INTERVJU INTERVJU: IZIDOR REJC SLOVENCI KLJUB MAJHNOSTI LAHKO PREMIKAMO MEJE ”MOGOČEGA.” 10
INTERVJU AKTUALNO IZIDOR REJC JE ŽE V SVOJI RANI MLADOSTI IZKUSIL ZAHTEVNOST IN NEIZPROSNOST ŽIVLJENJA. ŽE V RANI MLADOSTI JE KOT HLAPEC SLUŽIL NA RAZLIČNIH KMETIJAH IN SE TAKO PRIUČIL SPRETNOSTI IN ZDRAVE KMEČKE PAMETI. IZKUŠNJA TEŽKE MLADOSTI MU JE DALA POGUM IN BORBENO NARAVNANOST, KI JO JE ŠE KAKO POTREBOVAL SKOZI VSO SVOJO KARIERO V GOSPODARSTVU IN POLITIKI. BIL JE DIREKTOR ALPINE IN MERCATORJA, KASNEJE PA SE JE AKTIVNO VKLJUČIL V POLITIKO. JE EDEN IZMED USTANOVITELJEV SLOVENSKEGA KRŠČANSKO-SOCIALNEGA GIBANJA, V PARLAMENT PA JE BIL IZVOLJEN KAR TRIKRAT. BIL JE TUDI MINISTER ZA GOSPODARSTVO V PRVI SLOVENSKI VLADI. GOSPOD REJC O SEBI POVE TUDI TO, DA V PROSTEM ČASU NAMENJA SVOJO POZORNOST DRUŽINI, NAVDIHUJE PA GA TUDI UMETNOST. JE PISATELJ IN SLIKAR. ZASE PRAVI, DA JE DOMOLJUB IN DA JE OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE ZANJ NAJVEČJI DOGODEK PREJŠNJEGA TISOČLETJA. Intervju: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski Volitve so za nami, imamo nov sklic parlamenta, v teh dneh pa se oblikuje tudi nova vladna koalicija. Kako komentirate to živahno politično dogajanje? Vlada, v kateri je sodelovala NSi, je premaknila stvari, ki so stale 10 ali celo 15 let. Poznam ljudi, ki so delali za to vlado in vam lahko zagotovim, da so to garači in zato so se stvari tudi lahko premaknile. Ko je bil ta premik narejen, pa ga ljudje niso znali ceniti. Namesto tega so se raje odločili za nezaupnico vladi in se na volitvah odločili za alternativo, ki jo prinaša povsem nova stranka. Menim, da je za dobro prihodnost digitalizacija ključna, se je pa potrebno zavedati tudi njenih pasti in možnosti razosebljenja človeka. Vsekakor pa potrebujemo tudi različne druge oblike povezanosti. Kako pa ste vi to v vašem času reševali? Ko ste prišli na ministrstvo za gospodarstvo, digitalne komunikacije praktično še ni bilo, osebni stik je bil nujen. Drži, osebnih stikov je bilo več. Izhajal sem iz gospodarstva, zato mi je bilo to področje domače. Bil sem tudi član gospodarske zbornice, veliko pa sem delal tudi z banko. Ko eno stvar poznaš, dobro veš kako pomagati in najti rešitve za boljše delo v teh institucijah. Njihovo učinkovitost lahko hitro razberemo iz nekaterih podatkov, ki so javno dostopni. Pomembno je tudi poznavanje trgov in tukaj lahko zagotovo rečemo, da so bili jugoslovanski trgi eni izmed najzahtevnejših. Vem, kakšni so pogoji, da je podjetje lahko konkurenčno in uspešno ter kako močna je selekcija, ki loči med uspehom in propadom.Temeljna lastnost naše dvoletne vlade je bila predvsem učinkovitost in med ljudmi je to zelo cenjeno. V našem času smo Slovenijo osamosvojili in ji dali možnost za napredek in razvoj. Zavedati se moramo, da Slovenija leži na strateško pomembni lokaciji, zato je naša naloga, da jo zadržimo in državo razvijamo naprej. Spomnim se, da so <strong>št</strong>evilni tujci že pred leti hvalili prav to in temu pripisovali velik pomen. Predvsem mladim generacijam je zato potrebno dati priložnost, da se dokažejo in razvijajo svoje talente. Kaj je po vašem mnenju ključno, da se razvije prava vez z domovino? Za Kitajce velja, da so kot trava – kamor pihne veter, tja se nagnejo. V sebi nimajo upora in to je bilo pri nas v času socializma enako. Sedaj smo v času razvoja in svobodne misli, ampak ocenjujem, da se nam še vedno prepogosto dogaja, da večina slepo sledi mnenjskim voditeljem in medijem. To moramo spremeniti. Nekaj časa nazaj je v Državnem svetu potekala razprava o domovinski vzgoji, saj še vedno nimamo enotnega načrta za njeno poučevanje. Tukaj so napredek naredile katoliške šole, ki so domovinsko vzgojo prestavile v svoj učni načrt v tretji letnik namesto v četrtega. Dogaja se namreč, da je v četrtem letniku srednje šole vse posvečeno in podrejeno maturi in zaključku šolanja, za domovinsko vzgojo in poučevanje o novejši zgodovini slovenske države pa zmanjka časa in interesa. V preteklosti ste dejali, da trajni sodniški mandat vidite kot izvirni greh težav ob spremembi prejšnjega režima v <strong>demokrat</strong>ičnega. Nam lahko kaj več poveste o tem? Ko se govori o globoki državi, to pravzaprav pomeni, da je naša država plitva, saj s svojimi zakoni ne more opredeliti in nadaljevati tistega, kar je bilo zastavljeno ob ustanovitvi <strong>demokrat</strong>ične in neodvisne Slovenije. Problem vidim v tem, da se sodniki in pravni sistem še vedno zgledujejo po starem sistemu. Ob osamosvajanju smo obravnavali različne koncepte ustave, ki so izhajali predvsem iz germanskega sveta. Eden glavnih poudarkov nove ustave, ki je nastala leta 1990, je bil dosmrtni mandat sodnikov, česar prej nismo poznali. Tudi ko smo bili že osvobojeni, smo imeli skupščino. Imeli smo tri domove, ki so bili še vedno utemeljeni na starem sistemu. In to je bilo za novo državo zelo težko. Dosmrtni mandat je bil med sodniki zelo dobro sprejet in tudi v tridomni skupščini, ki je bila še del starega sistema, so to pozdravili. V tistem času so šli <strong>št</strong>evilni starejši sodniki v pokoj, mlajša generacija, še vedno vzgajana v prejšnjem sistemu, pa je prišla na sodniška mesta z dosmrtnim mandatom. To ni ostalo brez posledic … 11
Change language