You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
predvsem za goljufe, saj so bile stranke, ki so prinašale žita v<br />
V mline ob Krki so prinašali vreče žita z oprtami, tj. tkanimi<br />
razpoloženje popolno. V krajih povsod na Slovenskem je kos<br />
v mlinu so se razlikovale tudi po tem, kako jih je mlinar<br />
mletje, zmeraj prepričane, da so jih pri plačilu opeharili. Prav<br />
transportnimi trakovi. Žita pa so tudi vozili v mline z<br />
belega kruha zmeraj pomenil nekaj več: bil je merilo praznične<br />
pogostil. Tako so naramniki dobivali le kos kruha ali celo<br />
zato je tudi nastal pregovor, da neozdravljivo bolezen ozdravi<br />
vozovi. Nekateri mlinarji so si poskušali zagotoviti čim več<br />
blaginje in je zaznamoval pomembne temeljne mejnike<br />
nič, za pomlinarje pa so pripravili celo kosilo ali večerjo,<br />
le klobuk poštenega mlinarja!<br />
strank in so enkrat ali dvakrat na teden pobirali zrnje po<br />
v človeškem življenju kot so rojstvo, poroka in smrt.<br />
odvisno od tega, kdaj so pripeljali v mlin. Najpogosteje so<br />
vaseh z lastnimi vozovi. Tako so naložili na voz tudi po<br />
pomlinarjem ponudili zelje, žgance in krompir in seveda<br />
30 do 40 mernikov žita, jih nato v mlinu zmleli in se vračali<br />
tudi pijačo (žganje, šmarnico). Naramniki so prinašali<br />
Glede na lastništvo in opravljanje mlinarske<br />
dejavnosti sta bila do konca druge svetovne<br />
vojne ob reki Krki navadno dva tipa mlinov.<br />
Pri prvem je bil lastnik mlina hkrati tudi<br />
k strankam z zmleto moko. Mlinarji, ki so imeli večje zaloge<br />
zrnja in moke, so pogosto menjavali s strankami zrnje za<br />
zmleto moko.<br />
Stranke, ki so prinesle ali pripeljale zrnje v mline, so enotno<br />
poimenovali pomlinarji. Vendar tudi ti niso bili enotni.<br />
Tako so v večjih obrtniških mlinih razlikovali pomlinarje,<br />
v mline od polovice do dveh mernikov zrnja (približno<br />
12,5 do 50 kg), pomlinarji pa so pripeljali tudi po 300<br />
do 500 kilogramov žit. Mlinarji pa so poznali še tretji<br />
tip strank. To so bili volarji, ki so pripeljali v mline z<br />
mlinar. Z družinskimi člani je živel v mlinu in nekateri od<br />
Poglavitna sezona mletja je bila od novine, tj. od julija,<br />
ki so žito pripeljali v mlin z vozom, in naramnike, ki so žita<br />
volovsko vprego. Niso jih pretirano cenili, podobno kot<br />
družinskih članov so bili pri delu v mlinu tudi neposredno<br />
ko je dozorela pšenica, do božiča in novega leta. O tem<br />
prinesli v mlin z vrečo na rami ali z oprto na hrbtu. Stranke<br />
naramnikov ne. Pravi pomlinarji so bili za mlinarje tisti<br />
udeleženi. Podobno je bilo na žagah. Žagarji in mlinarji<br />
pripoveduje tudi ljudska pesem:<br />
so bili lahko mlinarjevi sinovi, (neporočeni) bratje, razni<br />
strici ipd. Drug tip je bil mlin v lasti kmeta, posestnika ali<br />
Ječmen do pšenice sem pojedel,<br />
trgovca. Ta se je ukvarjal s kmetovanjem, trgovanjem ali s<br />
pšenico do koruze,<br />
kako drugo dejavnostjo (npr. gostilničarstvom), v mlinu ali<br />
koruzo do božiča,<br />
na žagi pa je imel najetega mlinarja (žagarja), torej je bil ta<br />
potem bo pa iz hudiča!<br />
Zaradi stalnega in močnega<br />
pri njem v službi. Ti mlinarji so pogosto potovali od mlina<br />
vodnega toka se je na obeh<br />
do mlina in iskali čim boljši zaslužek. Z njimi je potovala<br />
Pesem zgovorno ponazarja vsakoletno dogajanje, še zlasti v<br />
bregovih Krke razvijalo<br />
tudi njihova družina, če so bili poročeni. Lastnik, pravzaprav<br />
tistih družinah, ki so imele majhno posest in veliko družinskih<br />
mlinarstvo, ki je po koncu<br />
gospodar mlina, je najetega mlinarja plačeval z naturalnim<br />
članov. Če k temu prištejemo še slabe letine in razne naravne<br />
druge svetovne vojne začelo<br />
plačilom, z mericami pobranega žita. Dolžina delovne<br />
nezgode (npr. uničenje pridelka s točo), vidimo, da vsebina<br />
postopoma propadati.<br />
dobe posameznega mlinarja v mlinu je bila torej odvisna<br />
pesmi pravzaprav odslikuje eno od temeljnih značilnosti<br />
Danes o tej dejavnosti<br />
predvsem od odnosov z lastnikom ali gospodarjem in je<br />
življenja ob reki Krki v preteklosti. Pogosto so zadnjo večjo<br />
pričajo še nekatere<br />
lahko zgovorno ponazarjala njuno medsebojno poštenost,<br />
količino zrnja porabili za moko prav ob božičnih praznikih,<br />
stavbe, vodna korita in<br />
vestnost in zaupanje. To se je najbolj pokazalo pri delitvi<br />
ko je moralo biti na mizah praznično obilje. Nekaj zrnja je<br />
stoječa mlinska vodna<br />
naturalnega zaslužka, torej pri odmerjanju količine pobranih<br />
bilo treba shraniti za seme in novo letino, in če je ostalo<br />
kolesa. Nekdanji mlin pri<br />
žitnih meric.<br />
še za hlebec belega kruha o veliki noči, je bilo praznično<br />
Zagradcu.<br />
20<br />
21
Change language