KRKA prelistaj

JANEZ BOGATAJ
IN JOŽE MUŠIČ

Ozka dolina zgornje Krke s svojim spodnjim, širšim delom
kotlino in Notranjsko z ravninskimi predeli Spodnjega
in upravno središče Dolenjske. Vsa obdobja njegovega razvoja
V njegovi bližini, v podnožju Gorjancev, je leta 1234
z osrednjo naselbino Novim mestom, ki se je oblikovala na
Posavja in hribovitimi predeli zahodne Dolenjske.
so bila povezana z reko. Ob njej so se razvijale in po njej so
koroški vojvoda Bernard Spanheimski ustanovil samostan
naravno zavarovanem, strmem skalnatem pomolu ob okljuku
Širše območje ob reki Krki je bilo torej v različnih obdobjih
se v novejšem času poimenovale razne dejavnosti, podjetja,
cistercijanskega reda in mu namenil velike posesti. Samostan
reke, je bila že od mlajše kamene dobe vse do graditve rimske
zgodovinskega razvoja zanimivo za naseljevanje, postavitev
tovarne. Navsezadnje je z imenom reke najbolj neposredno in
je deloval do leta 1785, ko ga je skupaj z drugimi samostani
ceste Emona–Siscia (danes Ljubljana–Sisak) pomembna
gradov in razne oblike gospodarskega prizadevanja. Reka
tudi simbolno povezano ime sodobne tovarne zdravil Krke,
razpustil Jožef II. Danes je v prostorih nekdanjega samostana
prometna pot v smeri vzhod–zahod. Reka je bila torej
je dajala pitno vodo, hkrati pa jo je bilo mogoče izrabljati
ki se ukvarja tudi s turistično-zdraviliško dejavnostjo, njeni
pomembno kulturno središče, posebna pozornost je
stoletja in tisočletja pričevalka najrazličnejših civilizacijskih
v prehranjevalne, gradbene in energetske namene. Toda o
začetki pa sodijo v leto 1954.
namenjena likovni umetnosti.
dosežkov in prenašanja kulturnih dobrin na širšem ozemlju
tem še pozneje. Kjer se tok reke Krke po slikovitih brzicah
jugovzhodnih Alp. Ob njej so potekali naselitveni tokovi
v zgornji dolini umiri, je avstrijski vojvoda Rudolf IV.
Veliko starejša od Novega mesta je Kostanjevica na Krki,
Na drugem koncu Šentjernejskega polja, prav tako v zavetju
različnih ljudstev, od prazgodovine do slovanske naselitve.
Habsburški dne 7. aprila 1365 ustanovil Novo mesto in
ki se je razvila na umetnem otoku sredi Krke. Leta 1249
podnožja gorjanskih gozdov, je bil leta 1403 ustanovljen
Šele z graditvijo dolenjske železnice (1894) in avtomobilske
ga poimenoval po sebi Rudolfswerd. Mesto, ki je nastalo
se omenja kot trg in 1252 kot mesto, ki se je razvijalo kot
drugi večji samostan v neposredni bližini reke Krke, in
ceste med Ljubljano in Zagrebom (1958) je izgubila pomen
na temeljih starejših naselitvenih tokov (vsaj že od leta 1000
politično, gospodarsko in versko središče ob spodnji Krki.
sicer kartuzija Pleterje. Ustanovil ga je grof Herman II.
najkrajša pot ob reki Krki, ki je povezovala Ljubljansko
pred našim štetjem), se je razvilo v gospodarsko, kulturno
Reka ga je obkrožala z vseh strani in mu dajala varnost.
Celjski, kot zadnjo od štirih kartuzij na Slovenskem. Seveda
Reka Krka si je vrezala
svojo strugo v kraška
tla in zlasti v zgornjem
toku ustvarila slikovite
podobe narave. Tudi
pri Budganji vasi.
8
9

samostan ni bil ves čas v lasti kartuzijanov. Od leta 1593
vse do 1899 so v njem gospodarili jezuiti in zasebni lastniki,
kartuzijani pa so morali leta 1899 samostan spet odkupiti in
so znova postali njegovi lastniki.
Poleg mest, trgov in samostanov je na širšem območju
doline reke Krke med 12. in 15. stoletjem zraslo več gradov.
Največ jih je bilo v dolini reke Krke, tudi njenega pritoka
Temenice, in nekaj v okolici Novega mesta, skupaj kakih
65 pomembnejših. Danes pogostokrat slišimo slogan:
Dolina reke Krke – dolina gradov. A to je bolj povezano z
zgodovinskim spominom, saj veliko gradov ni ohranjenih
ali so v slabem stanju. Več pomembnih gradov in dvorcev je
bilo neposredno ob reki Krki; nekateri so bili s poznejšimi
prezidavami spremenjeni v graščine.
O gradu Vrhkrka nad izvirom reke danes ni več sledu.
V vsej svoji mogočnosti pa se bohoti nad Krko grad
Žužemberk, ki se po nastanku uvršča v 13. stoletje in
je delno obnovljen, vendar le na zunaj. To pomeni, da še
vedno nima prave grajske vsebine. Veliko slabšo podobo
kaže znameniti grad Soteska, ki je nastal v 14. stoletju,
danes pa je od nekdanje celote obnovljen le mnogo mlajši
vrtni paviljon. Sam grad ob slikovitem umetnem jezu, ki je
usmerjal vodo Krke na pogon nekdanje Auerspergove žage
in manjše elektrarne, je videti dokaj klavrn, kar je posledica
požiga nekaj pred koncem druge svetovne vojne.
Med najbolj slikovite dolenjske gradove, ki so še dobro
ohranjeni in namenjeni raznim sodobnim dejavnostim
(npr. gostinstvu in turizmu), sodi grad Otočec. Postavili
so ga že v 13. stoletju na otoček sredi struge reke Krke in
se je do danes ohranil kot edini vodni grad na Slovenskem.
Danes se grad ponaša z vrhunsko hotelsko dejavnostjo in
izbrano kakovostno kulinarično ponudbo. Le streljaj od
njega, na desnem bregu nad Krko, stoji grad Struga,
ki so ga s poznejšimi prezidavami spremenili v graščino.
Na nasprotnem bregu, vendar nekoliko bolj odmaknjeno
od struge Krke, je dobro ohranjen gradbeno prenovljen
Stari grad, za katerega skrbi tovarna Krka. Grad je zaprt
za obiskovalce.
Krka je s svojimi otočki in okljuki omogočala živahno
graditev naselij in gradov v fevdalnem obdobju. Tako so
Habsburžani postavili na prvem od treh velikih okljukov
Krke Novo mesto, Spanheimi Kostanjevico, freisinški škofje
pa naselbino na Otoku pri Dobravi. O njej nam danes govori
arheološko najdišče, sicer pa je bila na tem kraju znamenita
naselbina, pravzaprav trg, eno izmed upravnih središč
freisinške dolenjske posesti z gradom. Vrhunec je dosegla
v 14. stoletju z razvito lončarsko, železarsko in usnjarsko
obrtjo, prebivalci so se ukvarjali tudi s tovorništvom,
ribištvom in brodarstvom. Leta 1473 so Turki osvojili trg,
prebivalce pobili ali odpeljali. Tam, kjer je bila nekdaj sloveča
naselbina, raste danes trava, saj po turškem opustošenju trga
niso več obnovili.
Otok in Kostanjevico je torej varovala otoška lega na sredini
Krkinih okljukov, ki so jih prekopali in tako dobili otoka. Novo
mesto je bilo zavarovano s strmim skalnim pobočjem nad
okljukom reke, zaradi česar ga celo Turkom ni uspelo nikoli
zavzeti. Tod so se 1472 naselil tudi frančiškani, 1672 je bil
ustanovljen še kapucinski samostan, vendar 1786 razpuščen.
Dolino reke Krke so
imenovali tudi dolina
gradov. Danes jih
je ohranjenih malo,
med njimi je vodni
grad Otočec.
10
11

nekoliko pojenjalo, povečevati pa se je začelo notranje
ki smo jim priče še danes in jih najbolj konkretno odslikuje
umazane in brez dvoma vse hudo žejne – prave Dolenjke. Loke
pod njo pozdravlja me nekako ogoreli straški zvonik, in če se
preseljevanje, posebno v razvijajoča se domača mesta (npr.
gradbena dejavnost. Slikovite predele ob Krki je pisatelj Janez
spremene se v čedalje širje travnike – ljudje, ki delajo po njivah
obrnem proti mestu, kima proti meni izza hriba štrleča streha
Ljubljano, Novo mesto). To gibanje se je nadaljevalo še po
Trdina (1830–1905) opisal v svojih popotnih zapiskih takole:
gledajo me nekako srepo, kaj da jim teptam mlado travo, kajti
zvonika kapitolske cerkve. Najlepši kras te okolice pa je vsekako
drugi svetovni vojni, ko je dolina zgornje Krke ostajala eno
tod ob Krki ne gre nobena stezica – sicer bi nahajalo se tu
drevje – tu nizko, da mu se mora komaj grmovje reči, drugje
najbolj nerazvitih in zaostalih območij. Posledice druge
Od Cegelnice je najprej še na obeh straneh gozd – na oni
najprijetnejše sprehajališče cele novomeške okolice. Ali pogled
kipeče ravno, ponosno, visoko proti nebu – tu posamez, tu
svetovne vojne so zmanjšale agrarno prenaseljenost in skrčile
neha kmalu, nastopajo njive in dalje hiša in še ena in cela
je prelep, če se ozrem: poleg mene mirna blagodatna Krka in
v vrstah, tu v malih gajih, tu v gostih prostornih šumah – tu
število družinskih članov. Zaostajanje območja je bilo
vas (Brod). Na levi strani gre pot skozi redko hosto – po tleh
sočna paša, dalje travniki in blez (menda, op. av.), tako je
bodičevje, tu dobrava. Nič drugega ne manjka kakor bogatin
nekaj časa povezano tudi s političnimi, torej ideološkimi
je deloma prav lep mah. Kmalu smo tudi tod na polju, ki je
tudi na drugi strani vode. Od senožeti naprej povsod pridno
z umetniškim čutom in očesom, ki bi vse te raztresene lepote
odločitvami.
kaj prhko in rodovitno ... Tu se vidijo ob vodi že tudi prve
obdelano polje in po napetinah in gričih vasi Groblje, Brod,
in miline zavezal v prečuden venec na slavo sebi in deželi. 5
loke, prav za prav le ozki živo zeleni trakovi med dolnjim
Srebrniče, Češča vas, na malem hribčku pa cerkev založka in
in gornjim bregom. Dolnji breg je vedno nizek in obraščen
naprej Brajtenav – sicer dolgočasen grad kakor srebrniški. Ali
Zares doživet opis, čeprav zaznamo tudi v tem pisateljevem
z vrbami – o povodnji prestopi ga Krka in namoči in pognoji
tu lepšata oba svoje obližje, posebno Brajtenav s svojim krasnim
delu kanček ironije, s katero je nič kolikokrat označeval eno
Zaostala in izrazito kmetijska zgornja Krka se je začela
tihe ravne loke, ki dajejo radi tega naj goščo in tanjo travo.
temnim smrečjem. Obzorje zaklanjata Nova in Stražka gora,
od vsakdanjih posebnosti in “napak” Dolenjcev in Dolenjk,
počasi razvijati šele v šestdesetih letih, kraji in ljudje ob
Kmalu dobe tudi večjo širjavo in kolikor so širje, toliko manj
srednji in spodnji Krki pa so doživljali in sooblikovali razvoj
strm je tudi gornji breg, ki nosi visoko drevje na svoji rebri le
kmalu po koncu druge svetovne vojne. Tako so bili npr. v
dokler je strm, dalje naprej pa ga zakriva trava, ki je nekoliko
Novem mestu med letoma 1952 in 1956 zgrajeni pomembni
manj zelena kakor po lokah ali razveseljuje oko z raznoterimi
gospodarski objekti, med njimi tudi tovarna zdravil Krka.
pisanimi cvetlicami. Na zadnje gornji breg ni drugega ko
lahka, zala napetina, ki loči in združuje zelene loke s plodnim
Zaradi izredno kakovostne kulturne krajine in sorazmerne
poljem. Po njivah nabirajo male deklice poljsko ločiko, služila
bližine prometnih poti ter dostopnosti iz večjih središč je
bo družini za postno jed, ker je ravno petek. Sem ter tje orjejo
postala od konca šestdesetih let dolina zgornje Krke tudi
Grobljani in Založani – iz njihovih ust ni slišati drugega kot
Po reki se imenuje tudi
značilno območje z bolj ali manj sklenjenimi in strnjenimi
vedno enako priganjanje lenih volov – ali s srebrniških njiv,
Krka, tovarna zdravil,
območji počitniških hiš. Vsa ta so večinoma močno
z desne strani Krke pa mi doni v uho prekrasno, melodično
ustanovljena 23. 4. 1954.
spremenila tudi kulturo in strukturo pokrajine ter njeno
petje brezštevilnih delavcev in delavk. To ni več pusta
Danes je uspešna delniška
istovetnost. Zato ostajajo podobe nekdanje doline Krke in
recitacija, ampak umetno, pravilno ubrani glasovi. Prozajično
družba in mednarodno
posameznih predelov le še v opisih pisateljev in v redkih
laja vmes hripavi grajski pes, po cesti pa potujejo naglih
generično farmacevtsko
slikovnih, zlasti fotografskih pričevanjih. Ti so ohranili
korakov ženske iz Srebrnič proti mestu – vse bolj majhne, ali
podjetje s sedežem
spomin na pokrajino pred njenimi velikimi spremembami,
urne, gibčne, spretne, vse nekoliko nališpane, nekoliko pa tudi
v Novem mestu.
14
15

do izliva največ 40 mlinov, 22 žag, 5 kovačnic, 3 samostojne
mlinov zmanjšalo najprej na 13 in nato vse do današnjega
vodi, ki žubori po vodnih koritih in poskuša obračati zadnje
nekaj mesecev, končale s poroko ... Mlini pa so mleli naprej,
stope, 4 valjkalnice in 7 dinamov za pridobivanje električne
edinega, kjer še meljejo, a z valjčno mlinsko napravo. Mlini
ostanke sestavnih delov pogonskih koles. Ob tem pogosto
simbolično so se kot kolesa časa vrtela mlinska kolesa, ob tem
energije. Danes stoji ob reki le še 25 objektov, v katerih so
so po velikosti, torej tudi po zmogljivosti, prekašali vodne
pozabljamo, da se za vsako od teh slikovitih podob skrivajo
so se menjavali mlinarji, vrstile so se usode, veselja in radosti,
bile v preteklosti navedene dejavnosti. In med temi meljejo
mline na drugih območjih Slovenije. To kaže že število
najrazličnejše pripovedi o svojevrstnih oblikah kulture in
tudi žalosti in nesreče.
le še v enem mlinu in žagajo na eni žagi. Za primerjavo
mlinskih kamnov v posameznih mlinih. Kar enajst mlinov na
načina življenja mlinarskih družin, zaposlenih v mlinih, in
navajam podatek, da so še v drugi polovici 19. stoletja samo
območju doline zgornje Krke je imelo po pet parov mlinskih
navsezadnje tudi različnih strank ali pomlinarjev, ki so leta,
Mlin je bil po svoji pojavnosti zmeraj nekaj posebnega in
v dolini zgornje Krke mleli v 24 mlinih, phali ječmen, proso
kamnov, s šestimi pari kamnov so delovali štirje mlini in
desetletja in stoletja prinašali in vozili zrnje v mletje. Mlini
mlinar tisti obrtnik, ki je veljal na družbeni lestvici nekaj
in ajdo v 3 stopah, izdelovali sukno v 2 valjkalnicah, žagali
s štirimi pari osem mlinov. V 22 mlinih so bile tudi stope,
so bili namreč v vseh obdobjih zgodovinskega razvoja tudi
več. Ne le po premoženju, temveč tudi po znanju in
na 14 žagah in kovali v 5 kovačijah. Po koncu druge svetovne
ki so imele štiri do šest lukenj za phanje.
pomembna družabna središča. Ljudje so prinašali zrnje v
splošni razgledanosti, ki je bila pogosto plod neštetih
vojne je do začetka šestdesetih let delovalo le na območju
mletje in med čakanjem na meljavo so se stkali številni stiki,
stikov s strankami od blizu in daleč. In prav za mlinarje
zgornje Krke 20 mlinov, ena stopa, 9 žag in 3 hišna dinama
Ko danes opazujemo nekaj ohranjenih mlinov, se pogosto
izmenjevala so se mnenja, gojili so obveščanje in porajale so
je bila značilna neka dvojnost: po eni strani so veljali za
za pridobivanje električne energije. Po letu 1960 se je število
nostalgično navdušujemo nad njihovo slikovito podobo ob
se prenekatere ljubezenske zveze, ki so se, pogosto že čez
velike strokovnjake, poznavalce, po drugi ali kar hkrati pa
Naravni lehnjakovi
jezovi v dolini zgornje
Krke pri Zagradcu.
18
19

predvsem za goljufe, saj so bile stranke, ki so prinašale žita v
V mline ob Krki so prinašali vreče žita z oprtami, tj. tkanimi
razpoloženje popolno. V krajih povsod na Slovenskem je kos
v mlinu so se razlikovale tudi po tem, kako jih je mlinar
mletje, zmeraj prepričane, da so jih pri plačilu opeharili. Prav
transportnimi trakovi. Žita pa so tudi vozili v mline z
belega kruha zmeraj pomenil nekaj več: bil je merilo praznične
pogostil. Tako so naramniki dobivali le kos kruha ali celo
zato je tudi nastal pregovor, da neozdravljivo bolezen ozdravi
vozovi. Nekateri mlinarji so si poskušali zagotoviti čim več
blaginje in je zaznamoval pomembne temeljne mejnike
nič, za pomlinarje pa so pripravili celo kosilo ali večerjo,
le klobuk poštenega mlinarja!
strank in so enkrat ali dvakrat na teden pobirali zrnje po
v človeškem življenju kot so rojstvo, poroka in smrt.
odvisno od tega, kdaj so pripeljali v mlin. Najpogosteje so
vaseh z lastnimi vozovi. Tako so naložili na voz tudi po
pomlinarjem ponudili zelje, žgance in krompir in seveda
30 do 40 mernikov žita, jih nato v mlinu zmleli in se vračali
tudi pijačo (žganje, šmarnico). Naramniki so prinašali
Glede na lastništvo in opravljanje mlinarske
dejavnosti sta bila do konca druge svetovne
vojne ob reki Krki navadno dva tipa mlinov.
Pri prvem je bil lastnik mlina hkrati tudi
k strankam z zmleto moko. Mlinarji, ki so imeli večje zaloge
zrnja in moke, so pogosto menjavali s strankami zrnje za
zmleto moko.
Stranke, ki so prinesle ali pripeljale zrnje v mline, so enotno
poimenovali pomlinarji. Vendar tudi ti niso bili enotni.
Tako so v večjih obrtniških mlinih razlikovali pomlinarje,
v mline od polovice do dveh mernikov zrnja (približno
12,5 do 50 kg), pomlinarji pa so pripeljali tudi po 300
do 500 kilogramov žit. Mlinarji pa so poznali še tretji
tip strank. To so bili volarji, ki so pripeljali v mline z
mlinar. Z družinskimi člani je živel v mlinu in nekateri od
Poglavitna sezona mletja je bila od novine, tj. od julija,
ki so žito pripeljali v mlin z vozom, in naramnike, ki so žita
volovsko vprego. Niso jih pretirano cenili, podobno kot
družinskih članov so bili pri delu v mlinu tudi neposredno
ko je dozorela pšenica, do božiča in novega leta. O tem
prinesli v mlin z vrečo na rami ali z oprto na hrbtu. Stranke
naramnikov ne. Pravi pomlinarji so bili za mlinarje tisti
udeleženi. Podobno je bilo na žagah. Žagarji in mlinarji
pripoveduje tudi ljudska pesem:
so bili lahko mlinarjevi sinovi, (neporočeni) bratje, razni
strici ipd. Drug tip je bil mlin v lasti kmeta, posestnika ali
Ječmen do pšenice sem pojedel,
trgovca. Ta se je ukvarjal s kmetovanjem, trgovanjem ali s
pšenico do koruze,
kako drugo dejavnostjo (npr. gostilničarstvom), v mlinu ali
koruzo do božiča,
na žagi pa je imel najetega mlinarja (žagarja), torej je bil ta
potem bo pa iz hudiča!
Zaradi stalnega in močnega
pri njem v službi. Ti mlinarji so pogosto potovali od mlina
vodnega toka se je na obeh
do mlina in iskali čim boljši zaslužek. Z njimi je potovala
Pesem zgovorno ponazarja vsakoletno dogajanje, še zlasti v
bregovih Krke razvijalo
tudi njihova družina, če so bili poročeni. Lastnik, pravzaprav
tistih družinah, ki so imele majhno posest in veliko družinskih
mlinarstvo, ki je po koncu
gospodar mlina, je najetega mlinarja plačeval z naturalnim
članov. Če k temu prištejemo še slabe letine in razne naravne
druge svetovne vojne začelo
plačilom, z mericami pobranega žita. Dolžina delovne
nezgode (npr. uničenje pridelka s točo), vidimo, da vsebina
postopoma propadati.
dobe posameznega mlinarja v mlinu je bila torej odvisna
pesmi pravzaprav odslikuje eno od temeljnih značilnosti
Danes o tej dejavnosti
predvsem od odnosov z lastnikom ali gospodarjem in je
življenja ob reki Krki v preteklosti. Pogosto so zadnjo večjo
pričajo še nekatere
lahko zgovorno ponazarjala njuno medsebojno poštenost,
količino zrnja porabili za moko prav ob božičnih praznikih,
stavbe, vodna korita in
vestnost in zaupanje. To se je najbolj pokazalo pri delitvi
ko je moralo biti na mizah praznično obilje. Nekaj zrnja je
stoječa mlinska vodna
naturalnega zaslužka, torej pri odmerjanju količine pobranih
bilo treba shraniti za seme in novo letino, in če je ostalo
kolesa. Nekdanji mlin pri
žitnih meric.
še za hlebec belega kruha o veliki noči, je bilo praznično
Zagradcu.
20
21

Izvira Krke sta dva, oba pri zaselku Gradiček pri vasi Krka. Prvi
izvir je v kraški jami, drugi pa se imenuje Poltarica. Slednji naj
bi imel tudi zdravilne učinke za oči, zato ne preseneča, da se je
že pred stoletji razvila božja pot k cerkvi v vasi Krka. Romarji
so si s Krko izpirali oči in jo nosili domov za zdravje.
31

Lehnjakovi jezovi niso le naravna dediščina reke,
ampak so stoletja dajali gradivo za stanovanjske in
druge stavbe. V poletnem času, ko je bil vodostaj
reke nižji, so s kratkimi enoročnimi žagami rezali
lehnjakove bloke, ki so bili primerni za gradnjo. Danes
so lehnjakovi jezovi zaščiteni kot naravna dediščina.
34

Ime reke Krke etimološko
ni razloženo, vendar pa
strokovnjaki menijo, da je
gotovo predslovansko. S
podobnimi imeni se navajajo
reke že v antičnih virih.
Največ virov je povezanih
z ribjim bogastvom v reki.
Tako Janez Vajkard Valvasor
l. 1689 navaja, da ima Krka
obilico rib, in sicer vse vrste;
in med to luskinasto vojsko se
poleg delikatnih in plemenitih
rib najde tudi kar najbolj
plemenite rake …
36

Lehnjakovi jezovi so usmerjali tok reke na mlinska
korita, v katerih se je vrtelo več mlinskih koles. Ker je
bilo vode dovolj, so bila vsa kolesa podlivna ali na t. i.
spodnjo vodo. Danes o nekoč razširjenem mlinarstvu
pričajo le nekateri zavrženi mlinski kamni.
40

V slikovitem kanjonu reke
je deloval mlin, ki so mu
domačini rekli pri Malenskih.
Poleg mlina je Krka poganjala
tudi žago. V mlinu so
prenehali mleti l. 1968.
47

Slikovite lege naselij in posameznih domačij
ob zgornjem toku reke Krke. Marinča vas
in Stranska vas (na manjši fotografiji).
48

Nad Krko v Žužemberku stoji mogočen grad, ki se
prvič omenja že leta 1295 in so ga zgradili knezi
Auerspergi. Od nekdanjega gradu, ki je bil med drugo
svetovno vojno požgan, so ohranjeni obodni zidovi in
stolpi. Grad je prizorišče številnim prireditvam.
68

Tonetov most pod Praprečami omogoča dostop do vasi na
desnem bregu Krke. Nad Žužemberkom je velika cerkev sv.
Mohorja in Fortunata, ki je bila požgana, novo pa so postavili
leta 1993 in je delo arhitekta Franceta Kvaternika.
70

Krka ima več obrazov, a temeljna sta dva: v zgornjem toku je
v kanjonu ustvarila številne jezove, v srednjem in spodnjem pa
se njen tok umiri ter zaspano vijuga po pokrajini.
83