetno končalo z ustoličenjem marionetne vlade


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

INTERVJU<br />

7<br />

po vzoru Belorusije in Kazahstana, to ne bo zadnja postaja.<br />

Njegov končni, seveda globoko neracionalni cilj je očitno<br />

vzpostavitev stanja v Evropi pred padcem Berlinskega zidu<br />

ali celo pred začetkom perestrojke.<br />

Kako nevarno je trenutno stanje za Putina? Kako<br />

verjetno je, da bi se mu zgodil narod ali vojaški udar?<br />

To je odvisno od trajanja vojne v Ukrajini. Trenutno ta<br />

nevarnost še ni velika, z vsakim dnem<br />

in tednom pa bo postala vse večja,<br />

posebej če Putin ne bo našel izhoda iz<br />

ukrajinskega klopčiča, v katerega se<br />

je sam zapletel. Dolgoročno sicer že<br />

dolgo mislim, da je zamenjava režima<br />

v Kremlju edina pot do stabilizacije<br />

razmer v postsovjetskem prostoru,<br />

zgodi pa se seveda lahko le od znotraj.<br />

Polovični mandat aktualne<br />

vlade se bliža koncu. Kako ga<br />

ocenjujete in kaj so po vašem<br />

mnenju trije največji uspehi in<br />

trije največji neuspehi te vlade?<br />

Prvi uspeh vidim v dejstvu, da je<br />

zdržala do konca mandata. Drugi uspeh je, da je skozi<br />

pandemijo predvsem na gospodarskem področju zvozila<br />

relativno uspešno, kljub kulturnim pogojenostim našega<br />

prostora in kljub temu, da je delovala v okolju, kjer ni imela<br />

jasne večine in podpore. Tretji uspeh pa je mednarodna<br />

dejavnost in prepoznavnost ter uspešno izvedeno predsedovanje<br />

Svetu EU, še posebej v tehničnem smislu.<br />

Neuspehe vidim v tem, da je zelo zgodaj izgubila stabilno<br />

večino v parlamentu, da je največ, do česar je uspela<br />

priti v političnem smislu, bila pat pozicija, ki jo spremljamo<br />

zadnjih nekaj mesecev. In tretjič, da ni uspela niti v<br />

času pandemije doseči, da bi se vsaj za projektne naloge<br />

izoblikovala širša koalicija s katero od relevantnih sil, ki<br />

jih v Sloveniji uvrščamo na levico, posebej imam v mislih<br />

Socialne demokrate.<br />

Kako dolgo bomo po vašem mnenju Slovenci<br />

še nasedali na isto finto novih obrazov brez<br />

programa za vsake volitve? Zadnjih pet volitev<br />

vselej padamo na isti trik.<br />

Leta 2018 se je ta model že v precejšnji meri izčrpal, kar se<br />

je pokazalo pri tem, da je takratni novi obraz Marjan Šarec<br />

začel s podobnimi odstotki, kot jih sedaj napovedujejo Golobu,<br />

a se je v finišu volilne tekme njegova podpora več kot<br />

prepolovila. V zadnjem tednu predvolilne kampanje so celo<br />

Putin se dejansko igra<br />

z obstojem svojega<br />

režima. Podobno velja<br />

tudi za Aleksandra<br />

Lukašenka.<br />

V krivuljah:<br />

nekateri strategi na levi razmišljali o tem, da bi bilo bolje<br />

staviti na dotedanjega premierja Mira Cerarja kot na Šarca.<br />

Goloba so po mojem mnenju izbrali relativno hitro. Očitno<br />

je obstajal strah, da se bo ponovila fragmentiranost iz l.<br />

2018, ko ni bilo čisto jasno, kdo je zdaj the Man. In smo imeli<br />

potem na koncu štiri stranke s praktično identičnimi dosežki,<br />

na vrhu pa je bil človek brez jasne avtoritete, volilnega<br />

rezultata in politične kilometrine.<br />

Doslej ni bilo znamenj, da bi bil<br />

kdo pripravljen kršiti to blokovsko disciplino.<br />

Je pa pri tem treba opozoriti,<br />

da če hočeš za vsake volitve ustvariti<br />

nek nov politični projekt, potem<br />

moraš na vrh postaviti nove igralce.<br />

Bazen pa tudi pri slovenski levici ni<br />

neomejen in tako lahko govorimo o<br />

že dolgo časa trajajoči negativni kadrovski<br />

selekciji. Gotovo bi bila slovenska<br />

levica danes v boljši kondiciji,<br />

če bi gradila na utrjevanju ene, dveh,<br />

mogoče treh strank, ki bi bile stalno<br />

na sceni. Vendar pa je bila očitno izkušnja<br />

iz leta 2004, da so se volivci<br />

naveličali 12-letne vladavine Liberalne demokracije, razumljena<br />

kot signal, da bodo raje v nadaljevanju stavili na<br />

zameglitev dejstva, da se oblast nadaljuje, in to prikazali,<br />

kot da gre za nekaj novega. Posledice takega pristopa pa<br />

vendarle vidimo tudi v težavah, ki jih je opozicija imela.<br />

Celoten intervju v Domovini št. 37<br />

in na portalu www.domovina.je <br />

Obiščite<br />

dnevno-informativni portal<br />

www.domovina.je


AKTUALNO<br />

8<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

Ali ste vedeli, da ...<br />

... lahko starši z otrokom v bolnišnici<br />

brezplačno sobivajo do njegovega<br />

15. leta starosti, z otroki s posebnimi<br />

potrebami pa do 18. leta?<br />

... naša država dosega rekordno zaposlenost<br />

v njeni samostojni zgodovini?<br />

... lahko preko aplikacije eDavki<br />

vsako leto oddate vnaprej izpolnjeno<br />

vlogo za olajšavo za vzdrževane<br />

družinske člane?<br />

... je po ukrepu aktualne vlade vrtec<br />

brezplačen za drugega otroka,<br />

ki je v vrtcu s starejšim otrokom ter<br />

brezpogojno za vsakega tretjega in<br />

nadaljnje otroke?<br />

... je ugledna britanska revija Economist<br />

po analizi gospodarskih<br />

kazalnikov v evropskih državah<br />

Slovenijo uvrstila med gospodarske<br />

zmagovalke koronakrize?<br />

..., da od julija 2<strong>02</strong>1 veljajo nižje kazni<br />

za prehitro vožnjo, višje kazni za<br />

uporabo telefona med vožnjo ter<br />

prepoved prehitevanja med tovornjaki<br />

na avtocesti?<br />

... je več kot polovica Slovenije okoljevarstveno<br />

zaščitena?<br />

... je bil v Sloveniji lani po 15 letih<br />

sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi?<br />

..., da je Slovenija letos občutno napredovala<br />

na indeksu digitalnega<br />

gospodarstva in družbe in se tako<br />

prvič v svoji zgodovini prebila nad<br />

evropsko povprečje?<br />

... lahko upokojenci od julija lani<br />

brezplačno potujejo z javnim prevozom<br />

po vsej Sloveniji, vključno z<br />

lokalnimi avtobusi v Ljubljani, Mariboru,<br />

Celju in še nekaterih drugih<br />

mestih?<br />

... se je starševski dodatek z 258,09<br />

evrov dvignil na višino osnovnega<br />

zneska minimalnega dohodka, kar<br />

znaša 4<strong>02</strong>,18 evrov?<br />

Mislim, da je dobro<br />

uravnotežena. Ne vleče<br />

je preveč ne v eno,<br />

še posebej pa ne<br />

v drugo stran.<br />

Mnogi mediji vpijejo,<br />

da so neodvisni in<br />

sredinski,<br />

<strong>Domovina</strong> pa<br />

enostavno je - center.<br />

Gregor Čušin, igralec in pisatelj<br />

... lahko na<br />

https://www.e-prostor.gov.si<br />

brezplačno dostopate do podatkov<br />

o nepremičninah?<br />

..., da lahko dijaki in študentje in<br />

udeleženci izobraževanja odraslih<br />

od lanskega avgusta za 25 evrov<br />

mesečno z javnim prevozom prosto<br />

potujejo po vsej Sloveniji?<br />

... se je višina pomoči ob rojstvu<br />

otroka z lanskim letom dvignila z<br />

286,72 evrov na 350 evrov?<br />

... je Slovenija 5. najbolj varna država<br />

na svetu in prva po varnosti<br />

sprehajanja ponoči?<br />

... je Slovenija v svetovni špici držav,<br />

ki najbolj produktivnim poberejo<br />

največ denarja?<br />

... od lani staršu s krajšim delovnim<br />

časom zaradi skrbi za otroka država<br />

prispevek za socialno varnost<br />

do polne delovne obveznosti plača<br />

od sorazmernega dela njegove<br />

povprečne mesečne bruto plače, ne<br />

več le od sorazmernega dela minimalne<br />

plače?<br />

... je ministrstvo za delo v aktualnem<br />

mandatu namestitvam starejših<br />

namenilo petkrat več sredstev<br />

kot v času katerekoli vlade po letu<br />

2008?


Vsak četrtek<br />

na prodajnih mestih!<br />

<strong>Domovina</strong><br />

GLASNIKI ZAMOLČANEGA<br />

V tedniku<br />

<strong>Domovina</strong><br />

najdem<br />

vsestranske<br />

informacije ...<br />

Ivo Ban, filmski in dramski igralec<br />

Posebna predvolilna<br />

naročniška akcija<br />

Sklenite letno naročnino<br />

in prihranite: namesto<br />

3,10 € samo 2,69 € na izvod<br />

+ BREZPLAČNA naročnina<br />

za 1 dodaten mesec<br />

-15 %<br />

+ 1 dodaten mesec<br />

brezplačno!<br />

Kako postanete naročnik? Več preberite na strani 32!


SVETOVALNICA<br />

10<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

Moj mož ima nerealna<br />

pričakovanja v spolnosti<br />

SKENIRAJ IN<br />

KOMENTIRAJ<br />

»Mislim, da ima moj mož nerealna pričakovanja<br />

v spolnosti. Drugače imava<br />

dober odnos, tudi v spolnosti oba še<br />

vedno uživava, čeprav sva skupaj že 15<br />

let. Spolne odnose imava dva do trikrat<br />

na teden. Meni se to zdi veliko, sploh če<br />

se pogovarjam s prijateljicami, kako<br />

pogosto so spolno aktivne one in njihovi<br />

možje. Moj mož pa se večkrat pritožuje,<br />

da bi lahko imela spolne odnose<br />

bolj pogosto. On bi si jih želel vsak dan,<br />

meni je to naporno. Če pet dni nimava<br />

odnosov, se mu zdi, kot da je vse narobe!<br />

Zdi se mi škoda, da s pritoževanjem<br />

krha najin odnos. Zanima me strokovno<br />

mnenje, kaj lahko narediva, da<br />

ublaživa konflikte na tem področju.«<br />

Bralka M.<br />

Lepo je brati, da imata z možem<br />

dober odnos in da še vedno uživata<br />

v spolnosti. In da imata to<br />

željo oba, čeprav si nista enotna<br />

glede kvantitete. Spolnost je pomemben<br />

dejavnik zadovoljstva in povezanosti<br />

v odnosu, zato je krivično, da<br />

nesoglasja glede pogostosti povzročajo<br />

razdore in konflikte med vama. Želja<br />

vašega moža, da bi imel z vami spolni<br />

odnos vsak dan, je legitimna. Sprejmite<br />

jo s hvaležnostjo in mu povejte, da je<br />

lepo slišati, da ste zanj privlačni in si<br />

želi biti z vami pogosto intimen. Očitno<br />

niste le njegova žena in prijateljica,<br />

ste tudi njegova ljubimka. Ker nimam<br />

zapisa moške strani, torej doživljanja<br />

vašega moža, ampak le vašo percepcijo<br />

njegovih besed, bo moj odgovor vezan<br />

na situacijo, kot jo doživljate vi.<br />

Potrebe vašega moža lahko zvenijo<br />

zelo egoistično, če jih beremo: »Jaz bi<br />

seksal vsak dan in ti mi moraš biti na<br />

voljo, sicer ne bom zadovoljen.« Kot bi<br />

bil cilj seks, in ne odnos z vami kot osebo.<br />

Kje ste vi v tej zgodbi? Ali vaš mož<br />

razume, zakaj si vi ne želite pogostejših<br />

spolnih odnosov? Ali ve, kaj je za<br />

vas zadovoljujoče, kaj vas vzburja in<br />

vam prinaša prijetne občutke? Ali pozna<br />

vaše telo, vaša doživljanja in želje?<br />

Očitno imata različne potrebe in pričakovanja,<br />

kar je seveda zelo normalno.<br />

Pričakovanja niso<br />

seksi, kajti predvidevajo<br />

določeno rutino, ki bo<br />

sledila, in ženskam to<br />

ubija libido.<br />

Kot ugotavljate sami, bi vam bila<br />

vsakodnevna spolna aktivnost prenaporna.<br />

Spolni odnos zahteva prisotnost<br />

celega človeka, ki drugemu daruje<br />

svojo dušo in telo. Le tako je zadovoljstvo<br />

lahko obojestransko. Če torej želimo,<br />

da spolni odnosi niso zgolj nekaj<br />

rutinskega (kjer se že vnaprej ve, kaj<br />

Obiščite<br />

družinski portal<br />

www.iskreni.net.<br />

sledi od poljuba dalje) ali le zadovoljevanje<br />

fizičnih spolnih potreb, potem<br />

zahtevajo čustveno angažiranost, čas,<br />

mir, sproščenost, neobremenjenost,<br />

raziskovanje telesa itd. Veliko je možnih<br />

dejavnikov, ki zmotijo željo po<br />

spolnosti, zato je potrebno biti realen.<br />

Zahtevna služba in stres na delovnem<br />

mestu, družinske obveznosti, prisotnost<br />

otrok, zdravstveno stanje in slabo<br />

počutje, utrujenost, čustvena nepovezanost<br />

z zakoncem … Človek ni stroj<br />

in se težko kar sprogramira na stanje<br />

polne pripravljenosti v vsakem trenutku.<br />

Hkrati vnaprejšnja določenost ali<br />

pričakovanja, da morajo biti spolni odnosi<br />

vsak dan, ubijejo vsakršno spontanost<br />

in s tem erotično draž in spontano<br />

spolno slo po drugem. Pričakovanja<br />

niso seksi, kajti predvidevajo določeno<br />

rutino, ki bo sledila, in ženskam to<br />

ubija libido. Verjamem, da vam možev<br />

način pritoževanja še zmanjša željo po<br />

združitvi z njim, saj z njegove strani<br />

čutite pritisk in nerealna pričakovanja.<br />

Nobena zdrava ženska pod pritiskom<br />

ne čuti seksualnega užitka. Če pa poleg<br />

pritiskov moževo sporočilo, da se mu<br />

zdi vse narobe, če vas v spolnosti ne<br />

dobi vsak dan, slišite še tako, kot da je z<br />

vami nekaj narobe, da niste dovolj dobra<br />

zanj, da ste slaba žena … potem hitro<br />

pride do konfliktov.


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 SVETOVALNICA<br />

11<br />

Naj vas moževe želje<br />

ne prestrašijo. Če bodo<br />

uresničljive ali ne, se<br />

bosta zmenila vzajemno.<br />

Telo je vaše in ga<br />

podarite možu le takrat,<br />

ko boste čutili, da si to<br />

res želite.<br />

Ali vaš mož vidi ostali čas, ko ste<br />

prisotni? Vašo nežnost, potrpežljivost,<br />

darovanje njemu in otrokom, ko jim<br />

kuhate, perete, skrbite za dom … Ga to<br />

prebudi, je hvaležen, da skupaj z njim<br />

hodite po poti življenja? Kajti erotična<br />

strast je le ena od vidikov ljubezni. Kaj<br />

pa se bo zgodilo z vama, če pride bolezen<br />

in se bosta morala odtegniti drug<br />

drugemu za daljši čas? Bo mož zdržal<br />

z vami ali je tako odvisen od občutij v<br />

spolnosti, da ostalih sil življenja ne bo<br />

več videl? Si bo poiskal potešitev kje<br />

drugje ali bo znal kanalizirati svojo<br />

spolno slo na drugačen način, da bo<br />

vseeno ostala rodovitna in vaju bo povezovala?<br />

Kaj lahko naredita? Na prvo<br />

mesto postavita ODNOS, kjer bosta slišana<br />

oba.<br />

Naj vam mož bolj podrobno obrazloži,<br />

kaj vse je narobe, če pet dni<br />

ne seksata. Zazrita se globoko vase in<br />

v svoj odnos do spolnosti. Pogovorita<br />

se, kaj vama sploh pomeni spolni odnos?<br />

Kaj z njim pridobi vsak posebej in<br />

oba skupaj? Je to zgolj spolna potešitev<br />

ali predvsem občutek bližine, nežnosti,<br />

stika, pozornosti in povezanosti,<br />

občutek ljubljenosti, ki ga daje spolni<br />

odnos? Lahko da vaš mož zelo hrepeni<br />

po vseh teh občutkih, ki jih dobi preko<br />

spolnega odnosa, v ostalih vsakodnevnih<br />

interakcijah pa so manj intenzivni<br />

in zato manj privlačni.<br />

Moški gre v odnos preko spolnosti<br />

in mogoče je to njegov način, da bi<br />

vam pokazal, kako zelo rad vas ima.<br />

Celo vsak dan bi vam rad to pokazal.<br />

Vi pa nasprotno potrebujete tak način<br />

izkazovanja ljubezni dvakrat, trikrat<br />

tedensko, medtem ko bi ostale dni želeli<br />

na drugačen način prihajati v stik z<br />

njim, se mogoče več pogovarjati ali le<br />

božati, skupaj kaj delati, si deliti skrb<br />

za otroke … Vprašajte se, zaradi česa<br />

se vam zmanjša potreba po seksu?<br />

Mogoče pri penetraciji niti ne doživite<br />

orgazma in vas tak način spolnega<br />

odnosa premalo zadovolji in manj privlači.<br />

Raziskave kažejo, da je tako pri<br />

mnogih ženskah. Mogoče bi bilo vzajemno<br />

božanje za vas dovolj. Pomembno<br />

je, da skupaj z možem odkrivata, kaj<br />

vama prinaša zadovoljstvo, igrivost in<br />

kakšno ter koliko spolnosti si želita.<br />

Različna sta si in spoštujta te razlike.<br />

Enkrat se boste vi bolj približala njegovim<br />

potrebam in drugič on vašim.<br />

Vajina spolnost se lahko samo še izboljša,<br />

če boste oba slišana in upoštevana<br />

drug od drugega. Hkrati pa se vprašajta,<br />

kako si poleg darovanja v spolnosti<br />

lahko še prebudita občutke ljubljenosti,<br />

zaželenosti in strasti.<br />

Draga bralka M., Ne pustite se odgnati.<br />

Naj vas moževe želje ne prestrašijo.<br />

So zgolj želje. Če bodo uresničljive<br />

ali ne, se bosta zmenila vzajemno. Tudi<br />

vi dajajte pobude za načine, ki vam prijajo.<br />

Telo je vaše in ga podarite možu le<br />

takrat, ko boste čutili, da si to res želite.<br />

Naj vas ne bo strah, da bo užaljen, če ga<br />

boste zavrnili. Nič ni narobe z vami, če<br />

si vsak dan ne želite spolne združitve,<br />

zato ne pojdite v spolni odnos iz dolžnosti<br />

ali strahu, da mu morate nekaj<br />

dati, da boste vredni njegove bližine<br />

in naklonjenosti. Ne pustite se zmanipulirati,<br />

da bi vam on s spolnostjo določal,<br />

ali vam bo dal pozornost ali ne,<br />

ali bo zadovoljen ali ne, ali bo vse prav<br />

ali pa vse narobe. Kadar so za moškega<br />

seksualni odnosi pretirano pomembni,<br />

saj le z njimi vzpostavi most do ženske,<br />

je lahko to podlaga za zasvojenost<br />

s seksualnostjo. Tudi nekatere motnje<br />

razpoloženja so lahko povezane s hiperseksualnostjo<br />

oz. kompulzivno seksualnostjo<br />

(npr. manična depresija),<br />

medtem ko so določene oblike spolnega<br />

izražanja ponavljanje prvotne travme,<br />

da bi utišali bolečino in ranjenost.<br />

Ali gre pri vašem možu le za povečan<br />

spolni nagon ali za katero od spolnih<br />

motenj, seveda iz vašega pisma ne moremo<br />

razbrati. Za vas je pomembno, da<br />

se počutite vredni kot oseba, vredna<br />

ljubezni in pozornosti, ne glede na to,<br />

kolikokrat na teden seksate. In upam,<br />

da se tega zaveda tudi vaš mož. Če se<br />

ne, potem bo moral raziskati vzroke<br />

svojega nezadovoljstva in pritoževanja<br />

še kje drugje kot zgolj v zanj premajhni<br />

količini spolnih odnosov na teden.<br />

Pogovorite se z možem o njegovih in<br />

svojih pričakovanjih ter željah. Skupaj<br />

poiščita rešitve, ki bodo obema v<br />

zadovoljstvo in veselje. Če pa bo vajin<br />

pogovor prehitro prešel v konflikt in<br />

bodo prevladovali občutki neslišanosti<br />

in nerazumevanja, potem pa vama svetujem<br />

obisk strokovnjaka za zakonsko<br />

zvezo in odnose.<br />

Moški gre v odnos preko spolnosti in mogoče je to njegov način, da bi vam pokazal, kako zelo rad vas ima.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Odgovor je zapisala zakonska in družinska<br />

terapevtka mag. Janja Grilc, ki kot terapevtka<br />

deluje v Zavodu Iskreni. <br />

Svoje vprašanje za naše strokovnjake,<br />

ki nanje odgovarjajo v sklopu<br />

Svetovalnice Iskreni nam lahko pošljete<br />

na svetovalnica@iskreni.net.


AKTUALNO – VZGOJA<br />

12<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

Kako otroka vzgojiti<br />

v državljana, ki bo hodil<br />

na volitve<br />

SKENIRAJ IN<br />

KOMENTIRAJ<br />

Če malo spremljamo predvolilno dogajanje v medijih,<br />

na socialnih omrežjih, tudi na plakatih in v pogovoru z ljudmi,<br />

smo lahko hitro razočarani nad slovensko politično kulturo.<br />

Vse statistike kažejo, da zlasti mladi sploh ne odhajajo več na volitve.<br />

LUCIJA ČAKŠ<br />

Če se tega zavedamo ali ne, imamo<br />

v svojih otrocih bodoče<br />

volivce. In v precejšnji meri je<br />

od nas odvisno, ali bodo naši<br />

otroci hodili na volitve ali ne.<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

Državljanska vzgoja ni isto kot indoktrinacija.<br />

IZOBRAZIMO SEBE<br />

Vsi se radi smejemo anketam, v katerih<br />

novinarji sprašujejo mimoidoče po<br />

imenih ministrov ali podobna osnovna<br />

vprašanja, povezana s politiko.<br />

Ampak. koliko pa dejansko poznamo<br />

slovenski politični sistem, koliko ministrov<br />

zadnje vlade znamo našteti po<br />

imenu in priimku, koliko političnih<br />

strank in njihovih predsednikov znamo<br />

poimenovati?<br />

POJDIMO NA VOLITVE<br />

Najmočnejše vzgojno sredstvo je<br />

zgled. Naj bo to dogodek, ne le ena<br />

obveznost, ki ji ne posvečamo pozornosti<br />

in jo opravimo mimogrede. Vzemimo<br />

otroka s seboj na volišče in mu<br />

razložimo, kaj so volitve, kako potekajo,<br />

kaj je njihov smisel.<br />

ZGODOVINA<br />

Mladi starši, se še spominjamo slovenske<br />

osamosvojitve, ali pa je bil duh navdušenja<br />

ob ustanovitvi lastne države še zelo<br />

navzoč, ko smo bili otroci. Našim otrokom<br />

pa je samostojna Slovenija nekaj<br />

povsem samoumevnega.<br />

Papež Frančišek je rekel: »Če želimo<br />

svoje otroke usposobiti in pripraviti na<br />

prihodnost, ni dovolj, da jim posredujemo<br />

učne vsebine, ampak jih moramo tudi<br />

povezati in seznaniti z njihovimi koreninami.<br />

Samo tako bodo lahko visoko letali<br />

in ne bodo vklenjeni v vizije drugih.« Del<br />

njihovih korenin je tudi zgodovina našega<br />

naroda. Pripovedujmo jim jo.<br />

Ne v smislu »Ah, saj so vsi isti,« ali<br />

»Ti tega še ne moreš razumeti.« Če jim


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 AKTUALNO – VZGOJA<br />

13<br />

bomo v nedeljo pripovedovali o volitvah, bodo v ponedeljek<br />

zjutraj zagotovo želeli vedeti, kdo je zmagal, recimo.<br />

Predvsem pa bomo morali za marsikateri odgovor najprej<br />

dobro razmisliti sami. Dovolj enostavno, da razume tudi<br />

otrok, lahko razložimo le tisto, kar res dobro poznamo in<br />

razumemo tudi sami.<br />

NE KRITIZIRAJMO<br />

Ne valite krivde za vse neuspehe sebe in svojih bližnjih na<br />

državne ali lokalne voditelje. Gotovo tudi oni delajo mnogo<br />

napak, vendar v stalnem pritoževanju in nespoštljivem govorjenju<br />

o voditeljih države nismo ravno dober zgled otrokom,<br />

predvsem pa jih s tem ne spodbujamo, da so ponosni<br />

na svojo državo.<br />

PUSTIMO JIM RAZMIŠLJATI<br />

Državljanska vzgoja ni enako indoktrinacija. Že petletniku<br />

lahko predstavimo nek aktualen problem, s katerim se trenutno<br />

sooča država in ga vprašamo za mnenje ali predloge,<br />

kako bi se on lotil reševanja. Dekletom bodo bližje socialne<br />

teme, dečkom gospodarske in infrastrukturne. Naj vedo, da<br />

se jih vsaka sprememba, vsako novo določilo tiče, ker kroji<br />

njihovo prihodnost.<br />

Všeč mi je<br />

raznovrstnost,<br />

ki jo <strong>Domovina</strong><br />

vnaša med<br />

slovenske<br />

tednike.<br />

Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />

MOLIMO ZA<br />

DRŽAVNE VODITELJE<br />

Naj se zavejo, da naši predsedniki, ministri, župani in drugi<br />

funkcionarji niso le liki s televizije, temveč resnični ljudje, ki<br />

bi jim prav prišla vsaka podpora v iskanju pravih odločitev.<br />

Zato jih redno vpletemo med molitvene namene pri skupni<br />

družinski molitvi. <br />

<br />

telekom.si<br />

VSI PAKETI<br />

NAJ ŽE OD<br />

11 99 € *<br />

/MESEC<br />

KAR DO<br />

800 GB<br />

NAJBOLJŠE OMREŽJE<br />

ZA VSAK TRENUTEK.<br />

*Akcijska mesečna naročnina 16,99 EUR (z ugodnostjo Poveži in prihrani 11,99 EUR) paketov Naj B, Naj C in Naj 5G velja za nove naročnike 24 mesecev, za obstoječe naročnike, ki podaljšajo naročniško razmerje za<br />

24 mesecev v skladu s Pogoji akcijskega nakupa naprav, pa za 12 mesecev. Akcijska ponudba velja za zasebne in poslovne uporabnike od 10. 3. do 30. 4. 2<strong>02</strong>2. Po izteku veljavnosti akcijske mesečne naročnine se<br />

prične zaračunavati redna mesečna naročnina izbranega paketa po veljavnem ceniku. Redna mesečna naročnina paketa Naj A je 16,99 EUR (10 GB), Naj B 23,99 EUR (200 GB), Naj C 24,99 EUR (500 GB) in Naj 5G<br />

29,99 EUR (800 GB). S sklenitvijo novega naročniškega razmerja in v primeru spremembe obstoječega mobilnega paketa v enega izmed navedenih paketov se zaračuna enkraten znesek v višini 10,95 EUR. Navedena<br />

akcijska mesečna naročnina se izključuje z obstoječimi popusti, razen z ugodnostmi Poveži in prihrani, Penzion in Mladi. Cene so v EUR z DDV. Za več informacij o prodajni ponudbi akcijske mesečne naročnine obiščite<br />

www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana<br />

Najboljše omrežje: Vir: Valicon, raziskava Moč in podoba znamke - kategorija mobilnih storitev, jesen 2<strong>02</strong>1


TRIKI IN NASVETI | 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

14<br />

Pet alternativnih načinov uporabe<br />

kamere na mobilnem telefonu<br />

Moderni mobilni telefoni imajo kamere, ki odlično zajemajo slike in video.<br />

V kombinaciji z drugimi senzorji in s pomočjo umetne inteligence pa<br />

zmorejo še marsikaj drugega.<br />

KLEMEN<br />

BAN<br />

BRANJE QR-KOD<br />

QR-kode so že razširjene in poznane. To so tisti<br />

črno-beli kvadrati – eden je na desni. So tudi v<br />

tedniku <strong>Domovina</strong> in v <strong>brezplačni</strong>ku. Kamera<br />

mobilnega telefona zna prebrati informacijo,<br />

zapisano v QR-kodi. Nekateri proizvajalci mobilnih<br />

telefonov so sposobnost branja QR-kode<br />

vgradili že v fotografsko aplikacijo. Na tovrstnem<br />

telefonu se samo odpret aplikacijo za fotografiranje,<br />

kamero usmeri v QR-kodo in že se<br />

lahko prebere informacijo, ki se skriva v njej. Na<br />

mobilnih telefonih, ki te sposobnosti nimajo, je<br />

možno namestiti aplikacijo za branje QR-kod.<br />

V trgovini z aplikacijami se jo najde z iskalnim<br />

nizom »QR reader«.<br />

ZAJEM BESEDILA<br />

Googlovi telefoni (Telefoni Pixel,<br />

in ne vsi mobilni telefoni z operacijskim<br />

sistemom Android.) imajo<br />

v aplikacijo »kamera« že vgrajeno<br />

»Googlovo lečo« (ang. Google<br />

Lens), ki zmore med drugim iz žive<br />

slike zajeti besedilo. To besedilo<br />

je potem možno kopirati, ga uporabiti<br />

kot iskalni niz za spletno<br />

iskanje, ga prevesti in (v podprtih<br />

jezikih) tudi poslušati. Googlovo<br />

lečo lahko uporabljajo tudi vsi,<br />

ki si namestijo aplikacijo Google<br />

Photos: v galeriji se tapne<br />

na fotografijo in nato na ikono<br />

»Lens« desno spodaj. Na ta način<br />

sicer prepoznavanje besedila<br />

ne deluje v živo, ampak samo<br />

na že posnetih fotografijah.<br />

PREVAJANJE<br />

BESEDILA<br />

Verjetno najboljša aplikacija<br />

za prevajanje besedil je Google<br />

Translate. Lastniki mobilnih telefonov<br />

z operacijskim<br />

sistemom Android si jo<br />

lahko namestijo tako,<br />

da poskenirajo QR-kodo<br />

na desni. Aplikacija<br />

zna prevajati govor ali<br />

celo pogovor z uporabo<br />

mikrofona: besedilo se<br />

izpisuje na zaslonu telefona.<br />

Zna pa prevajati<br />

tudi besedilo z uporabo<br />

kamere.<br />

PREPOZNAVANJE PREDMETOV<br />

Tudi tu lahko na pomoč priskoči Googlova leča.<br />

Na sprehodu v gozdu npr. se najde goba, za katero<br />

se ne ve, ali je užitna ali ne. Posname se fotografijo<br />

gobe, se jo odpre v Google Photos, tapne<br />

»Lens« in pokazale se bodo slike podobnih gob<br />

z njihovimi latinskimi imeni. (Potrebna je internetna<br />

povezava.) Na spletu je potem možno<br />

poiskati več informacij o gobi – s samo enim dodatnim<br />

dotikom.<br />

OBOGATENA RESNIČNOST<br />

Tukaj je aplikacij veliko, večinoma so zabavne,<br />

nekaj pa je tudi uporabnih. Z aplikacijo »AR<br />

Ruler App – Tape Measure & Camera to Plan«<br />

npr. se lahko merijo dolžine in koti, izračunajo<br />

površine in prostornine. Črte, ki se navidezno<br />

narišejo v prostoru, je možno shraniti kot načrt<br />

v formatu PDF. Aplikacija »JUB Home Painter«<br />

omogoča, da se navidezno pobarva soba ali pa<br />

fasada. »Ikea Place« (samo za iPhone in iPad)<br />

omogoča, da se v sobo postavi navidezno pohištvo.<br />

Otroci pa so najbolj veseli igranja z navideznimi<br />

živalmi ali aplikacij, ki zaznajo obraz in<br />

ga spremenijo v živalskega ali mu dodajo zabavne<br />

modne dodatke ali ga postarajo/pomladijo …<br />

V trgovini z aplikacijami se najdejo z iskalnim<br />

nizom »AR«, kar pomeni »augmented reality«<br />

(obogatena resničnost).


Unikatno<br />

kot vaš dom.<br />

NOVO Zavarovanje doma<br />

Za svoj dom<br />

izberite celovito,<br />

pregledno in<br />

prilagodljivo<br />

zavarovanje.


REDNA CENA:<br />

29,95 €<br />

PREDNAROČNIŠKA CENA:<br />

24,95 €<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

ZBIRAMO PREDNAROČILA!<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina/digitalni-minimalizem<br />

TERAPIJA Z OTROKI IN MLADOSTNIKI<br />

Terapija s pomočjo strokovno usposobljenega<br />

terapevta, kjer se poleg VARNEGA ODNOSA<br />

razumevanja, sočutja in polne prisotnosti<br />

uporablja STRUKTURIRANA IGRA.<br />

Namenjena je otrokom in mladostnikom, ki imajo:<br />

vedenjske težave, težave z izražanjem čustev, težave na socialnem<br />

področju, težave v šoli, psihosomatske težave.<br />

CENA:<br />

Uvodno srečanje: 60 €<br />

Družinsko srečanje: 70 €<br />

Posamično srečanje: 60 €<br />

En cikel zajema uvodno, družinsko<br />

in 12 posamičnih srečanj, kjer<br />

priznamo 10-% popust pri plačilu<br />

v enem obroku.<br />

Termini po dogovoru.<br />

E: terapije@iskreni.net T: 064 135 136


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

17<br />

Ne prepuščajmo<br />

politike samo politikom<br />

SKENIRAJ IN<br />

KOMENTIRAJ<br />

Pred volivci je pomembna naloga: kmalu bodo izbirali bodoče<br />

voditelje naše domovine. Marsikateri volilni upravičenec politikov ne mara,<br />

saj so v njegovih očeh prevaranti, lažnivci, goljufi, in v tej šibkosti vsi enaki.<br />

ROK ČAKŠ, odgovorni urednik <strong>Domovina</strong>.je<br />

Najdejo se tudi takšni, za katere<br />

vse to drži. A izvoljeni<br />

predstavniki ljudstva so<br />

vedno odsev družbe, ogledalo<br />

tistih, ki jih izvolijo. No, kot vemo,<br />

skoraj polovica vseh, ki bi lahko oddali<br />

svoj glas, izbor prepusti drugim.<br />

Kot običajni ljudje, tudi politiki v<br />

resnici niso vsi enaki. Med njimi so pokvarjenci<br />

in poštenjaki, krivični in pravični,<br />

ne glede na stran in barvo. Prav<br />

vsi pa za volilni glas naredijo vse, kar<br />

je potrebno: hvalijo sebe in kritizirajo<br />

tekmece, obljubljajo, zavajajo in nemara<br />

celo lažejo. Vse za volilni glas.<br />

Kako se torej odločiti, kdo ga je<br />

vreden? Tudi s tem (a ne samo s tem!)<br />

se ukvarjamo v mediju <strong>Domovina</strong>: na<br />

spletu www.domovina.je in v našem<br />

tiskanem tedniku. Pričujoči <strong>brezplačni</strong>k<br />

je namenjen vsem, ki želijo biti<br />

obveščeni, odgovorni državljani, pa še<br />

niso njegovi bralci, naročniki.<br />

Za lažjo volilno odločitev smo v<br />

<strong>brezplačni</strong>ku pripravili vodnik po volilni<br />

izbiri. Političnim strankam smo<br />

poslali vprašalnik, ki terja konkretne<br />

odgovore, kakršni ne dopuščajo blefa<br />

in prodajanja megle. Takšnih politiki<br />

načeloma ne marajo. Zato ne čudi, da<br />

nanj niso odgovorili čisto vsi. A brez<br />

skrbi, poiskali smo odgovore tudi tistih,<br />

ki so se potuhnili: iz njihovih javnih<br />

nastopov, stališč, programa, (če ga<br />

imajo), objav na družabnih omrežjih.<br />

K sodelovanju smo povabili deset<br />

strank, na naslednjih straneh jih<br />

predstavljamo osem. Dve manjši smo<br />

izločili, ker smo nekoliko na tesnem s<br />

prostorom. Če bi stranki vprašalnik izpolnili,<br />

si izločanja ne bi privoščili. Odgovori<br />

ostalih, če jih bodo kdaj dostavili,<br />

bomo objavili na našem spletnem<br />

mediju www.domovina.je.<br />

Ne samo politika, v Domovini se<br />

najde še marsikaj drugega. Kaj točno,<br />

se lahko vsak prepriča na spletu ali z<br />

nakupom izvoda tednika. Naložba v<br />

vrednosti enega piva ponuja vpogled<br />

za fasado nasmehov in obljub, ki jih politiki<br />

prodajajo.<br />

Za lažjo volilno izbiro so njihova<br />

stališča na voljo že na naslednji strani.<br />

Vredno jih je prelistati, odgovorno jih<br />

je preučiti. Štiriindvajsetega aprila pa<br />

oddati svoj glas. Politika je namreč preresna<br />

stvar, da bi jo prepustili drugim.<br />

Še najmanj pa samo politikom. <br />

LEGENDA:<br />

DA<br />

NE<br />

3<br />

2<br />

4<br />

⚪<br />

Nepoznano 2<br />

Različna stališča<br />

*Predvidevanje, ni neposredno izraženo.<br />

**Dodatno pojasnilo odgovora na <strong>Domovina</strong>.je


VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

18<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

SDS je stalnica slovenskega političnega prostora.<br />

Pri njej človek točno ve, kaj predstavlja in kaj<br />

za svoj glas dobi.<br />

Če pa katerega od njihovih stališč slučajno ne poznate,<br />

so spodaj vestno odgovorili na naša vprašanja.<br />

Predsednik stranke: Janez Janša<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Se imate za klenega Slovenca, zaščitnika<br />

naroda, tradicije in vrednot.<br />

• Ostro zavračate komunizem in vse,<br />

kar po njem zaudarja še danes.<br />

• Se poistovetite z vrednotami Zahoda,<br />

od demokracije do zasebne<br />

gospodarske pobude, a zavračate<br />

novotarije, ki jih zahodni družbi<br />

vsiljuje radikalna levica.<br />

• Podpirate oster, brezkompromisen<br />

pristop v politiki.<br />

• Zaupate v močnega voditelja.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Zelo naklonjen<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za<br />

slovenske mlade družine<br />

Zelo naklonjen<br />

S spodbujanjem priseljevanja Bolj nenaklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokonine moralo poznati:<br />

Malo<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1<br />

narasel s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot:<br />

Težavo**<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Enak<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Zelo naklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Zelo naklonjen<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Bolj naklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja<br />

v prestolnici<br />

Zelo naklonjen<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi:<br />

Posebno mesto<br />

in zaščito<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Pozitivna<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Negativna<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Pozitiven<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Pozitivna<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Dovolj zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

• Menite, da vaš svetovni nazor in<br />

politično prepričanje pooseblja<br />

nasprotje vsega, kar v politiki predstavlja<br />

SDS.<br />

• Se zgražate nad ostro retoriko proti<br />

komunistom, migrantom, LGBTQ<br />

ideologiji, načinom komuniciranja<br />

predsednika SDS na Twitterju.<br />

• Kljub deljenju sorodnih vrednot,<br />

od politikov pričakujete zmernejši,<br />

spoštljivejši, bolj dialoški način<br />

delovanja.<br />

Kulturniki in umetniki<br />

bi vsaj delno morali<br />

biti sposobni preživeti<br />

na trgu<br />

Previsoko<br />

5 PRIORITET:<br />

• Ureditev zdravstvenega sistema<br />

• Ustvarjanje podjetjem in<br />

gospodarstvu prijaznejšega okolja<br />

• Naslovitev demografskega<br />

problema<br />

• Debirokratizacija države<br />

• Krepitev obrambno-varnostnih<br />

struktur<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Vitka država, ki prepušča več<br />

svobode ljudem oz. zasebni iniciativi.<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država naj se iz gospodarstva<br />

čim bolj umakne.<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije tako obisk državnih<br />

bolnišnic in zdravstvenih domov kot<br />

zasebnih ambulant s koncesijo po<br />

pacientovi izbiri.<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj podpira dostopnost<br />

pluralnega šolskega sistema s polnim<br />

financiranjem javno veljavnega<br />

programa tako v državnih kot v<br />

zasebnih šolah.<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Izobraževalni sistem bi moral v prvi<br />

vrsti slediti potrebam trga dela.<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

NE


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

19<br />

Če je SDS na sceni tri desetletja, je SD starejša še za<br />

dobrih 40 let podlage. Koliko so se v naslednici Zveze<br />

komunistov posodobili od časov, ko so vladali kot<br />

edina partija, preverite v spodnjih odgovorih. Sami jih<br />

niso poslali, zato smo jih izbrskali iz njihovih javnih<br />

stališč in programa.<br />

Predsednica stranke: Tanja Fajon<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Pripadate levim vrednotam, utemeljenim<br />

v OF in NOB, in kljub temu<br />

da sprejemate demokracijo, bo del<br />

Titove SFRJ umrl skupaj z vami.<br />

• Cenite stabilnost in rutiniranost<br />

dobro organizirane in ukoreninjene<br />

politične stranke.<br />

• Sprejemate zahodne novotarije<br />

od liberalizacije pogleda na spol,<br />

spolno usmeritev, do migracij in<br />

multikulturnosti.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Bolj nenaklonjen*<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za<br />

slovenske mlade družine<br />

Bolj naklonjen<br />

S spodbujanjem priseljevanja Zelo naklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokonine moralo poznati: Nepoznano<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1 narasel<br />

Prednost*<br />

s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot:<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Bolj odprt od<br />

sedanjega<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Povsem nenaklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Zelo naklonjen<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Zelo naklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja<br />

v prestolnici<br />

Bolj naklonjen<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi: Nepoznano<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Nepoznano<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Nepoznano<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Negativen*<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Pozitivna*<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Premalo zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

• Menite, da je zadnji čas za pretrganje<br />

vezi z obdobjem komunizma<br />

ter za sprejetje principov tržnega<br />

gospodarstva in svobodne zasebne<br />

pobude na vseh nivojih.<br />

• Težko sprejemate klanjanje spomenikom<br />

komunistične preteklosti.<br />

• Ste zadržani do prodirajočih konceptov<br />

zahodne levice, kot so teorija<br />

spola, LGBTQ agende, kulture prebujenja<br />

(woke) ipd.<br />

Država mora močno<br />

finančno podpirati<br />

kulturnike in umetnike<br />

Prenizko*<br />

5 PRIORITET:<br />

• Ureditev zdravstvenega sistema<br />

• Krepitev mehanizmov socialne<br />

države<br />

• Zeleni prehod in boj proti<br />

podnebnim spremembam<br />

• Odpravljanje spolne<br />

neenakopravnosti<br />

• Dolgotrajna oskrba<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Močna država, ki bdi nad družbo z<br />

večjo regulatorno vlogo<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država naj bo lastniško močno<br />

prisotna v gospodarstvu<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije le obisk v državnih<br />

bolnišnicah in zdravstvenih domovih,<br />

obisk zasebnih ambulant naj bo<br />

samoplačniški*<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj financira samo državne<br />

šole, zasebne šole pa naj ostanejo za<br />

elito, ki si lahko privošči plačilo šolnin<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Nepoznano<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

DA


VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

20<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

Krščanski demokrati so vodili osamosvojitev Slovenije<br />

in dobrih 30 let kasneje so še vedno tukaj. Sicer v nekoliko<br />

drugačni, pomlajeni, sodobnim časom prilagojeni obliki,<br />

a še vedno trdni v svojih koreninah in vrednotah.<br />

Preverite v njihovih odgovorih.<br />

Predsednik stranke: Matej Tonin<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Tako politiko kot življenje dojemate<br />

skozi krščanske vrednote, ali pa jim<br />

vsaj ne nasprotujete.<br />

• Pomembni so vam slovenska kultura,<br />

tradicija, družina in imate odprt pogled<br />

na podjetništvo, gospodarstvo.<br />

• Cenite svobodno zasebno pobudo,<br />

manjšo regulatorno vlogo države, ki<br />

pa poskrbi za najšibkejše ter družine.<br />

• V politiki cenite spoštljivost in moč<br />

argumenta, ne pa argumenta moči.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Zelo naklonjen<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za slovenske<br />

mlade družine<br />

Bolj naklonjen<br />

S spodbujanjem priseljevanja Bolj nenaklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokojnine moralo poznati:<br />

Močno<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1<br />

narasel s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot:<br />

Niti prednost niti težavo<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Enak<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Zelo naklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Zelo naklonjen<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Bolj naklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja<br />

v prestolnici<br />

Zelo naklonjen<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi:<br />

Posebno mesto<br />

in zaščito<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Pozitivna<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Nevtralna<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Pozitiven<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Pozitivna<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Dovolj zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

• Zavračate krščansko tradicijo, vrednote,<br />

doprinos krščanstva k slovenski<br />

in evropski družbi.<br />

• Prihodnost Slovenije vidite v vsem<br />

drugem kot sloneče na narodovi<br />

kulturni identiteti ter tradicionalni<br />

družini kot osnovni družbeni celici in<br />

gonilu naroda.<br />

• V svobodni zasebni pobudi prepoznavate<br />

grožnjo družbeni enakosti ter<br />

priložnost za okoriščanje posameznikov<br />

na račun vseh ostalih.<br />

Kulturniki in umetniki<br />

bi vsaj delno morali<br />

biti sposobni preživeti<br />

na trgu<br />

Previsoko<br />

5 PRIORITET:<br />

• Ureditev zdravstvenega sistema<br />

• Ustvarjanje podjetjem in<br />

gospodarstvu prijaznejšega okolja<br />

• Naslovitev demografskega<br />

problema<br />

• Debirokratizacija države<br />

• Zeleni prehod in boj proti<br />

podnebnim spremembam<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Vitka država, ki prepušča več svobode<br />

ljudem oz. zasebni iniciativi<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država naj se iz gospodarstva čim bolj<br />

umakne<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije tako obisk državnih<br />

bolnišnic in zdravstvenih domov kot<br />

zasebnih ambulant s koncesijo po<br />

pacientovi izbiri<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj podpira dostopnost<br />

pluralnega šolskega sistema s polnim<br />

financiranjem javno veljavnega<br />

programa tako v državnih kot v<br />

zasebnih šolah<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Izobraževalni sistem bi moral v prvi<br />

vrsti slediti potrebam trga dela<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

DA, (dovolimo tistim, ki dosegajo<br />

zahtevane standarde storilnosti)


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

21<br />

Levica je moda novega časa. Za ene borci za pravičnejši<br />

svet, za druge utopisti, naslanjajoči se na preživete<br />

reciklirane ideje propadlega totalitarizma.<br />

Na naša vprašanja niso odgovorili, a če kaj, so stališča<br />

Levice jasna, nedvoumna in težko zgrešljiva.<br />

Koordinator stranke: Luka Mesec<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Se imate za borca proti kapitalizmu in<br />

vaše srce bije v ritmu internacionale.<br />

• Zahodni model zavračate kot družbo<br />

velikih neenakosti, krivic.<br />

• Verjamete v zgodovinsko krivdo<br />

Zahoda in ga obtožujete imperializma<br />

in zatiranja ljudi drugih kultur. Hkrati<br />

ste velik zagovornik idej zahodne<br />

levice, od multikulturalizma,<br />

kulturnega marksizma, teorije spola,<br />

radikalnega zelenega prehoda. Ste<br />

striktni zagovornik vsega državnega.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Povsem nenaklonjen<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za slovenske<br />

mlade družine<br />

Bolj naklonjen*<br />

S spodbujanjem priseljevanja Zelo naklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokojnine moralo poznati: Nepoznano<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1<br />

narasel s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot:<br />

Prednost<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Bolj odprt od sedanjega<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Povsem nenaklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Bolj nenaklonjen*<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Zelo naklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja<br />

v prestolnici<br />

Bolj naklonjen<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi:<br />

Da bo izenačena s kulturami<br />

priseljencev<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Negativna<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Nepoznano<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Negativen*<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Negativna*<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Premalo zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

• Zavračate radikalne levičarske ideje,<br />

od obujanja komunizma v preobleki<br />

»ekološkega socializma« do vsiljevanja<br />

novih družbenih odnosov z izgovorom<br />

»spoštovanja pravic« manjšin,<br />

kot so migranti, Romi, LGBTQ+ osebe.<br />

• Se bojite za prihodnost svobodne<br />

podjetniške pobude in tržnega gospodarstva.<br />

Skrbi vas višanje davkov,<br />

dodatnih obremenitev za obrtnike,<br />

podjetnike in ustvarjalnejši del<br />

delovno aktivnih.<br />

Država mora močno<br />

finančno podpirati kulturnike<br />

in umetnike<br />

Prenizko*<br />

5 PRIORITET:<br />

• Krepitev mehanizmov<br />

socialne države<br />

• Zeleni prehod in boj proti<br />

podnebnim spremembam<br />

• Stanovanjska problematika<br />

• Decentralizacija države<br />

• Ekonomska demokracija<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Močna država, ki bdi nad družbo<br />

z večjo regulatorno vlogo<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država naj bo lastniško močno<br />

prisotna v gospodarstvu<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije le obisk v državnih<br />

bolnišnicah in zdravstvenih domovih,<br />

obisk zasebnih ambulant naj bo<br />

samoplačniški<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj financira samo državne<br />

šole, zasebne šole pa naj ostanejo za<br />

elito, ki si lahko privošči plačilo šolnin<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Izobraževalni sistem bi se moral<br />

v prvi vrsti razvijati samostojno,<br />

neodvisno od potreb na trgu dela<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

DA


VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

22<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

LMŠ je stranka enega človeka, ki je dobila svojo priložnost<br />

voditi državo, a jo je izpustila iz rok. Dovolj, da poznamo<br />

njihova stališča, četudi naša poizvedovanja ignorirajo.<br />

Letos so spoznali, da zgolj Šarčevo ime ne bo dovolj, ter<br />

pripravili program, kjer se najde še kak nepoznan odgovor.<br />

Predsednik stranke: Marjan Šarec<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Se je vaše iskanje med redno osveženo<br />

ponudbo levo-liberalnih strank ustavilo<br />

pri Listi Marjana Šarca.<br />

• Cenite to, da so po štirih letih obstoja<br />

in letu in pol na oblasti vendarle<br />

spisali program stranke.<br />

• Uživate ob Šarčevih dovtipih in drugih<br />

retoričnih domislicah.<br />

• Šarcu ne zamerite, da je oblast izpustil<br />

iz rok ter verjamete, da se je iz tega<br />

kaj naučil.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Bolj nenaklonjen*<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za<br />

slovenske mlade družine<br />

Zelo naklonjen<br />

S spodbujanjem priseljevanja Zelo naklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokonine moralo poznati: Nepoznano<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1<br />

narasel s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot:<br />

Prednost*<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Bolj odprt od sedanjega<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Bolj naklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Zelo naklonjen<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Zelo naklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja<br />

v prestolnici<br />

Bolj naklonjen<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi: Nepoznano<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Nepoznano<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Nepoznano<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Nepoznano<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Pozitivna<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Dovolj zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

• Ste naveličani padanja vedno na<br />

isti trik novih obrazov za vsakršne<br />

volitve.<br />

• Niste naveličani padanja na isto finto<br />

in boste zato volili Goloba.<br />

• Ste v zadregi voliti stranko, ki se še<br />

vedno imenuje po svojem voditelju.<br />

• Ste dali skozi pubertetniška volivčeva<br />

leta in se zdaj ozirate po bolj stabilni,<br />

zanesljivi zvezi, ki ima potencial, da<br />

preživi na dolgi rok.<br />

Država mora močno<br />

finančno podpirati<br />

kulturnike in umetnike<br />

Prenizko*<br />

5 PRIORITET:<br />

• Ureditev zdravstvenega sistema<br />

• Ustvarjanje podjetjem in<br />

gospodarstvu prijaznejšega okolja<br />

• Zeleni prehod in boj proti<br />

podnebnim spremembam<br />

• Stanovanja<br />

• Dolgotrajna oskrba<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Nepoznano<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država naj se iz lastništva podjetij<br />

čim bolj umakne*<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije le obisk v državnih<br />

bolnišnicah in zdravstvenih domovih,<br />

obisk zasebnih ambulant naj bo<br />

samoplačniški<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj financira samo državne<br />

šole, zasebne šole pa naj ostanejo za<br />

elito, ki si lahko privošči plačilo šolnin<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Izobraževalni sistem bi moral v prvi<br />

vrsti slediti potreban na trgu dela<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

NE


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

23<br />

SAB je stranka ene dame, ki je tudi dobila svojo priložnost<br />

voditi državo, a ta ni prišla iz volilnih glasov. Teh je ravno<br />

toliko, da je SAB osem let kasneje še na sceni.<br />

Kako dolgo še, je odvisno od vas.<br />

Nam so sporočili, da svojih stališč z našimi bralci<br />

ne bodo delili. Poiskali smo jih sami.<br />

Predsednica stranke: Alenka Bratušek<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Cenite sposobnost političnega preživetja<br />

Alenke Bratušek.<br />

• Ste ravno dovolj liberalni, da ne<br />

bi volili konkurence na levi, a ne<br />

dovolj za liberalnejše izbire, ki pa se<br />

povezujejo z Janšo.<br />

• Ste za Slovenijo značilna kombinacija<br />

človeka, odprtega do liberalne<br />

zahodne kulture, a hkrati nasprotnika<br />

zasebne družbene pobude (v<br />

šolstvu, zdravstvu ...).<br />

• Vam je pomembno, da volite žensko.<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

• Vam ni pomembno, da volite žensko.<br />

Ste v iskanju resne, dolgoročne politične<br />

izbire.<br />

• Želite biti prepričani, da bo vaš glas<br />

imel predstavnika v parlamentu.<br />

• Se počutite neumno, ko glasujete<br />

za stranko, poimenovano po svoji<br />

voditeljici.<br />

• Težko prenašate polomljeno retoriko<br />

Marka Bandellija.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Bolj nenaklonjen<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za<br />

slovenske mlade družine<br />

Bolj naklonjen<br />

S spodbujanjem priseljevanja Bolj nenaklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokojnine moralo poznati: Nepoznano<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1<br />

narasel s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot: Nepoznano<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Enak<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Bolj nenaklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Bolj naklonjen<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Bolj nenaklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja<br />

v prestolnici<br />

Bolj nenaklonjen*<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi:<br />

Posebno mesto<br />

in zaščito*<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Negativna<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Nepoznano<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Nepoznano<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Pozitivna<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Premalo zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

Kulturniki in umetniki<br />

bi vsaj delno morali<br />

biti sposobni preživeti<br />

na trgu<br />

Ravno prav<br />

5 PRIORITET:<br />

• Ureditev zdravstvenega sistema<br />

• Ustvarjanje podjetjem in<br />

gospodarstvu prijaznejšega okolja<br />

• Reforma pokojninskega sistema<br />

• Zeleni prehod in boj proti<br />

podnebnim spremembam<br />

• Tehnološka revolucija<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Močna država, ki bedi nad družbo<br />

z večjo regulatorno vlogo<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država se naj iz gospodarstva<br />

čim bolj umakne<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije tako obisk državnih<br />

bolnišnic in zdravstvenih domov kot<br />

zasebnih ambulant s koncesijo po<br />

pacientovi izbiri<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj financira samo državne<br />

šole, zasebne šole pa naj ostanejo za<br />

elito, ki si lahko privošči plačilo šolnin<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Izobraževalni sistem bi moral v prvi<br />

vrsti slediti potrebam trga dela<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

NE


VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

24<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

Stranka Gibanje Svoboda je tokratni prišlek na sceno,<br />

kakršni že dobro desetletje čez noč postanejo favoriti tik<br />

pred volitvami, kar je svojevrstna posebnost slovenskega<br />

političnega prostora. V stranki, o kateri se v času<br />

naše ankete ni vedelo veliko, so ažurno odgovorili na<br />

vprašanja, kar gre pohvaliti.<br />

Predsednik stranke: Robert Golob<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Niste zadovoljni z obstoječo ponudbo<br />

na levem polu in zaupate obrazu<br />

Roberta Goloba<br />

• Ste po naravi hazarder in ste še enkrat<br />

več pripravljeni tvegati s politično<br />

neznanko, vzniklo pred volitvami.<br />

• Ste za močno vlogo države v družbi in<br />

gospodarstvu, sicer pa za levo-liberalne<br />

vrednote kot so multikulturnost,<br />

odprtost do migracij, pravice LGBTQ,<br />

Romov, legalizacijo marihuane, evtanazije<br />

itd.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Povsem nenaklonjen<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za<br />

slovenske mlade družine<br />

Zelo naklonjen<br />

S spodbujanjem priseljevanja Bolj nenaklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokonine moralo poznati:<br />

Malo<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1 narasel<br />

Prednost<br />

s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot:<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Bolj odprt od<br />

sedanjega<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Povsem nenaklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Zelo naklonjen<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Zelo naklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja<br />

v prestolnici<br />

Bolj naklonjen<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi:<br />

Izenačena s kulturami<br />

priseljencev<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Negativna<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Nevtralna<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Pozitiven<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Pozitivna<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Premalo zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

• Po peti reprizi ne zaupate več političnim<br />

projektom, ki so z močno<br />

medijsko in politično podporo<br />

lansirani tik pred volitvami.<br />

• Imate zrel pristop k demokraciji,<br />

kjer stavite na uveljavljene, od spodaj<br />

zgrajene in dobro organizirane<br />

politične stranke z jasno vsebino in<br />

vrednotami.<br />

Država jih mora<br />

močno finančno<br />

podpirati<br />

Prenizko<br />

5 PRIORITET:<br />

• ureditev zdravstvenega sistema<br />

• ustvarjanje podjetnem in<br />

gospodarstvu prijaznejšega<br />

okolja,<br />

• krepitev mehanizmov socialne<br />

države,<br />

• zeleni prehod in boj proti<br />

podnebnim spremembam,<br />

• reforma pokojninskega sistema<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Močna država, ki bedi nad družbo z<br />

večjo regulatorno vlogo<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država naj bo lastniško močno<br />

prisotna v gospodarstvu<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije tako obisk državnih<br />

bolnišnic in zdravstvenih domov kot<br />

zasebnih ambulant s koncesijo po<br />

pacientovi izbiri<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj podpira dostopnost<br />

pluralnega šolskega sistema s polnim<br />

financiranjem javno veljavnega<br />

programa tako v državnih kot v<br />

zasebnih šolah<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Izobraževalni sistem bi moral v prvi<br />

vrsti slediti potrebam trga dela<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

DA


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

25<br />

Povežimo Slovenijo je projekt, kakršnega nismo<br />

videli vse od koalicije DEMOS: več med seboj precej<br />

različnih akterjev se združi v skupnem cilju. Zanje je<br />

to vrnitev v državni zbor. Da mislijo resno, so pokazali<br />

tudi s poslanimi odgovori, četudi pri nekaterih, zaradi<br />

medsebojnih razlik, niso našli skupnega imenovalca.<br />

Predsedniki strank: Počivalšek, Čuš, Kangler, Podobnik, Magajna<br />

VOLILI JIH BOSTE, ČE:<br />

• Ostajate zvest volivec, čeprav vaši<br />

izbrani stranki nazadnje ni uspelo priti<br />

v parlament.<br />

• Cenite sposobnost povezovanja in<br />

verjamete, da vodi do uspeha. Pomen<br />

tega postavljate pred dejstvo, da se<br />

medsebojno v marsičem razlikujejo.<br />

• Cenite sposobnost iskanja stičnih točk<br />

različno mislečih in menite, da tega v<br />

našem parlamentu primanjkuje.<br />

• So vam pomembni gospodarstvo,<br />

kmetijstvo, podeželje in regionalni<br />

razvoj.<br />

Kako naj Slovenija pristopi k reševanju demografskega problema?<br />

S spodbujanjem politike velikih družin Bolj naklonjen<br />

S subvencioniranjem reševanja stanovanjskega vprašanja za<br />

slovenske mlade družine<br />

Bolj naklonjen<br />

S spodbujanjem priseljevanja Bolj nenaklonjen<br />

Število otrok, za katere je posameznik skrbel tekom svojega<br />

življenja, bi se pri odmeri pokonine moralo poznati:<br />

Močno<br />

V Sloveniji je delež tujih prebivalcev od leta 2008 do leta 2<strong>02</strong>1 narasel<br />

s 3 % na 9 %. Takšen trend vidim kot:<br />

Težavo<br />

Prizadevali si bomo, da bo odnos Slovenije do sprejemanja<br />

prebežnikov iz Afrike in Azije:<br />

Enak<br />

Kako naj v Sloveniji zadržimo mlade izobražence?<br />

Davčna razbremenitev nadpovprečnih plač Zelo naklonjen<br />

Subvencije in ugodna posojila za rešitev stanovanjskega problema Bolj naklonjen<br />

Množična gradnja državnih neprofitnih najemnih stanovanj Bolj nenaklonjen<br />

Z decentralizacijo države razpršiti službe in znižati ceno življenja v<br />

prestolnici<br />

Zelo naklonjen<br />

Zgodovina Slovenije in kulturna identiteta<br />

Zavzemali se bomo, da bo imela sl. kulturna identiteta, osnovana na<br />

grško-rimskih in judovsko-krščanskih temeljih, v slovenski družbi:<br />

Posebno mesto in<br />

zaščito<br />

Zgodovinska vloga Katoliške cerkve za slovenski narod je: Različna stališča<br />

Zgodovinska vloga islama za slovenski narod: Različna stališča<br />

Zgodovinski pomen padca komunizma za slovenski narod je: Pozitiven<br />

Zgodovinska vloga demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je: Pozitivna<br />

Romska manjšina v Sloveniji je: Dovolj zaščitena<br />

Kultura in ideologija<br />

Odnos države do samostojnih kulturnih delavcev<br />

(kulturnikov in umetnikov):<br />

NE BOSTE JIH VOLILI, ČE:<br />

Javno financiranje v višini 43 milijonov evrov v 13-ih letih za 18<br />

kulturno-umetniških in drugih nevladnih organizacij z Metelkove 6 je:<br />

• Vas moti (pre)velika raznolikost<br />

povezanih in negotovost, kdo od<br />

njih bo dobil poslance v DZ .<br />

• Menite, da kilometrina voditeljev<br />

povezanih strank ni prednost, temveč<br />

ovira in da so svoje v politiki<br />

oddelali.<br />

• Se želite izogniti scenariju, po<br />

katerem bo PoS odločala o barvi<br />

prihodnje vlade.<br />

Kulturniki in umetniki<br />

bi vsaj delno morali<br />

biti sposobni preživeti<br />

na trgu<br />

Previsoko<br />

5 PRIORITET:<br />

• Ureditev zdravstvenega sistema<br />

• Ustvarjanje podjetjem in<br />

gospodarstvu prijaznejšega okolja<br />

• Naslovitev demografskega<br />

problema<br />

• Debirokratizacija države<br />

• Razvoj za vse regije, Zeleni in<br />

digitalni prehod<br />

Razumevanje vloge<br />

države v družbi:<br />

Vitka država, ki prepušča več svobode<br />

ljudem oz. zasebni iniciativi<br />

Vloga države v gospodarstvu:<br />

Država se naj iz gospodarstva čim bolj<br />

umakne<br />

Kakšen pristop v zdravstvu<br />

zagovarjate?<br />

Javna zdravstvena blagajna naj<br />

pacientom krije tako obisk državnih<br />

bolnišnic in zdravstvenih domov kot<br />

zasebnih ambulant s koncesijo po<br />

pacientovi izbiri<br />

Kakšen pristop v šolstvu<br />

zagovarjate?<br />

Država naj podpira dostopnost<br />

pluralnega šolskega sistema s polnim<br />

financiranjem javno veljavnega<br />

programa tako v državnih kot v<br />

zasebnih šolah<br />

Kaj naj bo poudarek<br />

izobraževalnega sistema?<br />

Izobraževalni sistem bi moral v prvi<br />

vrsti slediti potrebam trga dela<br />

Bi zdravnikom, zaposlenim<br />

v državnih bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih,<br />

prepovedali delo v prostem času v<br />

zasebnih ambulantah?<br />

Različna stališča


VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

26<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

SOCIALNA POLITIKA, INFRASTRUKTURA IN DAVKI<br />

Bi podprli, da se dodelitev socialne<br />

pomoči veže na sodelovanje v javnih delih?<br />

Podpirate uvedbo univerzalnega<br />

temeljnega dohodka?<br />

Ste za širitev avtocestnih pasov v<br />

okolici Ljubljane in na drugih ozkih grlih?<br />

Ste za dvig splošne dohodninske<br />

olajšave, ki pomeni višje NETO plače<br />

na račun nižjega priliva v proračun?<br />

Podpirate uvedbo davka na<br />

nepremičnine?<br />

*<br />

3 2 3 2 4 4 2 3<br />

2 2 2 2 2 2 3 ⚪<br />

3 4 3 2 2 3 3 ⚪<br />

3 2 3 2 2 2 2 3<br />

** **<br />

3 3 3 3 3 2 3 ⚪<br />

*<br />

KULTURA IN IDEOLOGIJA<br />

Podpirate posvojitve otrok<br />

s strani istospolnih parov?<br />

Podpirate nadomestno materinstvo?<br />

Podpirate možnost umetne oploditve<br />

zdravih samskih žensk?<br />

Podpirate uvedbo spolno nevtralnega<br />

jezika v javni upravi?<br />

Podpirate uvedbo spolno nevtralnih<br />

stranišč v šolah in fakultetah<br />

po vzoru FDV?<br />

Podpirate poučevanje<br />

o istpospolnih partnerstvih ter<br />

teoriji spola v osnovni šoli?<br />

Podpirate legalizacijo samomora<br />

s pomočjo in evtanazije?<br />

2 3 2 3 3 3 3 ⚪<br />

2 3<br />

*<br />

2<br />

*<br />

3 3<br />

*<br />

3<br />

*<br />

3 ⚪<br />

2 3 2 3 3 3 3 ⚪<br />

2 3 2 3 2 3 3 ⚪<br />

* *<br />

2 4 2 3 2 4 3 2<br />

2 3 2 3 3 3 3 ⚪<br />

2 4 2 3 3 3 3 ⚪<br />

LEGENDA:<br />

3 DA 2 NE 4 Nepoznano ⚪ Različna stališča<br />

*Predvidevanje, ni neposredno izraženo.<br />

**Dodatno pojasnilo odgovora na <strong>Domovina</strong>.je


| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2 VODNIK PO VOLILNI IZBIRI<br />

27<br />

OBRAMBA IN VARNOST, ZUNANJA POLITIKA<br />

Podpirate članstvo Slovenije v zvezi NATO?<br />

Boste nadaljevali z investicijami<br />

v posodobitev Slovenske vojske,<br />

kot jih je do leta 2<strong>02</strong>6 zastavila vlada?<br />

Boste nadaljevali postopen dvig<br />

obrambnih proračunskih izdatkov<br />

do 2 % BDP?<br />

Ste za ponovno uvedbo obveznega<br />

služenja vojaškega roka?<br />

3 3 3 2 3 3 3 3<br />

3 2 3 2 2 2 2 3<br />

3 3 3 2 3 4 3 3<br />

**<br />

*<br />

3 2 2 2 2 2 2 ⚪<br />

NAKLONJENOST RAZVOJU ENERGETSKIH VIROV V SLOVENIJI<br />

Jedrski energiji<br />

Množični gradnji<br />

vetrnih elektrarn<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

*<br />

Bolj<br />

nenaklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Množični gradnji<br />

sončnih elektrarn<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Nadaljnji gradnji<br />

hidroelektrarn<br />

Razvoju geotermalne<br />

energije<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

*<br />

Bolj<br />

nenaklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Bolj<br />

naklonjen<br />

Zelo<br />

naklonjen<br />

Zeleni prehod naj<br />

Slovenija izvede:<br />

Podpirate uvedbo<br />

dodatnih ekoloških<br />

dajatev za financiranje<br />

zelenega prehoda?<br />

Postopoma,<br />

z razporejeno<br />

cenovno<br />

obremenitvijo<br />

države in ljudi<br />

Postopoma,<br />

z razporejeno<br />

cenovno<br />

obremenitvijo<br />

države in ljudi*<br />

*<br />

Postopoma,<br />

z razporejeno<br />

cenovno<br />

obremenitvijo<br />

države in ljudi<br />

Čim prej, ne<br />

glede na ceno<br />

Postopoma,<br />

z razporejeno<br />

cenovno<br />

obremenitvijo<br />

države in ljudi<br />

Postopoma,<br />

z razporejeno<br />

cenovno<br />

obremenitvijo<br />

države in ljudi<br />

Postopoma,<br />

z razporejeno<br />

cenovno<br />

obremenitvijo<br />

države in ljudi<br />

Postopoma,<br />

z razporejeno<br />

cenovno<br />

obremenitvijo<br />

države in ljudi<br />

2 3 2 3 4 4 3 2


SLIKOVITO - GLOSA<br />

28<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

ŠPANSKA VAS<br />

Mommie Schwarz<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

Sedél je na barskem stolčku ob<br />

šanku v oddaljenejšem kotu od<br />

koder je imel odprt pogled na televizijo,<br />

ki je visela na steni pod<br />

stropom na drugi strani lokala in mirno<br />

žulil svoje drugo pivo, ko sem prisedel.<br />

»Živjo,« sem rekel, pa ni odgovoril,<br />

le pokimal je v pozdrav in s prsti malomarno<br />

obrisal ostanke pene, ki mu je po<br />

požirku obvisela nad zgornjo ustnico.<br />

»Boš tudi ti še enega?« sem ga vprašal,<br />

ko sem si naročil pijačo, in v odgovor<br />

spet dobil le kimanje.<br />

Ošinil sem ekran na katerem je svet<br />

obtičal na trojki in siknil: »Prasci!«<br />

Odpil je in vprašal: »Kdo?«<br />

»Vsi po vrsti,« sem rekel in mu enega<br />

od kozarcev, ki ju je točaj postavil na<br />

šank pred naju, potisnil nekoliko bliže.<br />

»A,« je rekel, pa nisem vedel, ali a velja<br />

meni ali pivu.<br />

»Si slišal, kaj je rekel oni?« sem ga<br />

vprašal.<br />

Pokimal je.<br />

»In? Kaj praviš?« nisem odnehal, a v<br />

odgovor dobil le skomig z rameni.<br />

Naredil sem dva požirka. In še enega.<br />

On tudi.<br />

»Si ujel, kaj mu je naš odgovoril?«<br />

Kimljaj.<br />

»Pa?«<br />

Skomig.<br />

»Si videl, koga so dali na kandidatno<br />

listo?«<br />

Kimljaj.<br />

»Jih boš volil?«<br />

Skomig.<br />

»Sindikati so zapustili pogajanja!«<br />

Požirek.<br />

»Učitelji spet štrajkajo.«<br />

Dolg požirek.<br />

»Odpravljajo ukrepe.«<br />

Kimljaj.<br />

»Pripravljajo nov zakon.«<br />

Skomig.<br />

»Kaj? Ne boš nič rekel?«<br />

Pogled. Požirek in brisanje pene.<br />

Nato se je odkašljal. Kar je pomenilo,<br />

da se pripravlja na daljši govor. Vsaj stavek,<br />

če ne celo dva. Odprl je usta in dejal:<br />

»Za vse, kar te muči, imam en sam<br />

odgovor.«<br />

»No, potem ga pa le stresi iz rokava,«<br />

sem se posmehnil.<br />

Pogled. Požirek. Zvit nasmešek.<br />

»To ne. Ga bom pa z levo roko izvlekel<br />

iz desnega žepa.«<br />

Zdaj sem pil jaz. V zadregi. In pričakovanju.<br />

WIKIART<br />

Mommie Schwarz, Španska vas (1914)<br />

Z levo roko je segel v desni naprsni<br />

žep srajce, iz njega potegnil zložen papir<br />

in ga vrgel na šank.<br />

»Kaj je to?« sem vprašal in tresočih<br />

rok razgrnil papir. Zagledal sem sliko, ki<br />

jo tudi vi vidite pred seboj.<br />

»To je moj odgovor na vsa tvoja vprašanja<br />

in še kakšno zraven,« je rekel.<br />

Nisem razumel. On pa je pokimal.<br />

Odpil. Skomignil z rameni. In rekel:<br />

»Vse to je meni … španska vas.«


RAZVEDRILO<br />

30<br />

| 17. MAREC 2<strong>02</strong>2<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

VEČJI<br />

MORSKI<br />

RAK<br />

VEČJA<br />

LESENA<br />

POSODA Z<br />

UŠESOMA<br />

IRIDIJ<br />

KRAD-<br />

LJIVEC<br />

OTROŠKA<br />

BOLEZEN<br />

PLEMIČEV<br />

SLUŽAB-<br />

NIK, KI JE<br />

NOSIL ŠČIT<br />

IZDELKI<br />

IZ ŽGANE<br />

GLINE<br />

ANDREJ<br />

BAJUK<br />

ČEBELJI<br />

IZDELEK<br />

AVTOMO-<br />

BILIST, KI<br />

DOMOVINA<br />

RAD PRE-<br />

HITEVA<br />

8 BREZOB-<br />

LIČNA<br />

MASA<br />

11<br />

LIRSKI<br />

PESNIK<br />

FR. UPRAV-<br />

NA ENOTA<br />

…<br />

IN JERRY<br />

PANONSKA<br />

NIŽINA<br />

12 2<br />

GLAVNO<br />

MESTO<br />

KUBE<br />

POVABILO<br />

DUHOVNIK<br />

IN MECEN<br />

(PETER<br />

PAVEL)<br />

PISATE-<br />

LJICA<br />

MIHELIČ<br />

14<br />

NASELJE<br />

JV. OD<br />

VELIKIH<br />

LAŠČ<br />

1<br />

REKA V<br />

SEVERO-<br />

VZHODNI<br />

ITALIJI<br />

10<br />

MESTO NA<br />

SEVERU<br />

IZRAELA<br />

ANA<br />

DREV<br />

ADAMOVA<br />

ŽENA<br />

DOMOVINA<br />

ZMAGO<br />

JELINČIČ<br />

ZAČIMBNA<br />

IN ZDRA-<br />

VILNA<br />

RASTLINA<br />

ANGLEŠKA<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

ALICA<br />

SLOV.<br />

SLIKAR<br />

(BOŽIDAR)<br />

PRAVLJIČ-<br />

NA ŽIVAL,<br />

KI BRUHA<br />

OGENJ<br />

KRAJŠA<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

JELKA<br />

FANT, KI<br />

ANIMIRA<br />

UDELEŽ.<br />

ORATORIJA<br />

KITAJSKA<br />

POSODA<br />

GEOMETR.<br />

TVORBA<br />

9<br />

13<br />

6<br />

SMREKA,<br />

POSTAV-<br />

LJENA OB<br />

PRAZNIKU<br />

3<br />

REKA, OB<br />

KATERI<br />

LEŽI<br />

KOBARID<br />

KRAJŠA<br />

15 4<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

BENJAMIN<br />

ŽENSKO<br />

IME, IVICA<br />

MURSKA<br />

SOBOTA<br />

BANJA<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5<br />

7 6 7 8 9 10<br />

5 11 12 13 14 15<br />

DOPOLNJENKA<br />

_ O O R _ I N A T_ _<br />

M I K _ _ V _ E V A N J _<br />

A V _ O K _ R I _ A T U _ _<br />

V I _ _ O R E _ O R _ E R<br />

S A M _ P _ E S _ _ B _<br />

_ _ S T I _ _ L A C I _ A<br />

D _ _ _ _ _ L J N O S T<br />

Na vsako črtico vpišite pravo črko,<br />

da boste dobili znane besede. Vpisane črke berite<br />

po vrsti, dobili boste znan pregovor z dodatkom<br />

avtorja te uganke. (jp)<br />

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.


Podprite neodvisno novinarstvo.<br />

Pridružite se naročnikom<br />

tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Posebna predvolilna<br />

naročniška akcija<br />

Sklenite letno naročnino in<br />

prihranite: namesto 148,80 €<br />

samo 129 € + BREZPLAČNA<br />

naročnina za 1 dodaten mesec<br />

-15 %<br />

+ 1 dodaten mesec<br />

brezplačno!<br />

Ne splača se vam odlašati,<br />

ponudba velja SAMO 48 ur.<br />

<strong>Domovina</strong><br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (48 številk; namesto 148,80 € samo 129 €<br />

+ 1 dodaten mesec naročnine BREZPLAČNO)<br />

<strong>Domovina</strong> je<br />

ta hip najboljši<br />

slovenski<br />

družbenopolitični<br />

tednik.<br />

želim plačilo na 4 obroke po 32,25 €<br />

Ime in priimek:<br />

Ulica in hišna št.:<br />

Poštna št. in kraj:<br />

Davčna št.:<br />

dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />

Podpis:<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročniškega razmerja.<br />

Kako postanete naročnik?<br />

Izberite način, ki vam je najlažji.<br />

POKLIČITE<br />

059 <strong>02</strong>0 001<br />

(vsak dan od 8.00 do 22.00)<br />

PIŠITE<br />

info@iskreni.net<br />

Poštnino za tednik in za vašo nagrado plača <strong>Domovina</strong>.<br />

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Številka TRR: SI56 2900 0005 1138 645<br />

Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />

Sklic: 00 2<strong>02</strong>1-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22<br />

50 X NAGRADA<br />

SKENIRAJTE<br />

QR KODO<br />

in izpolnite<br />

elektronsko<br />

naročilnico<br />

POŠLJITE<br />

Zavod Iskreni<br />

Cesta v Log 11, 1351<br />

Brezovica pri Ljubljani<br />

OBIŠČITE<br />

www.domovina.je<br />

Med novimi naročniki bomo<br />

izžrebali 50 nagrajencev,<br />

ki bodo prejeli pohodniški<br />

nahrbtnik z napisom<br />

<strong>Domovina</strong> (v vrednosti 29 €).<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!