Krščanski demokrat št. 29

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
ČASOPIS
NOVE SLOVENIJE
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
JUNIJ 2022
ŠT. 29
• ODLOČNO NAPREJ Z
OSMIMI POSLANCI
• GRADIMO
INFRASTRUKTURO
PO MERI LJUDI
• POSLEDICE VOJNE V
UKRAJINI TERJAJO HITRO
UKREPANJE EU
INTERVJU:
IZIDOR REJC
”
SLOVENCI KLJUB
MAJHNOSTI LAHKO
PREMIKAMO MEJE
MOGOČEGA.”
1

POLETNA POLITIČNA AKADEMIJA
1. - 2. JULIJ 2022
ŽELIŠ ...
- izvedeti, za kaj se krščanski demokrati
zavzemamo?
- izvedeti, kako se je razvijala krščanska politična
miselnost in kako je prišlo do osamosvojitve?
- izvedeti, kako se pripraviš in vodiš politično
kampanjo?
- izvedeti, kako se komunicira v politiki?
- izvedeti, kako deluje politična stranka?
VZEMI SI ČAS ZA POLETNO POLITIČNO AKADEMIJO!
KDAJ: petek, 1. in sobota, 2. julij 2022
KJE: Grand Hotel Portorož
Število mest je omejeno,
pohitite s prijavo!
Informacije in predhodne prijave na: tajnistvo@ijek.si
Spoštovani uporabniki
NSi skupnosti na aplikaciji
Viber, na tem mestu vas bomo
obveščali o najbolj aktualnih
zadevah, ki so povezane z
delom in aktivnostmi stranke.
Dobrodošli.
Želite biti hitro obveščeni o delu in aktivnostih Nove Slovenije?
Poiščite NSi skupnost na aplikaciji VIBER in dnevno boste
obveščeni o aktivnostih stranke. Dobrodošli!
Smo prva politična stranka v Sloveniji,
ki uvaja novo komunikacijsko pot preko aplikacije VIBER.
Skupnost NSi je tudi verificirana s strani Viber.
NSi skupnosti se lahko na Viberju pridružite tako, da
skenirate QR kodo ali vpišete spodnjo povezavo.
https://vb.me/0dd654

KAZALO
UVODNIK:
NOVO POGLAVJE.
Za nami so letošnje volitve v državni zbor, na katerih je stranka
prejela osem poslanskih mandatov in izboljšala rezultat v absolutnih
številkah. Tokrat nas je volilo 18 tisoč in dva volivca več kot
na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018, skupaj pa nas je z
glasom podprlo nekaj čez 82 tisoč volivk in volivcev. Vsem, ki ste
oziroma so dali glas za našo stranko se iskreno zahvaljujemo, prav
za vsak glas smo hvaležni. V NSi res dobro vemo, kako je vsak glas
prigaran in težko zaslužen. Rezultat smo na organih stranke takoj
po volitvah ocenili kot dober in spodbuden za našo nadaljnjo rast.
Vsake volitve so prelomnica in tudi letošnje so bile. Kljub dobremu
rezultatu naše stranke pa si moramo priznati, da je naša vladna koalicija
izgubila podporo. Za to bodo potrebne številne analize tako
pri nas v stranki kot širše na celotnem političnem bloku. Žal nekaj
ni prav, saj kljub odličnemu delu in vidnim rezultatom večine volivcev
skupaj nismo uspeli prepričati.
Takoj po objavi rezultatov je bilo jasno, da se NSi seli v opozicijo.
Največja stranka ima z Levico in Socialnimi demokrati dovoljšnje
število poslancev za udobno vladanje. Z volitvami se je politični
prostor tudi prečistil, saj je v parlament prišlo le pet strank, v
opoziciji pa sta le dve stranki podobne politične usmeritve. Tudi ta
položaj zahteva, da v NSi zasnujemo našo nadaljnjo pot. Delovanje
stranke iz opozicije nam je sicer dobro poznano, saj smo dolga leta
že bili v tem položaju.
Jasno smo povedali, da bomo dobre predloge vedno podpirali, slabim
pa ostro nasprotovali. Naša ključna naloga bo opozarjati na
morebitne neumnosti in škodljive zakone ter hkrati za reševanje
družbenih izzivov predlagati svoje alternativne predloge.
Pred nami je letos še ena izjemno pomembna naloga, in sicer so to
lokalne volitve, ki bodo tretjo nedeljo v novembru. NSi je stranka terena
in stranka, ki je naklonjena občinam. To moramo potrditi tudi
na lokalnih volitvah in kandidirati v čim več občinah. Na zadnjih
nam je uspelo kandidate zagotoviti v 204 občinah. Na novembrskih
volitvah želimo število županov ter občinskih svetnikov še povečati.
Skupaj gremo odločno naprej!
Vsem bralkam in bralcem želim lepo, sončno in sproščeno poletje.
Vsi potrebujemo oddih, da si napolnimo baterije za nove izzive. Letos
jeseni jih ne bo zmanjkalo. •
Robert Ilc
glavni tajnik
4
5
5
6
7
8
9
10
14
16
17
18
19
20
21
22
NAGOVOR PREDSEDNIKA
NSi V VLADI
JERNEJ VRTOVEC
NSi V VLADI
MATEJ TONIN
NSi V VLADI
MARK BORIS ANDRIJANIČ
NSi V VLADI
JANEZ CIGLER KRALJ
IZ POSLANSKIH KLOPI
JOŽEF HORVAT
IZ POSLANSKIH KLOPI
JANEZ CIGLER KRALJ
INTERVJU
IZIDOR REJC
REZULTATI VOLITEV
KONGRES EPP
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
ZELENA ZVEZA
MLADA SLOVENIJA
KOLUMNA
LOJZE PETERLE
ZGODILO SE JE
KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
MAG. BLAŽ MILAVEC
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
LJUDMILA NOVAK
HITRI INTERVJU
NATAŠA BREŽNIK
KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije
– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:
Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·
Urednik: mag. Aleš Trtnik ·
Naslovna fotografija: Andrej Cimperšek ·
Naklada: 14.500 izvodov,
Ljubljana, junij 2022 ·
Tisk: ART 32 d.o.o.

NSi V VLADI
V DVEH LETIH SMO
DOKAZALI, DA SE
SLOVENIJO LAHKO VODI
BOLJE
Dvoletni mandat naše vlade se je iztekel. Ponosen sem, da smo bili del vladne ekipe,
ki je Slovenijo vodila v zahtevnih časih. Po najboljših močeh smo si ves čas
prizadevali delati za dobro ljudi. Dokazali smo, da se v najtežjih trenutkih ljudje na
Novo Slovenijo vedno lahko zanesejo. Kot stranka smo dozoreli in pokazali, da smo
pripravljeni na najzahtevnejše izzive. Ponosen sem na našo mlado ministrsko ekipo.
Na začetku nihče ni verjel v to, da ministri NSi lahko premaknemo stvari naprej.
Dokazali smo nasprotno in lahko rečem, da je prav ministrska ekipa NSi največje
presenečenje pretekle vlade.
Naprej smo premaknili stvari, ki so stale desetletja. Gradnja domov za ostarele, 3. razvojna os, 2. tir in karavanški predor. Vrtcem in
šolam smo omogočili, da lahko pri lokalnih kmetih kupujejo sezonsko hrano brez birokratskih ovir in javnih razpisov. Začrtali smo
ambiciozno smer digitalizacije Slovenije in modernizacije Slovenske vojske. Delali smo tisto, kar je prav in ne tistega, kar bi se nam
morda politično izplačalo. Zato imamo na koncu veliko pokazati.
Za nami je naporna volilna kampanja. V njej smo se lahko zanesli samo sami nase. Iz srca sem hvaležen vsem kandidatom, članom
in simpatizerjem ter številnim strokovnim sodelavcem, ki ste dali vse od sebe, da je stranka dosegla tako dober rezultat. Prejeli smo
skoraj 18.000 glasov več kot na preteklih volitvah, naša poslanska skupina v državnem zboru se je povečala za še enega poslanca!
Nova Slovenija raste počasi in zanesljivo. Prepričan sem, da prihaja naš čas.
Slovenijo zapuščamo v odlični kondiciji. Imamo rekordno gospodarsko rast, najnižjo brezposelnost v zgodovini, Slovenija postaja
upoštevan igralec v mednarodni skupnosti. Vse to je plod dela povezane vladne ekipe, za kar se koalicijskim partnerjem zahvaljujem.
Desno sredinska vlada je dokazala, da Slovenijo zmoremo popeljati med najrazvitejše države sveta. Zaradi volilnega rezultata pa je
celoten desnosredinski blok pred velikim izzivom. Najti moramo rešitev, kako osvojiti potrebno večino, da lahko čim prej ponovno
vodimo Slovenijo. Imamo dolgo zgodovino vlad novih obrazov, ki za Slovenijo niso pomenile drugega kot stopicanje na mestu. Zato je
naša naloga, da Slovenija ponovno dobi operativno in sposobno vlado, ki bo na zahtevne izzive znala odgovoriti.
Nova Slovenija želi, da bi šlo Sloveniji dobro. Bomo konstruktivna opozicija, kar pa ne pomeni, da bomo tihi in popustljivi. Novi vladi
bomo pozorno gledali pod prste. Dobre rešitve bomo podprli in če bomo povabljeni, bomo pri njihovem oblikovanju tudi tvorno sodelovali.
Uporabili pa bomo vse demokratične možnosti, da preprečimo različne »socialistične« eksperimente, tihe nacionalizacije in
dodatne obdavčitve tistih, ki delajo in ustvarjajo. Ne bomo dovolili, da v imenu »svobode« jemljejo ljudem.
Nova Slovenija se seli v opozicijo. Imeli bomo čas, da se notranje konsolidiramo in se vrnemo še močnejši. Pred nami so lokalne volitve.
Imamo močno terensko mrežo, naši župani in lokalni odbori se lahko pohvalijo s številnimi dosežki. Zaradi dela ministrske ekipe
NSi se gradi praktično v vsaki slovenski občini. Te dosežke moramo v naslednjih mesecih pretopiti v dober volilni rezultat.
Dragi prijatelji, s ponosom nad doseženim zaključujemo obdobje naše vlade. Verjamem, da se nam odpirajo neskončne možnosti in
da smo prav krščanski demokrati tista politična sila, ki mora voditi naslednjo slovensko vlado. •
mag. Matej Tonin
predsednik
4

NSi AKTUALNO V VLADI
GRADIMO INFRASTRUKTURO
PO MERI LJUDI
V tem mandatu smo z odlično ekipo ministrstva za infrastrukturo
pod vodstvom ministra Jerneja Vrtovca izpeljali in dokončali vrsto
pomembnih infrastrukturnih ter energetskih projektov, na katere
so državljani čakali več let. Veliko smo naredili za povečanje
mobilnosti ljudi, predvsem ranljivih skupin. V kriznem času smo
se znali odzvati na stiske ljudi in jim prisluhniti z ukrepi. Hkrati
pa smo posodabljali železniško in cestno infrastrukturo ter predlagali
zakonske rešitve, ki so podlaga za celosten in sodoben
razvoj tako energetske kot prometne infrastrukture.
Naši največji dosežki v tem mandatu na področju infrastrukture
so: uvedba e-vinjete, podpis memoranduma o soglasju v zvezi
z gradnjo Potniškega centra Ljubljana (Emonika), sprememba
Zakona o prevozih v cestnem prometu s katerim smo odprli vrata
novim oblikam prevozov ter naredili pomemben korak k boljšemu
sistemu za uporabnike ter zagotovili moderen, digitalen način
prevozov, kakršnega poznajo že domala povsod po svetu.
Uvedli smo tudi brezplačne vozovnice za upokojence, invalide in
vojne veterane v medkrajevnem javnem potniškem prometu in
v mestnem prometu Ljubljane in Maribora, s 1. junijem 2022 pa
je omogočen brezplačen mestni prevoz za upokojence, invalide
in vojne veterane tudi v naslednjih mestnih občinah: Celje, Kranj,
Koper, Krško in Novo Mesto. Poenostavili smo enotne vozovnice
za študente in dijake, da bodo imeli možnost uporabe vozovnic
za vse linije na območju celotne Slovenije ter pocenili enotne vozovnice
za vikend za 75 odstotkov in uvedli enotne vikend družinske
oz. skupinske vozovnice po zelo ugodnih cenah.
Na celotnem omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest smo uvedli
prepoved prehitevanja težkih tovornih vozil, poenostavili smo
pogoje za vožnjo motornih koles kategorije A1 in AM, pospešili izdajo
energetskih dovoljenj, tudi in predvsem za elektrarne iz nizkoogljičnih
virov, posodobili železniško infrastrukturo in pripravili
vizijo razvoja slovenskega železniškega omrežja do leta 2050+.
Da bi povečali varnost, sledili trendom in opredelili nova sredstva
v prometu, smo spremenili Zakon o pravilih cestnega prometa, ki
med drugim prinaša uzakonitev vožnje z e-skiroji, znižanje kazni
za nizke prekoračitve hitrosti in možnost zavijanja v desno pri
rdeči luči na semaforju. V tem mandatu smo tudi zasadili prvo
lopato tretje razvojne osi v Gaberkah in začeli graditi drugi tir ter
zagotovili nižje položnice za elektriko, saj smo ob pojavu energetske
krize prisluhnili ljudem in jim pomagali. •
PIKA NA I V PROCESU MODERNIZACIJE
SV BO NAKUP OSEMKOLESNIKOV BOXER
novo osebno in intendantsko opremo, načrtuje se tudi obnova
vojašnic. Eden pomembnejših korakov na poti k modernizaciji
Slovenske vojske je bil podpis pogodbe z organizacijo OCCAR za
sodelovanje pri nakupu vozil 8x8 Boxer. Vrednost 45 vozil z opremo
je 281,5 milijonov evrov brez DDV.
Ena glavnih prioritet mandata ministra mag. Mateja Tonina na
Ministrstvu za obrambo je bila modernizacija Slovenske vojske,
kar pomeni tako posodobitev opreme in infrastrukture kot tudi
skrb za kadrovsko popolnjenost. Tako je bil v novembru 2020
sprejet zakon o investicijah, ki predvideva opremljanje in posodobitve
do leta 2026 v višini 780 milijonov evrov. Minister Tonin
je že lani podpisal pogodbo za nakup transportnega letala
C27-J Spartan, nakup novih vozil 4x4 Oshkosh, vojaki so dobili
8. BOGATAJEVI DNEVI
Na Ptuju so se konec maja odvili 8. Bogatajevi dnevi, ki jih Uprava
Republike Slovenije pripravlja v spomin na dolgoletnega poveljnika
civilne zaščite Mirana Bogataja. Ob začetku in zaključku
dogodka je zbrane nagovoril minister Matej Tonin, ki je izpostavil
moč in pomen prostovoljstva ter slovenskega sistema zaščite in
reševanja, ki je tako izjemen prav zaradi požrtvovalnih ljudi. Matej
Tonin je orisal še številne ukrepe, sprejete v tem mandatu, namenjene
še močnejšemu sistemu varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Med njimi sta nedavno sprejeta Zakon o gasilstvu ter
Zakon o dohodnini, ki operativnim gasilcem prinaša višje plače,
in evropska sredstva za področje zaščite in reševanja. •
5

NSi V VLADI
DIGITALNA PREOBRAZBA SLOVENIJE
DOBRO NAPREDUJE
Minister Mark Boris Andrijanič se je maja mudil na Finskem, kjer
je med drugim z ministrico za informacijsko-komunikacijske
tehnologije in lokalno samoupravo Sirpo Paatero podpisal sporazum
o strateškem sodelovanju med državama na področju digitalne
preobrazbe. Podpisan sporazum s Finsko, ki je v samem
vrhu evropske lestvice digitalnega gospodarstva in družbe DESI,
bo omogočil prenos dobrih praks na področju e-uprave, digitalne
vključenosti in kibernetske varnosti ter okrepil izmenjavo znanj
in tehnoloških rešitev.
Minister Andrijanič je 19. maja zaključil delovni obisk na Poljskem,
kjer se je srečal z ministrskima kolegoma iz Ukrajine in
s Poljske ter sodeloval na osrednji evropski konferenci o kibernetski
varnosti v Katovicah. Prav tako se je udeležil Svetovnega
gospodarskega foruma v Davosu, ki se ga je letos udeležilo več
kot 2.500 voditeljev z vsega sveta. Drugi dan delovnega obiska
v Švici je minister vodil okroglo mizo o digitalizaciji, na kateri je
sodelovalo šest ministrov evropskih držav, bil pa je tudi govorec
na okrogli mizi o gospodarskem razvoju srednje in vzhodne
Evrope. Med drugim se je srečal z generalno direktorico Mednarodnega
denarnega sklada Kristalino Georgievo, podpredsednikom
ukrajinske vlade Mihailom Fedorovom, predsednikom
Atlantskega sveta Fredom Kempom in nekdanjo hrvaško predsednico
Kolindo Grabar-Kitarović. Minister Andrijanič je v sklopu
gospodarskega dogodka v Davosu sodeloval še na panelu
Atlantskega sveta z naslovom Vzpostavitev pametnih ekonomij
v osrednji in vzhodni Evropi, kjer je spregovoril o izjemnem
digitalnem potencialu naše širše regije, pri tem pa poudaril
pomen digitalne vključenosti, ki jo intenzivno izvaja tudi Slovenija.
Izpostavil je nujnost večjega vlaganja v širokopasovno povezljivost
in kibernetsko odpornost, obenem pa je izrazil veselje,
da je v regiji zraslo že več kot 35 visokotehnoloških podjetij, ki so
vredna vsaj milijardo evrov. Za gospodarski preboj je kot osnovo
navedel talentirano delovno silo, ugodno okolje in obilico domačih
in tujih investicij.
Ob koncu mandata se je minister Andrijanič zahvalil ekipi Službe
Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo za ves trud in
požrtvovalnost. Izpostavil je, da jim je v kratkem času uspelo sestaviti
mlado in zagnano ekipo, ki uresničuje ukrepe za digitalno
in moderno Slovenijo. Do konca mandata je zaživela kar polovica
rešitev, ki jih je lani predlagal Strateški svet za digitalizacijo. Tako
je Službi vlade za digitalno preobrazbo uspelo zagnati virtualno
okence upravnih enot in samodejno podnaslavljanje TV vsebin
za gluhe in naglušne. Uvedli so obvezen e-podpis v državni upravi
ter davčne spodbude za solastništvo v tehnoloških in drugih
podjetjih. V zdravstvu so začeli z e-oskrbo in skupnimi e-javnimi
naročili. Jeseni bosta zaživela tudi razvojno-gospodarsko predstavništvo
v Silicijevi dolini, v ZDA in center za pomoč slovenskim
strokovnjakom pri vračanju v domovino.
Največji napredek je Služba za digitalno preobrazbo naredila na
področju digitalne vključenosti. Sprejeli so zakon o spodbujanju
digitalne vključenosti, ki prinaša digitalne bone za nakup
računalniške opreme in brezplačne tečaje digitalnih veščin za
prav vse generacije. Brezplačnih tečajev se bodo starejši in
mlajši lahko udeležili jeseni, že 15. maja pa bodo upravičenci
lahko uporabili digitalne bone za nakup računalniške opreme.
Slovenija danes velja za novo digitalno zvezdo Evrope. K temu
je pripomoglo izjemno uspešno predsedovanje Svetu Evropske
unije, v času katerega je Službi za digitalno preobrazbo uspelo
sprejeti uredbo o digitalnih storitvah in številne druge digitalne
akte. Prepoznavnost službe so gradili tudi s pomočjo strateških
partnerstev, ki so jih sklenili z družbama GOOGLE in NVIDIA ter s
Finsko in Izraelom. Slovenija se je prav tako izkazala kot država,
ki je skupaj s s Francijo in Poljsko koordinirala evropsko tehnološko
pomoč Ukrajini, vključno z dobavo opreme za vzpostavitev
internetne povezave prek satelitskega sistema Starlink in druge
tehnološke opreme. •
6

NSi AKTUALNO V VLADI
UPRAVIČILI PRIČAKOVANJA IN SPREJELI
ŠTEVILNE UKREPE ZA VEČ BLAGINJE
Minister Janez Cigler Kralj je v teh dneh po dobrih dveh letih
zaključil svoj mandat ministra za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti.
Od samega začetka je z ekipo pozornost namenjal pripravi
ukrepov za blaženje posledic epidemije, ohranjanju delovnih
mest in pomoči gospodarstvu. Uspešno so preprečili množična
odpuščanja zaposlenih in rast brezposelnosti ter obenem
prispevali k hitremu gospodarskemu okrevanju. Danes v Sloveniji
beležimo rekordno nizko brezposelnost oziroma rekordno visoko
zaposlenost.
Skrb za starejše je bila v preteklih letih še posebej zanemarjena,
zato so izboljšali prostorske, kadrovske in finančne pogoje v
domovih za starejše in okrepili dostopnost oskrbe na domu in v
skupnostnih oblikah.
Zagnali so kar 1295 investicijskih projektov, za katere so bila
namenjena sredstva v skupni vrednosti več kot 100 milijonov
evrov.
V okviru družinske politike so na ministrstvu pod vodstvom
Janeza Ciglerja Kralja družinam omogočili brezplačen vrtec
za drugega in tretjega otroka. Sprejeli so več ukrepov za lažje
usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Sprejeli so
ukrepe, ki staršem konkretno pomagajo pri skrbi za otroke, tako
s finančnega kot tudi organizacijskega in časovnega vidika.
Delo ministra se pozna tudi pri skrbi za ranljive. Za
socialnovarstvene programe so z ekipo samo v letu 2022
namenili 21 milijonov evrov, leto poprej pa 16 milijonov evrov.
S sodelavci je bil minister ves čas zelo dejaven tudi na terenu.
Obiskal je 193 zavodov in podjetij, sprejel 48 predpisov na ravni
ministrstva. Dobro je sodeloval tako s predstavniki civilne družbe
kakor tudi s poslanci državnega zbora. Odgovoril je na kar 541
poslanskih vprašanj in pobud. Njegova prizadevanja so se odražala
tudi v mednarodnem okolju. V okviru slovenskega predsedovanja
Svetu EU za zaposlovanje je ekipa ministrstva sodelovala
pri pripravi kar 15 dogodkov in sprejetju 9 dokumentov.
Vsa prizadevanja so bila ves čas usmerjena v to, da bi dosegli
čim večji napredek v korist vseh vpletenih.
Minister Janez Cigler Kralj z zanimanjem pričakuje prihodnje
ukrepe za boljše življenje ljudi in več blaginje. Novi ekipi je z veseljem
predal vse informacije in ji zaželel uspešno delo. Sam odhaja
v parlamentarne vode, kjer se bo še naprej odločno zavzemal
za solidarno in prodorno Slovenijo. •
7

AKTUALNO IZ DZ
HVALA ZA ZAUPANJE. HVALA EKIPI.
V začetku tega meseca sem v skladu z dogovorom s predsednikom
stranke in s sklepom izvršilnega odbora NSi vodenje Poslanske
skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati predal Janezu
Ciglerju Kralju, prijatelju in dolgoletnemu političnemu sopotniku.
Janezu želim obilo blagoslova pri njegovem delu.
Hvaležen sem Bogu, odličnim strokovnim sodelavcem, posebej
sekretarki poslanske skupine Tereziji Trupi, in moji družini, da
sem lahko v tej etapi življenja po svojih najboljših močeh služil
domovini.
Poslanska skupina je srce stranke. To spoznanje je bilo vsak dan
in vsa leta moje vodilo pri opravljanju izjemno odgovorne funkcije.
Ob zavedanju, da je beseda, še posebej izrečena, najmočnejše
orodje poslanca, se zbudim in zaspim z vprašanjem, kako
oblikovati besedo, da bo ljubila – ne sovražila, da bo prinašala
upanje in veselje – ne strahu, da bo povezovala – ne izključevala.
Slavni Cicero nas opozarja, da so zaradi besed v govorih
skopnela cesarstva. Francoski socialni psiholog Gustave Le Bon
pa je dvajset stoletij pozneje celo dodal, da bi iz kosti ljudi, ki so
padli kot žrtve besede, lahko postavili večjo piramido od Keopsove.
Moje največje zadovoljstvo bo, če bomo krščanski demokrati
v templju demokracije še naprej prvi zagovorniki visoke kulture
dialoga. Imamo nalogo, da po 30 letih samostojne države več kot
170 let stara vizionarska misel Victorja Hugoja ''Prišel bo dan, ko
bodo polja krešočih se idej edina bojna polja'' tudi v Sloveniji dobi
svoje mesto.
Iskreno se zahvaljujem za zaupanje, ki mi ga je izkazala stranka
na začetku prejšnjega mandata. To je bil mandat, ki ga je v drugi
polovici močno zaznamovala epidemija koronavirusa in potem še
vojna v bližnji soseščini. Zato je bil ta mandat po svoji zahtevnosti
in odgovornosti eden najtežjih.
Epidemija koronavirusa je odprla številna vprašanja in dileme,
ki smo jih kot skupnost predolgo potiskali na stran. Z največjimi
izzivi smo bili soočeni ravno na področjih, ki so bila več let kadrovsko,
finančno in razvojno najbolj podhranjena. Epidemija je pokazala
na razlike v tem, kako vidimo našo skupno prihodnost, kaj
je pomembno in kaj lahko počaka. V boju z neznanim in nevarnim
virusom smo enako kot vlade povsod po svetu sprejemali ukrepe,
ki so bili najprej usmerjeni v ohranjanje zdravja in reševanje
življenj. Ker je človeško življenje neprecenljivo in sveto.
Drugi največji izziv je bil uspešno gospodarsko, socialno in splošno
okrevanje države. S sprejetjem desetih protikoronskih zakonov
za odpravljanje in blažitev posledic epidemije nam je uspelo
ohraniti zdrave potenciale gospodarstva, več kot 300 tisoč delovnih
mest in vse vitalne elemente socialne države. V zakonodajnih
paketih smo predvideli za več kot 6 milijard evrov pomoči. Do
danes je bilo izplačanih več kot 4,5 milijarde evrov za nemoteno
poslovanje in okrevanje podjetij v vseh panogah. Posebno pozornost
smo namenili socialno najšibkejšim, starejšim in družinam z
več otroki. Pozabili nismo na nikogar.
Novi oblasti smo predali Slovenijo v izjemno dobri kondiciji. Ekonomski
in javnofinančni kazalniki ter bonitetne ocene za prvih pet
mesecev nas uvrščajo v sam vrh EU. Davčna reforma, ki je pomembno
zrahljala davčni primež je vsem prinesla več: višje neto
plače državljanom, višje davčne prilive v državni proračun in sproščeno
klimo, ki se odraža v porastu investicij in višji potrošnji. Če
bo nova oblast res realizirala svoje napovedi po novih davčnih
bremenih, nas mora to močno skrbeti, še posebej v luči prihajajočih
jesenskih izzivov na področju cen energentov in hrane. Srce
Nove Slovenije se je po zadnjih volitvah močno okrepilo. Zato
bomo po že vloženih sedmih zakonih, ki pa v ničemer ne zavirajo
dela nove vlade, v jeseni prišli z novimi rešitvami in bomo tako
novi oblasti postavili jasno krščansko demokratsko alternativo.
Zadovoljen sem, da smo v poslanski skupini izkušeni politiki, ki
smo med seboj tudi prijatelji in smo za Slovenijo pripravljeni trdo
delati. Če k temu dodam še vašo podporo, spoštovani bralci, verjamem,
da nam bo uspelo Slovenijo razvijati v dobro vseh in jo
tudi obraniti pred norostmi sodobnega ''svobodnega'' sveta.
Bog blagoslovi predrago Slovenijo! •
Jožef Horvat
poslanec
8

AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ
NOV ZAČETEK
Opozorili smo že, da je koalicijska pogodba nesorazmerno, mestoma
skrajno, nagnjena v levo. Skrbi nas odnos te vlade do vseh
tistih, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo. To je slab signal ljudem
in gospodarstvu. Po mojem mnenju bo ključni izziv za prihodnje
mesece zadržati gospodarsko aktivnost. Če bo gospodarstvo
delovalo, bo vlada imela zadostne javno-finančne možnosti, da
bo lahko učinkovito pomagala ljudem zaradi vse večje draginje,
predvsem, ko gre za hrano in energente. Trenutno ni videti, da bi
se bili sposobni vsaj približno tako hitro in učinkovito odzivati, kot
smo se mi v nedavni vladni ekipi. Samo ustanavljanje komisij pač
ne ublaži stiske ranljivih, starejših, zaposlenih, obrtnikov, kmetov.
»Človek se ne rodi samo zase, temveč tudi za domovino.« Platon
S to popotnico me je legendarni dolgoletni vodja poslanske skupine
NSi Jožef Horvat pospremil na novo pot. Daleč najlepša in
najgloblja primopredaja v moji karieri! Hvala, Jože, za vse!
Prvi teden junija je bil tudi zame čas velikih sprememb. Naprej
zaključek zelo uspešne polovice mandata v vlogi ministra za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nato primopredaja
nasledniku, takoj nato prevzem vodenja poslanske skupine.
Poslanstvo politika je tudi biti pripravljen na vse izzive in spremembe,
ki jih predte postavijo ljudje ali okoliščine. Sam skušam
odgovarjati z zvestim »Tukaj sem.«
Poslanska skupina NSi je sedaj opozicijska. Vloga opozicije je za
delovanje demokracije ključna. Še posebej v aktualnih razmerah,
ko ima koalicija izjemno močno večino za vladanje, je nujno, da
NSi kot opozicijska stranka zavzame nepopustljivo držo.
Ljudje in gospodarstvo rabijo jasne signale, da se vsaj srednjeročno
davčna politika države ne bo spreminjala. Z vsemi sredstvi
bomo branili Zakon o dohodnini, ki že prinaša višje plače. In – zelo
pomembno! – ob tem je proračun maja 2022 beležil 90 milijonov
evrov presežka. Velika potrditev naše rešitve za višje neto plače
vseh (!) zaposlenih. Prav tako bomo pozorno spremljali predloge
za odpravo čakalnih vrst in stabilizacijo javnega zdravstva. Ne
moremo kar zaupati napisanemu v koalicijski pogodbi, čeprav veseli
dejstvo, da kaže pozitivno v smer dolgoletnih predlogov NSi:
angažirati vsa sredstva za to, da se bolniku zagotovi hitra, kakovostna
storitev, brez doplačila seveda. Denar naj sledi pacientu.
Dela nam v opoziciji ne bo zmanjkalo in lahko se zanesete na
nas, da bomo upravičili zaupanje odličnega tretjega mesta med
strankami na zadnjih volitvah v Državni zbor. Brez vseh vas, bralk
in bralcev Krščanskega demokrata, to ne bi bilo mogoče. Hvala
vam! Gremo skupaj odločno naprej! •
Janez Cigler Kralj
vodja poslanske skupine
VIŠJE VDOVSKE, DRUŽINSKE, KMEČKE IN INVALIDSKE
POKOJNINE
Še pred koncem preteklega mandata so poslanci državnega
zbora brez glasu proti potrdili predlog sprememb Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki smo ga pripravili
v NSi. Z njim smo očetom omogočili uveljavljanje dodatnega
odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke, če mati s tem
soglaša. Omogočili smo tudi novo odmero vdovskih, družinskih
in invalidskih pokojnin v skladu z višjimi zneski osnovnih
pokojnin. Kmečkim zavarovancem za ožji obseg pravic s polno
pokojninsko dobo smo zvišali najnižjo pokojninsko osnovo na 41
% (oz. 389 EUR), pri invalidninah pa dosegli, da se redno vsako
leto usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin.
VIŠJE PLAČE ZA VSE NAJ OSTANEJO
V novem mandatu se nam žal obeta, da bo pred kratkim sprejeti
Zakon o dohodnini, ki je vsem zaposlenim prinesel višje neto
plače, odpravljen. V akciji NSi VIŠJE PLAČE ZA VSE je sprejem
zakona s svojimi podpisi podprlo več kot 25.000 ljudi. Še naprej
se bomo borili, da bo vsak vas glas podpore slišan in da tovrstni
škodljivi ukrepi nove vlade v državnem zboru ne bi bili sprejeti.
DRUŽINSKA IN SOCIALNA REFORMA
Poslanska skupina NSi si je močno prizadevala, da bi bila
družinska in socialna reforma NSi sprejeta pred zaključkom
prejšnjega mandata, vendar so v Levici, LMŠ, SAB in SD vložili
predlog za posvetovalni referendum in to preprečili. Ob začetku
novega sklica državnega zbora smo zato ponovno vložili
vse štiri zakone, ki postopoma ločujejo družinsko politiko od
socialnega varstva, omogočajo boljše usklajevanje poklicnega
in družinskega življenja, očetom omogočajo večjo vključenost v
vzgojo otrok in spodbujajo hitrejše vključevanje brezposelnih na
trg dela.
PROTI OBDAVČITVI NAŠIH DOMOV
Pred državnozborskimi volitvami smo vložili tudi predlog za posvetovalni
referendum o predlogu Zakona o davku na prazne in
velike nepremičnine, ki ga je v državni zbor vložila Levica. Zakon
je predstavljal napad na slovensko podeželje, kjer so ljudje v preteklosti
gradili večje hiše. Namen Levice je, da z visokimi davki
ljudi prisili, da bi te nepremičnine morali prodati. Namesto razvoja
podeželja si želijo le še več centralizacije, čemur pa smo se v
NSi odločno uprli.
9

INTERVJU
INTERVJU:
IZIDOR REJC
SLOVENCI KLJUB
MAJHNOSTI LAHKO
PREMIKAMO MEJE
”MOGOČEGA.”
10

INTERVJU
AKTUALNO
IZIDOR REJC JE ŽE V SVOJI RANI MLADOSTI IZKUSIL ZAHTEVNOST IN NEIZPROSNOST
ŽIVLJENJA. ŽE V RANI MLADOSTI JE KOT HLAPEC SLUŽIL NA RAZLIČNIH KMETIJAH IN
SE TAKO PRIUČIL SPRETNOSTI IN ZDRAVE KMEČKE PAMETI. IZKUŠNJA TEŽKE MLADOSTI
MU JE DALA POGUM IN BORBENO NARAVNANOST, KI JO JE ŠE KAKO POTREBOVAL
SKOZI VSO SVOJO KARIERO V GOSPODARSTVU IN POLITIKI. BIL JE DIREKTOR ALPINE
IN MERCATORJA, KASNEJE PA SE JE AKTIVNO VKLJUČIL V POLITIKO. JE EDEN IZMED
USTANOVITELJEV SLOVENSKEGA KRŠČANSKO-SOCIALNEGA GIBANJA, V PARLAMENT
PA JE BIL IZVOLJEN KAR TRIKRAT. BIL JE TUDI MINISTER ZA GOSPODARSTVO V PRVI
SLOVENSKI VLADI. GOSPOD REJC O SEBI POVE TUDI TO, DA V PROSTEM ČASU NAMENJA
SVOJO POZORNOST DRUŽINI, NAVDIHUJE PA GA TUDI UMETNOST. JE PISATELJ IN SLIKAR.
ZASE PRAVI, DA JE DOMOLJUB IN DA JE OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE ZANJ NAJVEČJI
DOGODEK PREJŠNJEGA TISOČLETJA.
Intervju: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski
Volitve so za nami, imamo nov sklic parlamenta, v teh dneh
pa se oblikuje tudi nova vladna koalicija. Kako komentirate to
živahno politično dogajanje?
Vlada, v kateri je sodelovala NSi, je premaknila stvari, ki so stale
10 ali celo 15 let. Poznam ljudi, ki so delali za to vlado in vam
lahko zagotovim, da so to garači in zato so se stvari tudi lahko
premaknile. Ko je bil ta premik narejen, pa ga ljudje niso znali
ceniti. Namesto tega so se raje odločili za nezaupnico vladi in
se na volitvah odločili za alternativo, ki jo prinaša povsem nova
stranka. Menim, da je za dobro prihodnost digitalizacija ključna,
se je pa potrebno zavedati tudi njenih pasti in možnosti razosebljenja
človeka. Vsekakor pa potrebujemo tudi različne druge
oblike povezanosti.
Kako pa ste vi to v vašem času reševali? Ko ste prišli na
ministrstvo za gospodarstvo, digitalne komunikacije praktično
še ni bilo, osebni stik je bil nujen.
Drži, osebnih stikov je bilo več. Izhajal sem iz gospodarstva, zato
mi je bilo to področje domače. Bil sem tudi član gospodarske
zbornice, veliko pa sem delal tudi z banko. Ko eno stvar poznaš,
dobro veš kako pomagati in najti rešitve za boljše delo v teh
institucijah. Njihovo učinkovitost lahko hitro razberemo iz
nekaterih podatkov, ki so javno dostopni. Pomembno je tudi
poznavanje trgov in tukaj lahko zagotovo rečemo, da so bili
jugoslovanski trgi eni izmed najzahtevnejših. Vem, kakšni so
pogoji, da je podjetje lahko konkurenčno in uspešno ter kako
močna je selekcija, ki loči med uspehom in propadom.Temeljna
lastnost naše dvoletne vlade je bila predvsem učinkovitost in
med ljudmi je to zelo cenjeno.
V našem času smo Slovenijo osamosvojili in ji dali možnost za
napredek in razvoj. Zavedati se moramo, da Slovenija leži na strateško
pomembni lokaciji, zato je naša naloga, da jo zadržimo in
državo razvijamo naprej. Spomnim se, da so številni tujci že pred
leti hvalili prav to in temu pripisovali velik pomen. Predvsem mladim
generacijam je zato potrebno dati priložnost, da se dokažejo
in razvijajo svoje talente.
Kaj je po vašem mnenju ključno, da se razvije prava vez z domovino?
Za Kitajce velja, da so kot trava – kamor pihne veter, tja se nagnejo.
V sebi nimajo upora in to je bilo pri nas v času socializma
enako. Sedaj smo v času razvoja in svobodne misli, ampak ocenjujem,
da se nam še vedno prepogosto dogaja, da večina slepo
sledi mnenjskim voditeljem in medijem. To moramo spremeniti.
Nekaj časa nazaj je v Državnem svetu potekala razprava o domovinski
vzgoji, saj še vedno nimamo enotnega načrta za njeno
poučevanje. Tukaj so napredek naredile katoliške šole, ki so domovinsko
vzgojo prestavile v svoj učni načrt v tretji letnik namesto
v četrtega. Dogaja se namreč, da je v četrtem letniku srednje
šole vse posvečeno in podrejeno maturi in zaključku šolanja, za
domovinsko vzgojo in poučevanje o novejši zgodovini slovenske
države pa zmanjka časa in interesa.
V preteklosti ste dejali, da trajni sodniški mandat vidite
kot izvirni greh težav ob spremembi prejšnjega režima v
demokratičnega. Nam lahko kaj več poveste o tem?
Ko se govori o globoki državi, to pravzaprav pomeni, da je naša
država plitva, saj s svojimi zakoni ne more opredeliti in nadaljevati
tistega, kar je bilo zastavljeno ob ustanovitvi demokratične in
neodvisne Slovenije.
Problem vidim v tem, da se sodniki in pravni sistem še vedno
zgledujejo po starem sistemu. Ob osamosvajanju smo obravnavali
različne koncepte ustave, ki so izhajali predvsem iz germanskega
sveta. Eden glavnih poudarkov nove ustave, ki je nastala
leta 1990, je bil dosmrtni mandat sodnikov, česar prej nismo poznali.
Tudi ko smo bili že osvobojeni, smo imeli skupščino. Imeli
smo tri domove, ki so bili še vedno utemeljeni na starem sistemu.
In to je bilo za novo državo zelo težko. Dosmrtni mandat je bil
med sodniki zelo dobro sprejet in tudi v tridomni skupščini, ki
je bila še del starega sistema, so to pozdravili. V tistem času so
šli številni starejši sodniki v pokoj, mlajša generacija, še vedno
vzgajana v prejšnjem sistemu, pa je prišla na sodniška mesta z
dosmrtnim mandatom. To ni ostalo brez posledic …
11

INTERVJU
V času poslanskega mandata ste se ukvarjali predvsem z denacionalizacijo.
Nam lahko zaupate spomine iz tistega obdobja?
Ko smo se pripravljali na osamosvojitev, smo sprejeli zakon o denacionalizaciji.
Bili so interesi in zahteve, da se premoženje vrne
v denarju, ne pa v naravi. Glavna skrb leve politične strani pa je
bila postavka v proračunu, ki bi predvidevala odplačevanje dolga
denacionalizacije. Opazoval sem, kako se je s tem zavlačevalo
na sodiščih in sem postopke tudi javno kritiziral. To je seveda
vzbudilo veliko nezadovoljstvo. Zato sem ob priliki sklical sodnike
in jih pozval k razpravi na to temo. Posvet je potekal v dvorani
Državnega sveta RS, prišlo jih je približno 70 in smo se začeli pogovarjati.
Hitro se je pokazalo, da so enostavnejše primere dobili
v delo starejši in izkušenejši sodniki, mlajši pa so opravljali težje
naloge, kar ni bilo naključje.
PAMETNA VLADA
VEDNO DELUJE TAKO,
DA OBDRŽI TISTO, KAR
”JE DOBRO.”
Torej se je v ozadju že odvijala druga igra?
Drži. Ljudje iz ozadja in iz prejšnjega režima so že pripravljali teren
in so točno vedeli, kaj želijo doseči. Družbeno premoženje se je
začelo deliti in preknjiževati in se pogosto ni točno vedelo, kako
je premoženje deljeno. Stvari v zvezi z denacionalizacijo sem
podrobno spremljal in videl, da se dogajajo različne anomalije,
ki so bile za državo in dotedanje skupno premoženje škodljive.
Ob pisanju zakonodaje se mi je porodila zamisel, kako bi na
enostaven način te anomalije zaustavil. Oblikoval sem stavek, ki
se je glasil: »Vsi brezplačni prenosi družbene lastnine na pravne
osebe so nični.« Glede tega me je k sebi na pogovor poklical
takratni predsednik državnega zbora France Bučar. Povedal sem
mu, da želim, da se ta stavek vključi v zakon in da naj pravna
služba državnega zbora ustrezno oblikuje besedilo. S takšno
dikcijo bi preprečili prenose družbene lastnine z ene na drugo
pravno osebo brez plačila. V primeru, da se to vseeno zgodi, pa bi
to pomenilo krajo. Zakon je bil skupaj s tem določilom tudi sprejet,
nato pa so ta člen dali v ustavno presojo. Ustavno sodišče je žal
odločilo, da se ta člen umakne. Osebno me je to prizadelo, saj je
takšna odločitev pomenila, da je lov na podjetja odprt, kraja pa
dopustna.
Še zelo mladi ste uspešno vodili Alpino, a kljub temu se je
večkrat pojavila težnja po tem, da vas zamenjajo in nastavijo
direktorja, ki je prave barve. Kako se spominjate tistega časa?
Vedno so bile težnje, da se me zamenja. Zaradi tega smo imeli
številne revizije, bili smo močan velik izvoznik in smo bili tudi pri
sponzoriranju zelo radodarni. Kljub temu pa niso našli napak in
so šle vse revizije mimo brez težav. Kot direktor Alpine sem dobro
poznal tudi situacijo v Elanu. Spomnim se, da smo z Alpino
razstavljali v Ameriki in sem Elan prosil, da mi pripravijo še nekaj
njihovih artiklov, ki bi jih lahko uporabili za razstavne eksponate.
Direktor Elana mi je med pogovorom predstavil mladega talentiranega
fanta, s katerim so prav takrat podpisali pogodbo, da
bo vozil na njihovih smučeh. To je bil takrat še mladi Ingemar
Stenmark, ki je kasneje postal najboljši smučar vseh časov.
Kot ste v javnosti že povedali, ste imeli precej trdo in neizprosno
otroštvo, ki pa vam je po drugi strani prineslo tudi veliko
lastne trme in vztrajnosti. Kako ste se uspeli izviti iz trdega
kmečkega življenja ter se odločili za študij in podjetniške
vode?
Kot otrok sem imel od osem do deset gospodarjev, pri katerih
sem služil kot hlapec, preden sem se osamosvojil. Ampak te
izkušnje človeka utrdijo, saj moraš povsod ubogati in se zavedati
svoje podrejenosti. Pri 18. letih pa sem imel tega dovolj in sem
se odločil, da grem študirat. Pridobil sem tudi štipendijo v Alpini.
Ko sem spoznal ekonomijo, sem jo resnično vzljubil. Številni so
se čudili moji navdušenosti, ampak ekonomija je v praksi zelo
preprosta. V zelo kratkem času namreč lahko ugotovimo stanje
nekega podjetja in tudi svetujemo pri njihovem nadaljnjem
delovanju. Ko sem bil minister, sem želel, da gre podjetjem dobro,
zato sem direktorje vodil v tujino, po germanskih državah. Še
posebej sta me navduševali Bavarska in Švica. Bavarska še danes
predstavlja cvet in središče razvoja in pri tem je treba omeniti tudi
zelo pozitivno vlogo krščanskih demokratov.
Tudi v stranki NSi sem navdušen nad ekipo, jo tudi dobro poznam
in cenim. Moram reči, da krščansko demokracijo čutim kot tisto
filozofijo in smer v politiki, ki ima neko trajno vrednost. V zvezi s
tem se spomnim pogovora z dr. Jožetom Krašovcem. Povedal
sem mu, da imam svojo definicijo krščanske demokracije, ki se
glasi takole: »Krščanstvo je edini miselni tok za vse čase.« Nad
mojo kratko definicijo je bil presenečen, a mi je pritrdil. Menim, da
so vsi ostali miselni tokovi in ideologije plod človeka oz. njegove
dejavnosti in imajo dokaj kratko življenjsko dobo. Krščanstvo pa
je edini miselni tok, ki ima v sebi večnost in je širši kot posamezna
ideja.
Torej imamo krščanski demokrati v politiki posebno
poslanstvo.
S to trditvijo bi se kar strinjal. Sam sem se moral v življenju veliko
boriti in zato vsako stvar jemljem kot šolo za naprej. Naj povem
še to zgodbo. Ko sem bil v Ameriki, sem po naključju odkril sedež
podjetja General Motors in njegov razvojni center. Odločil sem se,
da pozvonim in so mi odprli.
12

INTERVJU
AKTUALNO
Povedal sem, da sem direktor podjetja iz Jugoslavije in da me
zanima njihov razvojni center. Sprejel me je direktor in ko je videl
moje navdušenje, me je popeljal po njihovem centru in mi razkazal
številne precej napredne sisteme, ki se takrat še niso uporabljali
v praksi. To željo po napredku in njihov razvojni model sem
poskušal čim bolj prenesti tudi v naš prostor. Vsako veliko podjetje
mora razmišljati širše in se ne sme nasloniti le na en segment
kupcev. Kupce svojih izdelkov mora spremljati in imeti željo po
novem razvoju. Ko sem bil v Alpini, smo štipendirali veliko kadrov,
ki so se tudi vrnili. To je tisto, na čemer moramo poleg svojega
poslovnega modela tudi delati. Vlagati je potrebno v mlade in njihov
razvoj. Za dober in uspešen posel je potrebno dihati s kupci
ter zadovoljevati njihove potrebe in želje.
Katere so tiste vrednote, ki ste jim na svoji poslovni poti vedno
sledili?
V ekonomiji in ob delu s tujimi partnerji so me vedno spraševali
po vrednotah. Povedal sem jim, da delamo poceni, ampak ne
na račun izkoriščanja. Pomembno je spoštovanje dogovorov in
rokov. Ko se pojavijo problemi, pa se da vedno pogovarjati in dogovarjati.
Ključna je tudi orientacija, ki jo mora imeti podjetje za
nadaljnji razvoj. Človeški vidik, ki je utemeljen na dobrem odnosu
in pogovoru, je pri dobrem poslovanju ključen. Veliko sem delal v
organizaciji dela in sem spoznal, kako motivirati ljudi za to, da se
lahko ustvari harmonija.
za nemoten pretok blaga. Pametna vlada vedno deluje tako, da
obdrži tisto, kar je dobro in popravi tisto, kar ni. Povprečje se vedno
popravi tako, da dvigamo spodnji del. In tukaj je naša vlada
naredila izjemen preboj in podlago za razvoj. Povsod se veliko
gradi, kar tudi povečuje BDP. Leve vlade pa se bojijo predvsem
zmanjšanja prilivov v proračun in tega, da se denar ne bo mogel
deliti. Rad bi poudaril naslednje, kar drži tudi v praksi: Vsaka
desna vlada ustvarja, leva pa zapravlja. Mi razmišljamo o daljšem
obdobju, levo stran pa skrbi predvsem življenje iz dneva v
dan. Sem velik zagovornik tega, da te na koncu čaka spoznanje
o lastnem obstoju in smislu življenja. To se mi je zgodilo tudi ob
prometni nesreči, ki sem jo na srečo preživel.
MORAMO NAJTI RITEM
ŽIVLJENJA, KI BO
PRISPEVAL K SOŽITJU
TER MEDSEBOJNI
”POVEZANOSTI.”
Če pogled usmerimo v naš politični prostor, o harmoniji ne
moremo govoriti. Nivo politične razprave je nizek, dialoga je
tudi zelo malo. Zakaj je po vašem mnenju prišlo do tega?
V naših časih smo se dobro zavedali vsestranskega nadzora, ki
so ga izvajali nad nami. Sam sem seje delovnega telesa, ki se
je ukvarjal z denacionalizacijo in lastninjenjem, vedno vodil
na demokratičen način in tako, da je lahko vsak govorec, ki je
to želel, prišel do besede. Ni pa nikoli bilo tako pobalinskega in
nesramnega diskurza. To, kar gledamo zdaj, pa ni nekaj, kar bi
lahko ljudje zdržali dalj časa. Ne morem si predstavljati, da bi se
večina poslancev, ki jih ima Gibanje Svoboda, podrejala petim
poslancem Levice in petkovim kolesarjem. Poslanska skupina
Svobode se bo morala zbuditi in se izreči o tem, kako široko
gledajo na zadeve v družbi. Naj se sliši širina pogledov, če jih
premorejo, zato se pritiskom ne bi smeli ukloniti. To je zame
povsem nespremenljivo in zato ne verjamem, da bodo dolgo
zdržali skupaj.
Omenja se višje davke, konec popoldanskega dela zdravnikov.
Kakšna pa je vaša vizija prihodnosti za Slovenijo?
Od nekdaj sem bil navdušen nad Švico in sem o njej veliko tudi
govoril. Dobro sem jo poznal in njeno raznoliko ureditev, ki pa dobro
deluje. Ključna je izbira prave poti za nadaljnji razvoj. Moramo
najti ritem življenja, ki bo prispeval k sožitju ter medsebojni povezanosti
in povezanosti z drugimi državami. Če se držimo izključno
samo jugoslovanskega prostora, nam to ovira razvoj in širino
pogleda. Vojna v Ukrajini je pokazala tudi zavezništva, ki skrbijo
Kako bi nagovorili mlajše generacije ob 31. rojstnem dnevu
naše domovine?
Osamosvojitev Slovenije je bila zelo pomemben trenutek v naši
zgodovini. V parlamentu so takrat na nas vpili in nam govorili, da
smo nori in da nas bodo vse zaprli. Mladi rod se mora zavedati,
da smo kljub naši majhnosti že velikokrat pokazali in dokazali, da
zmoremo opraviti velike podvige. Lahko smo ponosni nase in to
moramo pokazati s samozavestjo. Mladi naj študirajo, se imajo
radi in čutijo naj, kako lahko državi pri njenem razvoju pomagajo.
Povezava z ostalim svetom mora ostati enakopravna, sama lokacija
pa nam daje strateško prednost in samozavest. Slovenci smo
poseben narod, ki kljub svoji majhnosti premika meje mogočega.
Če imamo voljo in zaupanje v življenje, se nam bodo dogodile
mnoge stvari, ki nam bodo pomagale v težkih življenjskih preizkušnjah.
Pomembna pa je tudi vztrajnost, saj se le na tak način
odpirajo nove priložnosti. Sledenje svojim ciljem je za dolgoročen
uspeh ključno. •
13

VOLITVE
NSi GRE ODLOČNO NAPREJ
Z OSMIMI POSLANSKIMI MANDATI
Parlamentarne volitve so prinesle nova razmerja med slovenskimi
političnimi strankami. NSi je osvojila 8 poslanskih mandatov
in se po rezultatu (6,86 %) uvrstila na tretje mesto. Poslanci državnega
zbora so ponovno postali: predsednik NSi in dosedanji
minister Matej Tonin, dosedanji minister Jernej Vrtovec, dosedanji
vodja poslanske skupine Jožef Horvat, Iva Dimic in Aleksander
Reberšek. Novi poslanci pa so postali podpredsednik NSi in
dosedanji minister Janez Cigler Kralj, podpredsednica NSi dr.
Vida Čadonič Špelič in dosedanji državni sekretar mag. Janez
Žakelj.
Gre torej za močno in izkušeno poslansko ekipo NSi, ki bo pod
vodstvom Janeza Ciglerja Kralja v državnem zboru glas razuma,
podjetnosti, tradicije, domoljubja in pravičnosti. Tudi v prihodnje
bomo v NSi na strani dialoga in sodelovanja. Z ekipo izkušenih in
srčnih ljudi bomo naredili vse, da bo Slovenija šla naprej po poti,
ki smo jo zastavili v zadnjih dveh letih, ko smo sodelovali v vladi.
Naše vrednote so jasne, programski cilji prav tako – prioriteta
ostaja gospodarsko močna, zelena, socialna in enakomerno razvita
Slovenija. Država, v kateri se bo vsak počutil cenjeno, sprejeto
in spoštovano.
Takoj po razglasitvi prvih rezultatov volitev je predsednik NSi Matej
Tonin v medijskem središču v Cankarjevem domu dejal: »V
NSi smo veseli, da je bila tokratna volilna udeležba visoka in da
so ljudje prepoznali naše dobro in trdo delo ter ga tudi nagradili. S
šestega mesta smo sedaj napredovali na tretje, pridobili pa smo
tudi dodatne poslanske mandate. To razumemo kot priznanje trdemu
delu ministrske ekipe NSi in poslanske skupine.« Pojasnil
je, da se v NSi dobro zavedamo, da volitve ne rešijo vseh težav in
izzivov. »Volilna kampanja je za nami, zdaj pa bo potrebno najti
rešitve za vse izzive, ki jih je prinesla Covid kriza, ukrajinska vojna
in demografska zima. NSi je stranka dialoga in rešitev. Ne glede
na to v kakšni obliki bomo delovali v tem mandatu, ki je pred
nami, mi zagotavljamo dialog in konstruktivnost. Te volitve so
dokazale, da se metanje polen pod noge ne izplača. To so volivci
tudi ustrezno kaznovali. Zato bo tudi v prihodnje NSi delovala
na način, da bomo iskali rešitve za izzive, ki so pred nami,« je bil
jasen predsednik NSi, ki se je ob tej priložnosti za opravljeno delo
zahvalil tudi koalicijskim partnerjem. »V dveh letih smo ustvarili
izjemno zgodbo, ki je po vsej Sloveniji prinesla različne projekte,
ki jo bodo tudi v prihodnosti zaznamovali in jo naredili bolj enakomerno
razvito,« je še dejal predsednik Tonin. •
POSLANKE IN POSLANCI NSi V NOVEM
SKLICU DRŽAVNEGA ZBORA
14

AKTUALNO
VOLITVE
POSLANSKO SKUPINO NSi
OKREPILI NOVI POSLANCI
Poslansko skupino NSi so okrepili trije novi poslanci. To so dosedanji
minister za delo Janez Cigler Kralj, dosedanji državni
sekretar na ministrstvu za obrambo in župan občine Žiri mag.
Janez Žakelj ter podpredsednica NSi in direktorica občinske
uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič. V
svojem poslanskem mandatu bo še posebej aktivno sodelovala
na področju kmetijstva, saj bo v državnem zboru predsedovala
odboru za kmetijstvo, sodelovala pa bo tudi na odborih za notranje
zadeve in pravosodje. Poslanec mag. Janez Žakelj se je maja
2021 pridružil kabinetu ministra Mateja Tonina, kjer je kot državni
sekretar delal na področju gasilstva in civilne zaščite, pred leti pa
je služboval tudi kot diplomat na Kitajskem. V državnem zboru
bo spremljal področje obrambe in nadzora tajnih služb, evropskih
zadev ter infrastrukture. Janez Cigler Kralj je s prevzemom
poslanske funkcije postal tudi novi vodja poslanske skupine NSi,
v parlamentu pa bo poleg tega močno okrepil aktivnosti NSi na
področju dela, družinske politike, dolgotrajne oskrbe in invalidov.
Vsem želimo uspešno delo! •
FOTOUTRINKI IZ VOLILNE KAMPANJE
15

AKTUALNO
EKIPA NSi NA KONGRESU EPP
PODPRLA MANFREDA WEBRA
Na kongresu stranke so delegati izvolili novo vodstvo EPP. Novi
predsednik je postal Manfred Weber, ki ga je podprla tudi NSi.
V svojem govoru se je za opravljeno delo zahvalil dosedanjemu
predsedniku Donaldu Tusku in poudaril, da je zdaj čas za odgovornost,
kredibilnost, odločnost in najboljše ideje, in da je “čas
za EPP”.
V Rotterdamu je 31. maja in 1. junija potekal kongres največje
politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske
stranke (EPP). Udeležila se ga je tudi ekipa NSi v sestavi: podpredsednik
NSi in vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj,
poslanca Jožef Horvat in Jernej Vrtovec, evropska poslanka Ljudmila
Novak, glavni tajnik NSi Robert Ilc, mednarodni tajnik Jakob
Bec, sekretarka poslanske skupine Terezija Trupi, nekdanji
evropski poslanec Lojze Peterle in nekdanji minister Mark Boris
Andrijanič.
Podpredsednik Janez Cigler Kralj je pred začetkom kongresa poudaril,
da se veseli konstruktivne izmenjave mnenj in pogovorov
o rešitvah glede najbolj perečih tematik, s katerimi se ukvarja celotna
EU. Med te sodijo predvsem vprašanje varnosti, prehranske
in energetske neodvisnosti ter vse večje inflacije in draginje, ki
smo ji priča.
Na kongresnih panelih so se delegati strinjali, da je vojna v Ukrajini
pokazala krhkost miru, zato je potrebno narediti vse, da se
demokracija in mir vrneta v Evropo. Prevladovalo je mnenje, da le
skupaj lahko premagamo agresijo in pomagamo zmagati v vojni,
v kateri so napadene tudi naše evropske vrednote.
Kongres EPP je sprejel več resolucij med njimi tudi: Prednostne
naloge za EU po krizi; Odločna in takojšnja pobuda za enoten,
svoboden in demokratičen svet z novim trgovinskim sporazumom;
EPP vodi trajnostni prehod v podnebno nevtralno prihodnost;
Združeni v solidarnosti z Ukrajino: obramba evropskih
vrednot pred Putinovo vojno; Prepovedati Lukašenkov nezakoniti
režim in podpreti boj beloruskega ljudstva za svobodo in demokracijo.
•
16

ORGANIZACIJSKE AKTUALNO OBLIKE
O OGROŽENOSTI PODNEBJA –
MIKROPLASTIKA V OCEANIH
Oceani obsegajo tri četrtine Zemlje. Življenje v njih ogroža plastika
(vsako leto proizvedemo več milijonov ton, kar ogroža mnoge
vrste morskih živali).
Od 320 milijonov ton v svetovnem merilu odvržene plastike pa je
le 1 odstotek plava na površini. Nekaj plastike se potopi, ostalo
pa valovi in sonce zdrobijo v mikroplastiko (mikro in nano delci).
Mikroskopsko majhna morska bitja jo zaužijejo, kar je zanje
usodno. Plastika tako zaide v plankton, ki pomaga čistiti ozračje.
Žal pa se znajde v črevesju morskih prebivalcev, z njimi pa jo zaužijemo
tudi ljudje.
S fosilnimi gorivi se je v atmosferi znašlo 2 bilijona ton ogljikovega
dioksida, od tega zaide ena četrtina v oceane, posledica pa
je nastanek ogljikove kisline, ta pa zakisljuje vode in z njo enoceličarje,
ki zrak čistijo (oceani so za 30 odstotkov bolj kisli kot
nekoč), to pa je usodno za morske živali, zlasti za tiste, ki imajo
apnenčaste oklepe: korale, školjke rakci, ličinke rib …).
Količinska razmerja nam pripovedujejo naslednje:
Med najpomembnejšimi čistilci ozračja je Emiliana Huxleyi, enocelična
alga, obdana z apnenčastimi ploščicami, ki vežejo ogljik
nase. Te alge so se pojavljale v velikanskih kolonijah in so iz
ozračja letno izčrpale več gigaton ogljikovega dioksida. Kislost
oceanov jih uničuje, kolonij skorajda več ne tvorijo. Ker počasi
izginevajo, so kolonije kot črpalke ogljikovega dioksida vse manj
učinkovite. Če se razmere ne bodo spremenile, oceani več ne
bodo pomembni čistilci ozračja in ne bodo pomagali zmanjševati
njegovega segrevanja.
Izboljšati bo torej potrebno odstranjevanje odpoadkov nasploh,
zlasti plastičnih odpadkov, ki ogrožajo okolje na kopnem, še zlasti
pa v vodah.
Začnimo misliti življenje drugače! •
NE PUSTIMO, DA DRUGI
KROJIJO USODO NAŠE DRŽAVE
Za pomoč v volilni kompaniji sem se odločil, ker sem čutil
dolžnost, da tudi jaz prispevam svoj del, ki bi dodal delček v
mozaiku, k dobremu rezultatu moje stranke.
Na Slovenski cesti v Ljubljani je v času celotne volilne kampanje
obratovala volilna kavarna NSi, v kateri je bil ambient namenjen
predstavitvi stranke, z njo pa smo tudi na sproščen način želeli
vzpostaviti oseben in pristen stik z volivci. V začetku kampanje
sem večino časa preživel v kavarni, kjer sem pomagal pri organizaciji
in predstavitvi. Vsak dan je v njej potekal predstavitveni
pogovor, ki ga je vodil Alex Volasko.
V drugem delu kampanje sem bil, lahko rečem, skoraj stalni član
volilnega avtobusa. V 27 dneh je avtobus prevozil praktično celotno
Slovenijo. Vsak dan sem spoznaval novo skupino ljudi, nove
podpornike, kdaj pa kdaj tudi kakšnega nasprotnika. Odkril sem
nove kraje, videl nove pokrajine, ki sem jih prej poznal le prek računalnika.
Ob tem sem se začel zavedati, v kako lepi državi živim
in da moram na to biti zelo ponosen. Hkrati pa sem spoznal, da se
je za takšno državo, s toliko čudovitimi prebivalci, skritimi zakladi,
ki jih ponuja narava, in s čudovito kulturo potrebno boriti in zanjo
delati.
Omeniti je treba tudi sodelovanje na spletni platformi TikTok, ki
je sčasoma postala prava atrakcija. Posnetki, ki smo jih objavili,
so bili namenjeni temu, da ljudi spravimo v boljšo voljo, obenem
pa jim posredujemo politične misli, ki jih zastopa naša stranka.
Mislim, da je bila volilna kampanja uspešna, na kar kaže tudi
rezultat volitev. Vloženo je bilo veliko dela, truda in časa. Spoznal
sem nove ljudi, sodelavce, ki so sčasoma postali moji prijatelji in
zato bom večno hvaležen in ponosen.
Hvala, ker sem lahko bil te zgodbe! •
Kristjan Trontelj
mladi prostovoljec
17

KOLUMNA
POMLADNI UTRINKI
Pravijo, da v politiki ni prijateljev, ampak Erhard Busek je bil. Kot
Helmut Kohl in Alois Mock je imel izreden smisel za zgodovino,
za Srednjo Evropo in Balkan. Njegove prijateljske geste ne bom
nikoli pozabil.
Z Dunaja še dva utrinka: med drugim smo govorili o volitvah na
Madžarskem. Nekdo je vprašal, kakšen vpliv je imel na volitve
korupcijski vidik. Nobenega, je bil odgovor, ker volilci mislijo, da
so itak vsi politiki skorumpirani. To me je spomnilo na nemškega
novinarja iz Berlina, ki je kmalu po izvolitvi nove vlade v Ljubljani
opravil malo javnomenjsko raziskavo o meni. Začudilo ga je, da
je več ljudi odgovorilo, da je Peterle prepošten za politiko. Mene
tudi. Kakšen status politike v očeh ljudi!
Doživel sem zanimiv in poln povolilni čas. Dobil sem priložnost,
da se javno izrazim o volitvah. Med drugim sem predlagal samorefleksijo
bivši vladni strani, pa to ni bilo povsod ravno najboljše
sprejeto. Po porazu je najbolj modro iti globoko vase. Vemo, kje
naša demokratična tranzicija ni segla v stare monopole in prevadujoče
strukture ideološke, finančne ali medijske moči, kljub
temu pa upiranje prsta v zunanjega sovražnika ne zadostuje.
Kar se smeri in dinamike demokratične tranzicije tiče, je ta padla
s samorazpustom Demosa in podiranjem njegove vlade. Podlaga
temu je bila alergija na krščanske demokrate znotraj Demosa
(beri Bučarja - Ujetnike preteklosti). Če bi hoteli hitrejšo dinamiko
preobrazbe v evropskem demokratičnem duhu, bi morali SKD
podpirati, ne podirati. Od takrat naprej je ideja moči in prevlade
močnejša od ideje programa oziroma tranzicije. Tisti dve leti Demosa
na oblasti je bil “kaj” močnejši od “kdo”. Sam sem s ponudbo
mesta predsednika vlade Pučniku dokazal, da me ni najprej
zanimal status, ampak skupen uspeh. Od takrat naprej gre izrazito
za to, kdo bo koga, politika pa se bolj ukvarja z obvladovanjem
kot z vladanjem.
Proti koncu maja sem na Dunaju govoril na konferenci Evropskega
združenja političnih konzultantov. Prva izbira je bil prijatelj
dr. Erhard Busek, nekdanji avstrijski podkancler, ki je vmes, žal,
umrl. Govoril sem o vojni, pandemiji in klimatskih spremembah.
Poudaril sem, da je vse to troje močno povezano in opozoril na
odnos do Zahodnega Balkana. Iz hvaležnosti in spoštovanja do
Buska pa sem povedal tudi eno od zgodb z njim. Ko se je kmalu
po začetku dela Demosove vlade vozil iz Trsta proti Ljubljani, me
je tik pred začetkom seje vlade poklical, če sem za eno kavo. Ko
je prišel, sem prekinil sejo vlade. “Lojze, kaj lahko storim zate?”,
je bilo po pozdravu njegovo prvo vprašanje. Malo prej pa sem
dobil pošto enega od ljubljanskih inštitutov, da nimajo denarja
za plače. Izkoristil sem priliko in prijatelja vprašal, če bi lahko
Avstrija za nekaj časa prevzela financiranje plač tistega inštituta.
Moj obiskovalec je pritrdil in tako se je tudi zgodilo.
Na poti nazaj sem 25. maja nekaj časa poslušal eno od slovenskih
radijskih postaj. Na nekdanji “Dan mladosti” so ljudi spraševali
o njihovih spominih, najprej pa sem slišal pesem o Jugoslaviji
- “Jugoslavija zavetje ...” in drugi nostalgični ter olepševalni
izrazi. Radio ima seveda vso svobodo, sam pa se sprašujem, kaj
imamo od potiskanja publike v preživete čase neke države, ki je
bila diktatura in se ji je 95 % udeleženih na plebiscitu odreklo.
Propadle so že tri Jugoslavije, eni bi pa jokali od lepih spominov.
Seveda tudi v dikaturi trava raste, ampak nič nisem slišal o Golem
otoku, umorih udbe, generalnih kontrolah ljudi ...
SPRAŠUJEM SE, KAJ
IMAMO OD POTISKANJA
PUBLIKE V PREŽIVETE
ČASE NEKE DRŽAVE, KI
”JE BILA DIKTATURA.”
V Londonu sem v kontestu praznovanja visokega jubileja britanske
kraljice v nekem krogu govoril o “jaz in ti” (po Martinu Bubru).
Jaz in ti se sopogojujeta, brez jaz in ti tudi ne obstaja “mi”. Nazaj
grede sem razmišljal, da nas čaka doma še nekaj težjih izpitov iz
medsebojnosti.
Meni manjka “slovenski mi”. •
Lojze Peterle
predsednik osamosvojitvene vlade
18

ZGODILO AKTUALNO SE JE
TABOR NSi V KAMNIKU
Ekipa NSi je 2. aprila pripravila tabor NSi, ki je tokrat potekal v občini Kamnik, v Snoviku,
in je bil letos seveda v znamenju volitev. Tabora se je udeležilo več kot 2.000 ljudi, ki so
poskrbeli za odlično vzdušje, osrednji del uradnega programa pa je bil namenjen nagovoru
predsednika Mateja Tonina, ki je izpostavil vse dosedanje trdo delo ministrske in
poslanske ekipe NSi in zbrane opogumil z mislijo, da je v NSi zbrane še veliko moči in
volje, da še naprej delamo dobro za Slovenijo. Ocenil je tudi trenutno situacijo in poudaril,
da je NSi edina prava alternativa levi koaliciji KUL. Po nagovoru Mateja Tonina je
na odru sledil krajši pogovor z ministri in poslanci, vse zbrane pa je iz Bruslja pozdravila
tudi evropska poslanka Ljudmila Novak. Za dobro vzdušje je poskrbela skupina Čuki.
VOLILNA KONVENCIJA NSi
Zadnji veliki dogodek kampanje je bila volilna konvencija, ki je zaokrožila obdobje predvolilnega
boja. V dvorani Hotela Union so se v sredo, 20. aprila, v Ljubljani zbrali kandidati
za poslance, ministrska ekipa in celotno vodstvo stranke. Predsednik Matej Tonin
je kot osrednji govorec celostno orisal potek volilne kampanje. Stranka se je tokrat
javnosti med drugim predstavljala z volilno kavarno v centru Ljubljane in volilnim avtobusom,
ki je obiskal celotno Slovenijo. Pohvalil je tudi prizadevnost in požrtvovalnost
ministrske ekipe, ki je s svojim delom premaknila številne projekte in izboljšala življenje
mnogim državljankam in državljanom. Ocenil je tudi, da bo dobro delo na volitvah
nagrajeno z zavidljivo podporo, ki jo bodo volivci izkazali na prihajajočih volitvah. Po
govoru so se zvrstili številni ugledni pevski gostje, Prifarski muzikantje, Il Divji, Monika
Avsenik, Saša Lešnjek in skupina Proper.
VOLILNA KAVARNA - HIT LETOŠNJE VOLILNE KAMPANJE
Novost letošnje kampanje je bila zagotovo volilna kavarna NSi, ki je poleg volilnega
avtobusa poskrbela za širšo prepoznavnost naše stranke v javnosti. Vsak dan volilne
kampanje se je iz kavarne oglasil voditelj in pevec Alex Volasko, ki je vsako jutro
gostil pogovor s kandidati in najbolj prepoznavnimi obrazi NSi. Poleg pogovorov pa
je kavarna postala prijetno mesto zbiranja in pitja odlične kave, ki jo je kuhala ekipa
mladih prostovoljcev. Za posebno navdušenje mimoidočih so v kavarni ob ponedeljkih
poskrbele tudi sveže pečene palačinke. Del ekipe prostovoljcev je sodeloval tudi
na volilnem avtobusu, ki je vsak dan kampanje obiskal drug kraj v Sloveniji in tako v
času kampanje prekrižaril skoraj vse kotičke naše domovine. Volilni avtobus je postal
znan tudi po mnogih dogodivščinah, ki so jih mladi zelo uspešno predstavljali na Tik
Tok profilu stranke.
IN MEMORIAM: BORIS PAHOR (1913–2022)
Slovenski narod je izgubil velikega človeka, domoljuba, pisatelja in buditelja duha
Borisa Pahorja. Svojo izkušnjo trpljenja in zla je opisal v številnih literarnih delih, ki
ostajajo v opomin, kam vodi kratenje svobode in teptanje človekovega dostojanstva.
Eno izmed njegovih najbolj znanih del je Nekropola, v katerem opisuje svojo izkušnjo
trpljenja v koncentracijskih taboriščih v času 2. svetovne vojne.
Leta 1975 sta Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala brošuro Edvard Kocbek: Pričevalec
našega časa z intervjujem s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom,
v katerem je obsodil zunajsodni poboj 11.000 na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev,
ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Boris Pahor je bil tudi večkrat kritičen
do delovanja oblasti in je zagovarjal politiko, ki je državotvorna in vključujoča. Ob
100. obletnici požiga Narodnega doma, ko je bil ta julija 2020 vrnjen Slovencem, sta
Borisu Pahorju, ki je požig pri starosti 7 let sam doživel, predsednika Italije in Slovenije,
Sergio Mattarella in Borut Pahor, hkrati izročila najvišji državni odlikovanji obeh
držav. Boris Pahor je večkrat sodeloval tudi na dogodkih NSi ter nas bogatil s svojimi
pričevanji in razmišljanji. Naj počiva v miru!
19

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
mag. BLAŽ MILAVEC
ŽUPAN OBČINE SODRAŽICA
Pridružen član Kluba županov in svetnikov NSi.
Kako bi se predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji …)?
Po poklicu sem pravnik, magistriral sem (po prejšnjem
sistemu) na ljubljanski Pravni fakulteti. Z ženo Snežko imava sina
Jakoba. Živimo na kmetiji pri ženinih starših, sam sem veliko tudi
doma v Sodražici, od koder izhajam.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste
se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
Politika me je že od nekdaj zanimala, mogoče včasih celo
bolj kot zdaj. Prepričan sem, da je naša dolžnost sooblikovati
družbo tako, kot mislimo, da je prav. Žal delovanje v politiki
prinaša tudi razočaranja, ki včasih tudi jemljejo voljo.
Edina stranka, v katero sem kdaj vstopil, so bili Krščanski
demokrati pred več kot dvema desetletjema, pozneje sem ostal
nekaj časa aktiven v SLS-u. Ker sem po prepričanju klasični
krščanski demokrat, tudi na političnem področju iščem podobno
misleče.
Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj
prepoznavna?
Sodražica je znana kot zibelka izdelovanja suhe robe (lesarstvo)
in po dobri domači glasbi (Matija Arko – Matt Hoyer, eden
od začetnikov polka stila v ZDA, rojen v Sodražici, ansambel Franca
Miheliča in Roka Žlindre, Tamburaški orkester itd). Znana pa je
tudi po božjepotnem svetišču pri Novi Štifti in danes vse bolj tudi
po mistikinji Magdaleni Gornik.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih
rešujete prednostno?
Še vedno je velika pozornost namenjena dograjevanju
osnovne infrastrukture, zato gradimo vodovode in kanalizacijo,
obnavljamo ceste in gradimo ostalo javno infrastrukturo. To je
prednostna naloga. Pripravljamo pa tudi projekte na področju t. i.
družbene infrastrukture, kot je enota doma starejših občanov ter
širitev vrtca in šole. Še najslabši smo na področju turizma, kjer bi
radi naredili premik naprej. Vendar je to bolj dolgoročni izziv, ki pa
vsaj trenutno ni prednosten.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan?
Do zdaj je bilo sodelovanje v našem občinskem svetu
konstruktivno. Bolj kot ločevanje po politični opredelitvi, svetnike
zanima, kaj je pomembno in koristno za občane. Sam sodelovanje
OBČINA SODRAŽICA
Župan:
Občinski svet:
NSi članov OS:
Površina: 49,5 km 2
Prebivalcev: 2.185
moški: 1.108
žensk: 1.077
Povprečna starost: 41,9 let
mag. Blaž Milavec
9 članov
3 občinski svetniki
Stan. površina: 99 m 2 /osebo
Gospodinjstev: 833
Družin: 622
Delovno aktivnih: 874
Brezposelnih: 75
v občinskem svetu bolj ali manj uspešno gradim na temelju
medsebojnega spoštovanja in poštenega delovanja, odprtosti
in transparentnosti ter na stremljenju k iskanju najprimernejših
rešitev, ki so dobre za ljudi.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan?
Občina Sodražica je majhna občina, a z močnim karakterjem.
Osnovna vizija razvoja je postopno urejanje območja z vso potrebno
infrastrukturo (ceste, voda, javni objekti in podobno) in zagotavljanje
najpomembnejših storitev (šola, zdravstvene storitve,
komunala, pošta), da bi občanom zagotovili ustrezne bivanjske in
delovne pogoje. To se mi zdi najbolj pomembno. Ostale stvari, ki
so lahko celo bolj všečne, niso pa usodno pomembne za življenje
lokalne skupnosti, pa zagotavljati smiselno, po potrebi in v okviru
danih zmožnosti. •
20

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
AKTUALNO
GROZLJIVE POSLEDICE VOJNE V
UKRAJINI TERJAJO UKREPANJE
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN
EVROPSKE UNIJE
V Evropskem parlamentu smo na zadnjem plenarnem zasedanju
potrdili resolucijo, v kateri pozivamo Evropsko unijo (EU), naj
sprejme vse potrebne ukrepe v mednarodnih postopkih in pred
sodišči v podporo pregonu ruskega in beloruskega režima za
vojna hudodelstva, zločine proti človeštvu, genocid in agresijo.
Te preiskave in posledični pregon bi namreč morali veljati tudi
za vse pripadnike ruskih oboroženih sil in vladne uradnike, ki
sodelujejo v vojnih zločinih.
V resoluciji pozivamo Unijo tudi k podpori za ustanovitev posebnega
mednarodnega sodišča za kaznovanje agresije nad Ukrajino
– za katerega Mednarodno kazensko sodišče nima pristojnosti
– in pred katerim bi obravnavali ruske politične voditelje in
vojaške poveljnike ter njihove zaveznike.
Po mnenju Evropskega parlamenta poročila o grozodejstvih,
kot so vsesplošno obstreljevanje ukrajinskih mest, prisilne
deportacije, uporaba prepovedanega streliva, napadi na civiliste,
ki bežijo po vnaprej dogovorjenih humanitarnih koridorjih,
usmrtitve in spolno nasilje pomenijo kršitve mednarodnega
humanitarnega prava in bi lahko pomenila vojna hudodelstva.
Zaradi Putinove vojne v Ukrajini, poleg vseh grozodejstev nad
ukrajinskim narodom svetu grozi še izjemno huda kriza pri
preskrbi s hrano. Rusija in Ukrajina sta namreč peti največji
izvoznici pšenice, skupaj predstavljata 29 odstotkov mednarodne
letne prodaje. Ko se tolikšen delež omenjene proizvodnje umakne
s svetovnih trgov, najprej trpijo najrevnejši prebivalci.
Po več slabih letinah, paničnem nakupovanju med pandemijo in
težavah z dobavnimi verigami so svetovne zaloge hrane omejene,
po naših podatkih v Bruslju za dobrih 30 odstotkov pod petletnim
povprečjem.
Putinov napad na Ukrajino je tako povzročil svetovno krizo s
hrano, kar se že odraža na višjih cenah hrane tudi v Sloveniji.
V Evropskem parlamentu menimo, da bi EU ob nedopustni ruski
blokadi transportnih ladij v Črnem morju lahko pomagala Ukrajini
pri prevozu žita po železnicah in cestah v pristanišča v Romuniji
ali na Baltiku. V Ukrajini je po zadnjih podatkih obtičalo približno
25 milijonov ton koruze in pšenice, kar ustreza letni porabi
omenjenega pridelka v vseh najmanj razvitih gospodarstvih na
svetu.
Menim, da bi morale države članice EU čim prej oblikovati načrt
reševanja tega pridelka, ki sicer utegne zgniti. Če lahko Ukrajini
dobavljamo orožje, verjamem, da lahko organiziramo tudi prevoz
pšenice in koruze iz Ukrajine.
Medtem smo v politični skupini EPP v Evropskem parlamentu
v Bruslju že pred časom pozvali Evropsko komisijo, da v okviru
strategije »Od vil do vilic« nemudoma odloži vso zakonodajo, ki bi
v novo nastalih razmerah lahko zmanjšala ter ovirala proizvodnjo
evropskih kmetij.
Ob pojavljanju svetovne krize hrane pa nam zaradi vojne v Ukrajini
pretijo nevarnosti tudi na drugih področjih.
Turizem, ki neposredno ali posredno zaposluje približno 27 milijonov
ljudi, s čimer ima pomembno vlogo za gospodarstvo, konkurenčnost,
zaposlovanje in spodbujanje socialne blaginje v EU.
Kot pogajalka politične skupine EPP v Evropskem parlamentu
za proračun za leto 2023 na področju prometa in turizma bom
predlagala premislek v smeri najnovejših makroekonomskih kazalnikov.
Slednji nas namreč vse bolj opozarjajo na izjemno nepredvidljive
finančne posledice.
Najnovejši podatki o višini inflacije v Nemčiji (7,4 odstotka) in ZDA
(8,3 odstotka) kažejo na vse hujše posledice negativnih učinkov
inflacije na mednarodno poslovno okolje, kar se že odraža tudi v
naši domovini.
V Sloveniji so se majske cene življenjskih potrebščin po podatkih
slovenskega statističnega urada v povprečju zvišale na letni
ravni za kar 8,1 odstotka, od aprilskih pa so bile višje za dva
odstotka. Majska letna inflacija je bila tako najvišja po aprilu
2002, ko Slovenija še ni bila v EU in območju evra.
V proračunskih smernicah, ki smo jih potrdili na odboru za promet
in turizem v Bruslju, smo sicer poudarili, da bi morala biti
digitalni in zeleni prehod pravična, vključujoča in nediskriminatorna,
s čimer bi zagotovili, da se delovna sila in podjetja v prometnem
in turističnem sektorju lahko pravočasno prilagodijo.
Menim pa, da bi bilo v luči novih gospodarskih okoliščin treba
pri tem dodati še finančne spodbude za turizem, s katerimi bi
neposredno blažili posledice visoke inflacije. To je tudi moje izhodišče
kot poročevalke EPP za proračunsko področje prometa in
turizma v Evropskem parlamentu.
Končno potrjevanje evropskega proračuna za leto 2023 je sicer
predvideno za konec novembra. •
Ljudmila Novak
poslanka Evropskega parlamenta
21

OSEBNO
NATAŠA BREŽNIK
PREDSEDNICA
MESTNEGA ODBORA NSi CELJE,
PODPREDSEDNICA ZELENE ZVEZE NSi
Poklic in delo?
Univ. dipl. inž. agronomije. Začetek poklicne kariere sega na
Kmetijsko gozdarski zavod Celje, na področje tehnološkega svetovanja,
usposabljanja kmetov in pomoči pri uveljavljanju najrazličnejših
ukrepov kmetijske politike. Na Agenciji RS za okolje
sem pridobila nove razsežnosti znanja s področja okoljevarstva,
ki jih še danes nadgrajujem na ministrstvu za okolje in prostor.
Pri svojem delu skušam povezati potrebe gospodarstva in hkrati
varovati širše okolje v dobrobit ljudi.
Kateri so vaši hobiji?
V prvi vrsti prostovoljstvo v organiziranih institucijah, kjer
prisluhnem socialnim in duhovnim potrebam ljudi, ki zase ali za
svoje domače potrebujejo pomoč. Tukaj pridobim neprecenljive
izkušnje. Uživam v pogovoru s sočutnimi ljudmi. Rada kuham in
pečem. Sprostijo me vrtnarjenje, kolesarjenje in pogled z gora.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Vseskozi matematika in fizika.
Katera je vaša najljubša hrana?
Ribe in zelenjava.
Vaš najljubši letni čas?
Jesen. Neverjetne barve in prijetne temperature.
Najljubša turistična destinacija?
Južna Dalmacija, še vedno. Skandinavija pa za mojo dušo.
Vaša barva je?
Temno modra.
Najljubši film?
Filmi pridejo na vrsto na stara leta.
Najljubša knjiga?
Ko je rak samo še morska žival, Stajka Skrbinšek.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Zaradi nostalgije in evrovizijskega duha, Johnny Logan. Trenutno
Tomislav Bralić in dalmatinske klape. Tudi Dunajska filharmonija
mi je blizu.
Najboljši športnik ali športnica?
Tina Maze.
Kakšen je vaš moto življenja?
S posluhom in pravo bližino se naúčimo sprejemati sebe in druge
z dobrimi in slabimi lastnostmi, ki jih nosimo s seboj. Potem
bomo pripravljeni ljubiti.
Kaj vam pomeni družina?
Občutek varnosti, pripadnosti in razdajanja. In posebna vez z
otrokoma.
Kaj vam pomeni država?
Prostor, v katerem živim. Domoljubje. Vladavina.
Kaj vam pomeni politika?
Nujno potrebno orodje, prek katerega izražam svoja strinjanja in
nasprotovanja. Daje mi možnost, da oblikujem svoja stališča in
usmerjam ljudi na pravo pot.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Moje korenine, ponos na jezik, kulturo in pokrajino.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Zaradi temeljev krščanstva in svobode. Ker je v koraku s časom,
sodobna, ponuja priložnosti in je prilagodljiva. Tukaj se vidim.
Družboslovje ali naravoslovje?
Naravoslovje.
Gospodarstvo ali javni sektor?
Učinkovitejši javni sektor za uspešno gospodarstvo.
Vaš vzornik je?
Vsak preprost človek.
Verjamem v?
Dialog in povezovanje.
Verjamem, da nismo vsi ljudje brezbrižni. •
22

AKTUALNO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:
1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: jopica NSi in 3. nagrada: majica NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 29. julija 2022,
na naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si.
Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo VERJAMEM V SODELOVANJE. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Lojze Šinkovec (Ljubljana),
2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Iva Hirtl (Benedikt) in
3. nagrado, majico NSi, prejme Jože Divjak (Brestanica).
Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih.
Sedaj tudi s TikTok profilom NSi.
23

ŽELIMO VAM VESELO IN
PONOSNO PRAZNOVANJE
DNEVA DRŽAVNOSTI!