KRKA prelistaj

nekoliko pojenjalo, povečevati pa se je začelo notranje
ki smo jim priče še danes in jih najbolj konkretno odslikuje
umazane in brez dvoma vse hudo žejne – prave Dolenjke. Loke
pod njo pozdravlja me nekako ogoreli straški zvonik, in če se
preseljevanje, posebno v razvijajoča se domača mesta (npr.
gradbena dejavnost. Slikovite predele ob Krki je pisatelj Janez
spremene se v čedalje širje travnike – ljudje, ki delajo po njivah
obrnem proti mestu, kima proti meni izza hriba štrleča streha
Ljubljano, Novo mesto). To gibanje se je nadaljevalo še po
Trdina (1830–1905) opisal v svojih popotnih zapiskih takole:
gledajo me nekako srepo, kaj da jim teptam mlado travo, kajti
zvonika kapitolske cerkve. Najlepši kras te okolice pa je vsekako
drugi svetovni vojni, ko je dolina zgornje Krke ostajala eno
tod ob Krki ne gre nobena stezica – sicer bi nahajalo se tu
drevje – tu nizko, da mu se mora komaj grmovje reči, drugje
najbolj nerazvitih in zaostalih območij. Posledice druge
Od Cegelnice je najprej še na obeh straneh gozd – na oni
najprijetnejše sprehajališče cele novomeške okolice. Ali pogled
kipeče ravno, ponosno, visoko proti nebu – tu posamez, tu
svetovne vojne so zmanjšale agrarno prenaseljenost in skrčile
neha kmalu, nastopajo njive in dalje hiša in še ena in cela
je prelep, če se ozrem: poleg mene mirna blagodatna Krka in
v vrstah, tu v malih gajih, tu v gostih prostornih šumah – tu
število družinskih članov. Zaostajanje območja je bilo
vas (Brod). Na levi strani gre pot skozi redko hosto – po tleh
sočna paša, dalje travniki in blez (menda, op. av.), tako je
bodičevje, tu dobrava. Nič drugega ne manjka kakor bogatin
nekaj časa povezano tudi s političnimi, torej ideološkimi
je deloma prav lep mah. Kmalu smo tudi tod na polju, ki je
tudi na drugi strani vode. Od senožeti naprej povsod pridno
z umetniškim čutom in očesom, ki bi vse te raztresene lepote
odločitvami.
kaj prhko in rodovitno ... Tu se vidijo ob vodi že tudi prve
obdelano polje in po napetinah in gričih vasi Groblje, Brod,
in miline zavezal v prečuden venec na slavo sebi in deželi. 5
loke, prav za prav le ozki živo zeleni trakovi med dolnjim
Srebrniče, Češča vas, na malem hribčku pa cerkev založka in
in gornjim bregom. Dolnji breg je vedno nizek in obraščen
naprej Brajtenav – sicer dolgočasen grad kakor srebrniški. Ali
Zares doživet opis, čeprav zaznamo tudi v tem pisateljevem
z vrbami – o povodnji prestopi ga Krka in namoči in pognoji
tu lepšata oba svoje obližje, posebno Brajtenav s svojim krasnim
delu kanček ironije, s katero je nič kolikokrat označeval eno
Zaostala in izrazito kmetijska zgornja Krka se je začela
tihe ravne loke, ki dajejo radi tega naj goščo in tanjo travo.
temnim smrečjem. Obzorje zaklanjata Nova in Stražka gora,
od vsakdanjih posebnosti in “napak” Dolenjcev in Dolenjk,
počasi razvijati šele v šestdesetih letih, kraji in ljudje ob
Kmalu dobe tudi večjo širjavo in kolikor so širje, toliko manj
srednji in spodnji Krki pa so doživljali in sooblikovali razvoj
strm je tudi gornji breg, ki nosi visoko drevje na svoji rebri le
kmalu po koncu druge svetovne vojne. Tako so bili npr. v
dokler je strm, dalje naprej pa ga zakriva trava, ki je nekoliko
Novem mestu med letoma 1952 in 1956 zgrajeni pomembni
manj zelena kakor po lokah ali razveseljuje oko z raznoterimi
gospodarski objekti, med njimi tudi tovarna zdravil Krka.
pisanimi cvetlicami. Na zadnje gornji breg ni drugega ko
lahka, zala napetina, ki loči in združuje zelene loke s plodnim
Zaradi izredno kakovostne kulturne krajine in sorazmerne
poljem. Po njivah nabirajo male deklice poljsko ločiko, služila
bližine prometnih poti ter dostopnosti iz večjih središč je
bo družini za postno jed, ker je ravno petek. Sem ter tje orjejo
postala od konca šestdesetih let dolina zgornje Krke tudi
Grobljani in Založani – iz njihovih ust ni slišati drugega kot
Po reki se imenuje tudi
značilno območje z bolj ali manj sklenjenimi in strnjenimi
vedno enako priganjanje lenih volov – ali s srebrniških njiv,
Krka, tovarna zdravil,
območji počitniških hiš. Vsa ta so večinoma močno
z desne strani Krke pa mi doni v uho prekrasno, melodično
ustanovljena 23. 4. 1954.
spremenila tudi kulturo in strukturo pokrajine ter njeno
petje brezštevilnih delavcev in delavk. To ni več pusta
Danes je uspešna delniška
istovetnost. Zato ostajajo podobe nekdanje doline Krke in
recitacija, ampak umetno, pravilno ubrani glasovi. Prozajično
družba in mednarodno
posameznih predelov le še v opisih pisateljev in v redkih
laja vmes hripavi grajski pes, po cesti pa potujejo naglih
generično farmacevtsko
slikovnih, zlasti fotografskih pričevanjih. Ti so ohranili
korakov ženske iz Srebrnič proti mestu – vse bolj majhne, ali
podjetje s sedežem
spomin na pokrajino pred njenimi velikimi spremembami,
urne, gibčne, spretne, vse nekoliko nališpane, nekoliko pa tudi
v Novem mestu.
14
15