KD1 2022_web

KRŠČANSKI 

DEMOKRAT. 

ČASOPIS 

NOVE SLOVENIJE 

KRŠČANSKIH 

DEMOKRATOV 

MAREC 2022 

ŠT. 28 

• NSi PREDSTAVILA VLADNI 

PROGRAM 2022-2026 

• DIGITALIZACIJA PROMETA 

PRINESLA E-VINJETO 

• Z DOLGOTRAJNO OSKRBO 

NA POMOČ STAREJŠIM IN 

INVALIDOM 

INTERVJU: 

MARK BORIS ANDRIJANIČ 

” 

V POLITIKI IN 

GOSPODARSTVU JE 

KLJUČ DO USPEHA 

ČLOVEK.” 

1

SOBOTA, 2. april 2022 

TABOR NSi 

TERME SNOVIK 

KAMNIK 

AVTOBUSNI PREVOZI NA TABOR NSi 

LAŠKO, ROGATEC, 

ROGAŠKA SLATINA, 

ŠTORE IN ŠMARJE 

PRI JELŠAH 

CELJE, DOBRNA, 

VOJNIK 

NOVO MESTO, 

STRAŽA, DOLENJSKE 

TOPLICE, 

ŠENTJERNEJ 

TREBNJE, MIRNA, 

ŠENTRUPERT, 

MIRNA PEČ, 

MOKRONOG - 

TREBELNO, ŠKOCJAN, 

ŠMARJEŠKE TOPLICE 

OSILNICA 

KRANJ, NAKLO, 

ŠENČUR, TRŽIČ 

SLOVENJ GRADEC 

KOROŠKA 

POSTOJNA, 

ILIRSKA BISTRICA 

CERKNICA, LOŠKA 

DOLINA IN BLOKE 

KAMNIK, DOMŽALE, 

KOMENDA, LUKOVICA, 

ŠMARTNO PRI LITIJI 

BREZOVICA, HORJUL, 

ŠKOFLJICA IN VELIKE 

LAŠČE 

MARIBOR OKOLICA 

Vse informacije 

bodo udeleženci 

prejeli ob prijavi. 




Avtobusni prevoz bo 

organiziran na relaciji 

Šentjernej (Dobruška 

vas–Novo mesto) 

(Mercator Center 

Prečna–Straža). 

Dobruška vas 

8.15, ob 8.30 iz 

Šmarjete, ob 8.45 

iz Mokronoga, iz 

Šentruperta ob 

9.00, 9.10 z Mirne, 

iz Trebnjega ob 9.20 

in iz Dobrniča ob 

9.30 uri. 




























041 504 716 ali 051 634 464 Jože Senica (Laško) 

040 814 270 Slavko Pavlovič (Rogatec) 

041 808 536 Leonida Došler (Rogaška Slatina) 

031 216 020 Štefan Novak (Šmarje pri Jelšah) 

040 161 380 Dušan Volavšek (Štore) 

041 719 936 Matej Cvikl 

041 840 528 Nataša Brežnik (Celje) 

041 231 000 Marko Dvornik 

07 30 44 014 ali 064 168 443 Emiljana Pavlin 

031 449 573 Anamarija Štimec (Osilnica) 

041 267 379 Albin Traven 

040 435 767 Sebastjan Slemenik 

041 504 966 Mojca Erjavec 

oziroma pri predsednikih občinskih odborov 

040 798 298 Andrej Smerdu (Postojna) 

031 803 316 Teja Iskra (Ilirska Bistrica) 

051 366 301 Iva Dimic 

041 434 170 Gašper Šporar (Kamnik) 

041668 684 Peregrin Stegnar (Domžale) 

041 911 142 Martina Prezelj (Komenda) 

041 452 767 Martin Fortuna (Šmartno pri Litiji) 

040 322 780 Mojca Stoschitzky (Lukovica) 

041 695 754 Rudi Rupar (Velike Lašče) 

031 388 074 Mojca Prosen (Horjul) 

040 210 299 Rok Goršič (Škofljica) 

031 330 661 Janez Pristavec (Brezovica) 

051 359 022 Borut Košič 

MARIBOR 

LOGATEC, VRHNIKA 

BREŽICE, SEVNICA IN 

RADEČE 

IDRIJA IN CERKNO 

TOLMIN 

BELTINCI, VELIKA 

POLANA 

ROGAŠOVCI, TIŠINA, 

TURNIŠČE, LENDAVA 

ČRENŠOVCI 

PRLEKIJA 

PTUJ IN OKOLICA 

ORMOŽ IN OKOLICA 

NAZARJE, POLZELA, 

VRANSKO, PREBOLD 

SEVERNA 

PRIMORSKA 

KOPER 

ŽELEZNIKI 











































040 728 174 Bernard Memon 

041 365 329 Janez Ovsec (Logatec) 

031 305 335 Sebastian Kovačič (Vrhnika) 

041 270 878 Franc Vranetič (Brežice) 

040 759 959 Zdenko Podvinski (Brežice) 

031 278 486 Robert Kaše (Sevnica) 

041 864 900 Miran Prnaver (Radeče) 

070/704 455 Ivan Strel 

031 239 151 Matej Hrast 

031 868 410 Stanislav Horvat 

040 728 237 Janez Kovačič 

041 357 390 Slavko Haužar (Rogašovci) 

051 376 384 Marija Kofjač (Tišina) 

041 951 851 Ivan Horvat (Tišina) 

041 673 199 Ivan Prša (Turnišče) 

051301545 Jožef Hozjan (Lendava) 

031 475 206 Matej Kolenko (Črenšovci) 

041 357 545 Marjan Novak 

041 432 740 Vladimir Rantaša 

031 487 500 Barbara Omers 

031 741 746 Janez Rožmarin (Ptuj) 

041 487 908 Silvo Sok (Gorišnica) 

040 212 428 Karmen Lozinšek (Podlehnik) 

041 462 308 Anton Gajšek (Žetale) 

041 265 229 Stanka Kolarič 

041 737 755 Sebastjan Žvipelj (Nazarje) 

040 850 399 Klemen Kanovnik (Polzela) 

040 339 977 Aleksander Reberšek (Vransko) 

040 170 066 Janko Petek (Prebold) 

041 444 391 Orjana Curk 

041 678 640 Jožko Premrn (Ajdovščina) 

031 385 538 Ljudmila Čibej Boltar (Kanal) 

041 504 863 Danijel Sertič (Koper) 

041 719 621 Franc Tušek 

Vsi, ki se želite udeležiti Tabora NSi v Kamniku, pa vaš občinski ali regijski odbor 

ne organizira avtobusnega prevoza, lahko pokličete na tajništvo NSi na številko 

01/241 66 50. Potrudili se bomo in vam sporočili, kje in kateremu OO NSi se 

lahko pridružite na avtobusu.

KAZALO 

UVODNIK: 

ODLOČNO NAPREJ. 

Leto 2022 smo začeli turbulentno, z velikim valom covid okužb 

in novo različico virusa, ki je okužil in prekužil praktično vse prebivalstvo. 

Ko je že bilo videti, da se vračamo v normalne tirnice, 

smo konec februarja praktično v enem dnevu zamenjali vsebino 

dnevnih novic z novo, še bolj žalostno zgodbo, vojno v Ukrajini. 

Evropa se je hitro odzvala in enotno sprejela sankcije proti režimu 

ruskega predsednika Putina, vsi skupaj pa smo povezani in 

čutimo z ukrajinskim narodom, saj smo pred 31 leti sami doživeli 

podobno preizkušnjo. Vsak po svojih močeh v materialnem in 

finančnem smislu pomagajmo Ukrajini in predvsem beguncem, 

ki bežijo pred ruskim nasiljem. Vsi si želimo, da bi se ta norija čim 

prej končala, posledice pa bodo žal velike in že samo dosedanji 

dogodki spreminjajo svet in Evropo. 

Spreminja pa se tudi vsebinski okvir za čas, v katerega vstopamo, 

čas volilne kampanje za volitve v državni zbor. Ena ključnih tem bo 

zaradi dogajanja v Ukrajini zagotovo varnost in obramba. Na delo 

našega predsednika in ministra za obrambo v zadnjih dveh letih 

se bo zdaj zagotovo gledalo v drugačni luči. Izkazalo se bo, da 

so bile vse aktivnosti glede opremljanja Slovenske vojske še kako 

potrebne, pa tudi prepričevanje, da jo potrebujemo. To je zdaj še 

toliko bolj očitno v luči novih mednarodnih okoliščin. Tukaj ima 

naša stranka kaj za pokazati, saj so bili v samo dveh letih na tem 

področju narejeni izjemni premiki. Lahko smo ponosni na to. 

Samo še dober teden nas loči od začetka uradne volilne kampanje. 

Naša stranka je na to pripravljena. V začetku marca smo 

v Celju na programski konferenci potrdili naš vladni program za 

obdobje 2022-2026 in predstavili kandidatke in kandidate. Imamo 

program, imamo ljudi, predvsem pa imamo srčno voljo, da 

ponosno predstavimo opravljeno delo in prosimo ljudi za njihov 

glas na volitvah. Šli bomo od srca do srca, ponosno in pogumno. 

Kmalu boste zagledali plakate, s katerih vas bodo pozdravili naši 

ključni ljudje, ministri Nove Slovenije in slogan Odločno naprej. 

Vsem želimo jasno sporočiti, da smo odločno pripravljeni delati 

naprej za našo državo in njene ljudi in da je cilj Nove Slovenije biti 

v naslednji vladi z operativno in sposobno ekipo ljudi. 

Naši reviji tokrat prilagamo tudi položnice za redno članarino za leto 

2022 ali prostovoljni prispevek. Tudi tako lahko pomagate stranki 

in nas podprete, da se bomo v skladu s finančnimi zmožnostmi 

lahko čim bolj predstavili v letošnjih kampanjah. 

Vse pa lepo vabim na tabor stranke, ki bo v soboto, 2. aprila, v 

Snoviku, da se osebno srečamo, rokujemo in objamemo ter drug 

drugega spodbudimo za delo v zadnjih treh tednih pred ključnimi 

volitvami. 

Lepo vabljeni! • 

Robert Ilc 

glavni tajnik 

4 

5 

6 

7 

8 

9 

10 

14 

15 

16 

17 

18 

19 

20 

21 

22 

NAGOVOR PREDSEDNIKA 

NSi V VLADI 

DR. JOŽE PODGORŠEK 

NSi V VLADI 


NSi V VLADI 

JANEZ CIGLER KRALJ 

NSi V VLADI 

JERNEJ VRTOVEC 

KOMENTAR 

JOŽEF HORVAT 

INTERVJU 


AKTUALNO IZ DZ 

PREDVOLILNA ANKETA 

PROGRAMSKA KONFERENCA 

ORGANIZACIJSKE OBLIKE 

GOSPODARSKI KLUB 

MLADA SLOVENIJA 

KOLUMNA 

LOJZE PETERLE 

ZGODILO SE JE 

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV 

IVAN MEGLIČ 

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA 

LJUDMILA NOVAK 

HITRI INTERVJU 

NEJC VESEL 

KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije 

– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi, 

Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba: 

Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek · 

Urednik: mag. Aleš Trtnik · 

Naslovna fotografija: Klemen Rutar · 

Naklada: 14.500 izvodov, 

Ljubljana, marec 2022 · 

Tisk: ART 32 d.o.o.

NSi V VLADI 

NSi JE PRAVA IZBIRA 

ZA SVETLO PRIHODNOST 

Odločitev Nove Slovenije za vstop v desno sredinsko vlado je bila pravilna. Vodenje 

države smo prevzeli v najtežjih trenutkih. Dokazali smo, da zmoremo in da smo 

učinkoviti. Druge vlade po svetu so se borile zgolj proti epidemiji. Mi smo se borili 

še s popolnoma destruktivno opozicijo in neizprosnostjo osrednjih medijev. Kljub 

silovitim pritiskom nam je uspelo. Ta vlada bo dokončala svoj mandat, dosegli smo 

številne pomembne uspehe. 

Z dobro ciljanimi ukrepi smo dosegli, da epidemija ostaja zgolj zdravstvena kriza in 

ni prerasla v gospodarsko, socialno in splošno družbeno krizo. Uspeli smo zadržati 

standard ljudi, ohraniti delovna mesta in z izdatnim pospeševanjem investicij 

postavljamo trdne temelje za nadaljnji razvoj Slovenije. Naš zadnji izziv pa je 

razbremenitev dela in dvig vseh neto plač – da bo delo cenjeno in bo vsak od svojega dela imel več. 

Izjemno sem ponosen na našo mlado ministrsko ekipo. Dokazali smo, da smo učinkoviti. Premikamo zadeve, ki so stale desetletje. 

Naši ministrski ekipi rezultate priznavajo vsi. Želim si, da bi ljudje na volitvah podprli stranke, ki so s svojim delom že dokazale, da 

zmorejo premikati stvari na bolje. Eksperimentov z novimi obrazi in neučinkovito koalicijo KUL je bilo dovolj. 

Z rezultati smo dokazali, da je za prihodnost Slovenije zagotovo najboljša desno sredinska vlada. Prihajajoče volitve bodo izjemno 

pomembne. Odločali bomo, ali Slovenijo želimo razvijati v smer sodobne države, ki bo vsem nudila pogoje za razvoj svojih talentov in 

bomo nanjo lahko upravičeno ponosni. Ali pa se vračamo v preteklost, tja, kjer smo enkrat že bili. V čase socialističnih ekonomskih 

eksperimentov, zanikanja slovenske identitete in preganjanja drugače mislečih. V Novi Sloveniji bomo storili vse, da državljanom 

pokažemo pot v prihodnost. Odločno naprej! • 

mag. Matej Tonin 

predsednik 

UREJAMO POLOŽAJ 

SLOVENSKEGA GASILSTVA 

Slovenski sistem gasilstva je izjemen preplet profesionalnosti 

in prostovoljstva. Prav zato moramo zagotoviti kar najboljše 

pogoje za delovanje takšnega sistema. 

PRIPRAVLJEN JE ZAKON O GASILSTVU 

Pripravili smo zakon o gasilstvu, ki pomembno ureja tako področje 

poklicnega kot prostovoljnega gasilstva. Usklajen je 

tako z Gasilsko zvezo Slovenije kot tudi z Združenjem poklicnih 

gasilcev Slovenije, kjer še posebej poudarjajo, da so na tak 

zakon čakali 6 let. Dodatno ugodnost operativnim gasilcem, 

ki svoje poslanstvo opravljajo vsaj 10 let, prinaša predlagani 

zakon o dohodnini. Zaradi davčne olajšave bodo njihove plače 

višje. V primeru povprečne plače to pomeni približno 50 evrov 

več na mesec. 

VEČ SREDSTEV ZA GASILSKO OPREMO 

Za gasilsko opremo namenjamo več sredstev. MORS vsako 

leto sofinancira gasilsko opremo za prostovoljne gasilce. V letu 

2020 je bilo namenjenih 1,7 milijona evrov, lani 2,4, letos pa kar 

2,6 milijona evrov. Naš načrt je, da bomo na podoben način 

sofinancirali tudi opremo za poklicne gasilce, pri čemer sredstev 

za prostovoljna gasilska društva ne bomo zniževali. 

VZDRŽUJEMO SOCIALNI DIALOG 

Ves čas ogromno energije vlagamo v socialni dialog s Sindikatom 

poklicnih gasilcev Slovenije. Državni sekretar mag. Janez Žakelj 

se je od maja do danes sestal na 19 srečanjih v skupnem obsegu 

več kot 80 ur. Dogovorili so se o 45 členih normativnega dela 

kolektivne pogodbe za poklicne gasilce, odprto ostaja le še 

vprašanje o letnih dopustih. Naša želja je pogajanja uspešno 

zaključiti! • 

4

NSi AKTUALNO V VLADI 

NSi SE JE PRIDRUŽIL 

MINISTER DR. JOŽE PODGORŠEK 

Minister dr. Jože Podgoršek izhaja iz tradicionalne kmečke 

družine. Odraščal je na domači kmetiji in že kot otrok pridobil 

občutek za kmetijstvo in delo z zemljo. Zanimanje za kmetijstvo 

ga je vodilo na Srednjo kmetijsko šolo Grm, študij je nato 

nadaljeval na Biotehniški fakulteti, kjer je po diplomi vpisal 

doktorat in doktoriral s področja agrarne ekonomike. 

Leta 2015 je bil imenovan za prvega varuha odnosov v verigi 

preskrbe s hrano. Bil je prvi dekan Visoke šole za upravljanje 

podeželja Grm Novo mesto, to funkcijo pa je prenehal opravljati 

leta 2018, z imenovanjem na mesto državnega sekretarja na 

Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). 

Oktobra 2020 je bil imenovan za ministra za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano, na funkcijo, ki jo opravlja danes. 

Kot minister je svoje delo nastopil v času epidemije covid-19, ki je 

močno zaznamovala tudi razmere v kmetijstvu. V tem zahtevnem 

obdobju je z ekipo na ministrstvu pomembno prispeval k temu, da 

je slovensko kmetijstvo čim manj občutilo negativne posledice 

epidemije, kar se je odrazilo v številnih ukrepih pomoči različnim 

sektorjem v kmetijstvu, prehrani in gozdarstvu. V prvem letu 

mandata so na ministrstvu s preventivnimi ukrepi zaščitili 

domačo rejo prašičev pred afriško prašičjo kugo, s finančno 

pomočjo so ublažili poslabšanje ekonomskih razmer v sektorju 

prašičjega mesa, solidarnostni dodatek pa je bil zagotovljen 

starejšim kmetom z nizkimi prejemki. 

Ministrstvo je pomoč namenilo tudi slovenskim čebelarjem za 

nadomestilo škode v letu 2021 in pripravilo pomoč za v pozebi 

prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v sadjarstvu in 

vinogradništvu. Zaradi visokih cen energentov in slabih razmer 

na področju kmetijstva pa bo izplačana enkratna finančna 

pomoč vsem kmetijskim gospodarstvom, ki so v letu 2021 oddali 

subvencijsko vlogo. Prav tako bodo iz tega naslova pomoč prejeli 

tudi čebelarji. Skupna višina pomoči bo okoli 32 milijonov evrov. 

V okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU je minister dr. 

Podgoršek predsedoval Svetu za kmetijstvo in ribištvo, ki velja za 

enega širših in zahtevnejših področji. Skupna kmetijstva politika 

(SKP) Evropske unije je tudi ena najpomembnejših in najstarejših 

skupnih politik EU. Zato je bil velik zalogaj, da mu je skupaj z 

ekipo uspelo do konca privesti sprejem zakonodajnega okvira 

SKP. Na nacionalni ravni pa mu je v času njegovega mandata 

uspelo, da je Slovenija prvič po vstopu v EU zagotovila dodatna 

nacionalna sredstva za investicije na kmetijah v višini kar 310 

milijonov evrov. 

Na domačih tleh bo v eno leto in pol dolgem mandatu s svojo 

ekipo “pod streho” spravil kar 13 zakonov s področja kmetijstva 

in gozdarstva. Med njimi je bil odmevnejši Zakon o zaščiti živali, 

s katerim se bistveno izboljšujejo pogoji za živali in uveljavlja še 

bolj odgovorno lastništvo domačih živali. Prepovedujejo se tudi 

usmrtitve zdravih zapuščenih živali kot tudi privezovanje psov, 

razen za nekatere izjeme. S spremembami Zakona o kmetijstvu 

pa mu je uspelo doseči, da bodo tudi najbolj ranljive skupine, 

kot so otroci, bolniki, starejši, uživali bolj zdravo in kakovostno 

hrano, pridelano v Sloveniji. Sprejet je bil Zakon o zadrugah, 

ki prepoznava širšo družbeno vlogo slovenskih zadrug in s 

katerem se bistveno krepi transparentnost njihovega delovanja. 

Pomemben je tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki bo bistveno 

olajšal izvedbo namakanj in združevanj kmetijskih zemljišč. 

dr. Jože Podgoršek danes živi na svoji kmetiji v Vodicah. Vsak 

prosti trenutek nameni svoji družini, ženi in petim otrokom, ter 

domači kmetiji. • 

5

NSi V VLADI 

SLOVENIJA POSTAJA 

DIGITALNO NAPREDNA 

Z ustanovitvijo Službe vlade za digitalno preobrazbo julija lansko 

leto smo začeli s koordiniranjem in izvajanjem prioritetnih 

ukrepov, ki jih je s ciljem pospešitve digitalne preobrazbe v 

Sloveniji predlagal Strateški svet za digitalizacijo. Naš glavni cilj 

je digitalna vključenost celotne družbe, zato smo pripravili Zakon 

o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je 28. februarja potrdil 

tudi državni zbor. Ta bo sistemsko reševal digitalno nepismenost 

starejše populacije ter krepil zanimanje mladih za tehniška 

znanja, še posebej na področju digitalnih veščin. Zakon prinaša 

brezplačne tečaje digitalnih veščin za osnovnošolce, dijake, 

študente in starejše od 55 let, zakon pa uvaja tudi digitalne bone 

v višini 150 evrov za nakup računalniške opreme, ki jih bodo 

letos prejeli osnovnošolci v zadnji triadi, vsi dijaki in študenti. 

Do njih bodo upravičeni tudi starejši od 55 let, ki se bodo 

udeležili subvencioniranih tečajev. Z ukrepi, ki jih predvideva ta 

zakon želimo navdušiti mlade nad tehniškimi znanji in poklici 

prihodnosti, ki jih danes tako zelo primanjkuje. Zakon bo prav 

tako prispeval k digitalizaciji šolskega procesa, predvsem pa k 

odgovorni ter varni rabi digitalnih tehnologij. 

V lanskem letu smo zagnali tudi pilotni projekt “Samodejno 

podnaslavljanje TV vsebin za gluhe in naglušne”, kjer smo 

preizkusili delovanje aplikacijskega vmesnika, razvitega na 

Fakulteti za računalništvo in informatiko, ki bo govorjene 

TV-vsebine v realnem času pretvarjal v podnapise. Skupaj 

z ministrstvom za javno upravo pa smo lansko leto zagnali 

tudi pilotni projekt “Virtualno okence upravnih enot” na dveh 

upravnih enotah, kjer so lahko državljani kar od doma po varni 

avdio-video povezave v aplikaciji Microsoft Teams dostopali do 

splošnih informacij, različnih potrdil iz evidenc in informacij o 

fazi postopka. 

Veseli nas, da so izjemen potencial Slovenije na področju 

digitalnih tehnologij in umetne inteligence prepoznala tudi 

vodilna tehnološka podjetja, s katerimi smo sklenili strateška 

partnerstva. Decembra je Služba vlade za digitalno preobrazbo 

sklenila sodelovanje z družbo Google, ki bo v naslednjih 

dveh letih prispevala 2,5 milijona evrov za krepitev digitalne 

preobrazbe Slovenije na področju raziskav umetne inteligence 

in socialnega podjetništva. 18. februarja je Služba vlade za 

digitalno preobrazbo podpisala še sporazum o sodelovanju 

z družbo NVIDIA na področju krepitve infrastrukture umetne 

inteligence v Sloveniji. 

Veseli nas, da pomembne korake na poti k digitalizaciji delamo 

tudi na področju zdravstva. 5.000 državljanom bomo omogočili 

storitve e-oskrbe, kar pomeni, da bodo s pomočjo pametnih 

naprav ti deležni celovitega e-spremljanja na domu. S tem bomo 

ublažili pritisk na domove starejših občanov, prav tako pa bomo 

uporabnikom zagotovili, da dlje časa živijo samostojno in varno v 

svojem domu. Izvedeno je bilo tudi prvo skupno e-javno naročilo 

za žilne opornice, ki ga izvajata Univerzitetni klinični center 

Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor. Gre za prvi 

tovrstni primer skupnega e-javnega naročila, za katerega želimo, 

da postane pravilo in se razširi na vse zdravstvene ustanove ter 

medicinske izdelke. • 

6

NSi AKTUALNO V VLADI 

JANEZ CIGLER KRALJ PREMIKA MEJE 

NEMOGOČEGA TUDI V TUJINI 

Ključni prispeveki ministra za delo, družino, socialne zadeve 

in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja za slovensko 

predstavništvo k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev v EU 

so: 

Dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah v 

EU je bil ob začetku predsedovanja ocenjen kot malo verjeten, 

a je slovenskemu predsedstvu po izjemno intenzivnih in tvornih 

pogajanjih ministra Kralja uspelo doseči visoko podporo 

držav članic EU. Po ocenah bi direktiva lahko omogočila rast 

minimalnih plač v več kot polovici držav članic in ugodno vplivala 

na več kot 25 milijonov delavcev. 

S sprejetjem predloga direktive o zaščiti delavcev pred 

rakotvornimi snovmi, ki so ga med drugim razširili tudi na 

področje zaščite delavcev pred snovmi, ki so nevarne za plodnost 

in plod (reprotoksini) ter pred nevarnimi zdravili, so uspeli zaščiti 

več kot milijon delavk in delavcev po vsej Evropi. • 

Minister Kralj je dosegel tudi dogovor o predlogu direktive 

o preglednosti plačil. Cilj direktive je urediti neustrezno 

uresničevanje temeljne pravice do enakega plačila in zagotoviti 

njeno spoštovanje po vsej Evropi. Direktiva bo pomembno 

vplivala na preprečevanje diskriminacije in zagotovila pravico do 

enakega plačila žensk in moških za enako delo ali delo enake 

vrednosti. 

Največji dogodek je bil neformalno zasedanje Sveta za 

zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov 

(EPSCO), ki je potekalo julija na Brdu pri Kranju. Na dogodku so 

največ pozornosti namenili pogojem za okrevanje po epidemiji 

virusa Covid-19 in uspešno okrevanje gospodarstva. 

Minister Kralj je Slovenijo vrnil na evropski zemljevid tudi 

kot zagovornico pravic invalidov. V ta namen je slovensko 

predsedstvo skupaj z invalidskimi organizacijami v novembru 

pripravilo odmevno konferenco, na kateri smo se zavzeli za 

okrepitev multimodalne mobilnosti in dostopnosti, kar je ključno 

za večjo udeležbo in opolnomočenje invalidov v družbi. 

Žal je v času pandemije močno naraslo spletno nasilje, ki so 

mu bolj podvržene ženske. Digitalna orodja nam ponujajo velike 

priložnosti, hkrati pa se moramo zavedati tudi njihovih pasti. 

Zato je slovensko predsedstvo pod vodenjem ministra Kralja 

pripravilo spletni seminar, na katerem smo poleg ozaveščanja o 

resnosti problema predstavili tudi rešitve za izboljšave. 

Slovensko predsedstvo pa je gostilo tudi ustanovni sestanek 

Evropske platforme za boj proti brezdomstvu. Zavzeli so se za 

vzpostavitev platforme, namen katere je občutno zmanjšanje 

brezdomstva v EU do 2030. 

Minister Janez Cigler Kralj je kot mlad politik tako na slovenskem 

kot tudi na tujem že dokazal svoje pogajalske sposobnosti, zato 

je pripravljen, da v stranki Nove Slovenije aktivno deluje še naprej 

in se sistemsko bori za družbeno blaginjo. 

7

NSi V VLADI 

NAREJEN KORAK K OPUŠČANJU 

RABE PREMOGA V SLOVENIJI 

Vlada Republike Slovenije je v zadnjem mesecu sprejela 

Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje 

premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. 

Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih 

premogovnih regij – Savinjsko-Šaleške regije in Zasavske regije. 

Skladno z njenim namenom Strategija opredeli leto 2033 kot 

leto, ko bo Republika Slovenija najpozneje prenehala z rabo 

premoga za proizvodnjo električne energije. Slovenija je ena 

izmed zadnjih držav EU, ki je sprejela odločitev o opuščanju 

rabe premoga. Za pripravo strategije o izstopu iz premoga je bila 

ustanovljena medresorska delovna skupina državnih sekretarjev 

in delovna skupina Ministrstva za infrastrukturo, ki je vključevala 

širok nabor deležnikov: ministrstva, sindikati, regionalne 

razvojne agencije, občine, nevladne organizacije in Slovenskega 

državnega holdinga. V javni obravnavi so lahko vsi deležniki 

podali pripombe in mnenja, ki smo jih v karseda največji možni 

meri upoštevali. Strategija bo regijama in Sloveniji omogočila 

črpanje sredstev EU iz Mehanizma za pravičen prehod v višini 

235 milijonov evrov. Za nemoteno oskrbo z električno energijo 

v prihodnosti in energetsko neodvisnost moramo okrepiti 

vlaganja v obnovljive vire energije. Vendar to ne bo dovolj, 

potrebujemo vse tehnologije, tudi jedrsko energijo. Zato smo 

tudi izdali energetsko dovoljenje za NEK2. V skladu s strategijo 

bo Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo Zakon o postopnem 

zapiranju Premogovnika Velenje, Ministrstvo za gospodarski 

razvoj in tehnologijo pa Zakon o prestrukturiranju savinjskošaleške 

regije. Za koriščenje sredstev sklada za pravični prehod 

se bo v skladu s strategijo določil nacionalni koordinator 

pravičnega prehoda, ki bo odgovoren za realizacijo območnih 

načrtov za pravični prehod, njihovo spremljanje in vrednotenje 

izvajanja. 

NOVI DVONADSTROPNI ELEKTROMOTORNI VLAKI STADLER 

NA SLOVENSKIH TIRIH 

Udobni, prostorni, funkcionalni in izkušnja pogleda skozi 

panoramsko okno nadstropje višje, kar je zagotovo posebno 

doživetje! Po slovenskih tirih so letošnjega januarja prvič v 

zgodovini zapeljali dvonadstropni električni vlaki proizvajalca 

Stadler. Dvonadstropni vlaki so pomemben prispevek h 

kakovosti storitev javnega potniškega prometa. Na ministrstvu 

dajemo velik poudarek investicijam in posodobitvam železniške 

infrastrukture. Posodobitev voznega parka pomembno prispeva 

k privlačnosti železniškega prometa. Novi dvonadstropni vlaki 

so energetsko varčni, udobni in prostorni, s sodobnim potniškim 

informacijskim sistemom in prilagojeni gibalno oviranim 

osebam. Pogovarjamo se že o nakupu novih vlakov. 

NIŽJE POLOŽNICE ZA ELEKTRIKO 

V energetski krizi slišimo ljudi in jim pomagamo. 150 evrov bodo 

prejeli upokojenci, velike družine, socialno ogroženi, rejniki in 

invalidi. 35 % bodo v povprečju nižje položnice za elektriko za 

vsa gospodinjstva. Nižjih položnic za elektriko bo deležno tudi 

gospodarstvo! 

Zavedamo se, da so zaradi dviga cen energentov mnogi prebivalci 

Slovenije znašli v finančni stiski. Zaskrbljeni zrejo v položnice, ki 

so jih morda že prejeli ali jih za ogrevanje v strahu še pričakujejo. 

Tisti z najnižjimi prihodki se sprašujejo, kako se bodo prebili skozi 

zimo, ko so cene električne energije in energentov pričakovano 

najvišje. Slišimo jih, nismo pozabili nanje. 

Okoli 710.000 upravičencev bo prejelo 150 evrov enkratnega 

solidarnostnega dodatka. Upravičenci so prejemniki denarne 

socialne pomoči in varstvenega dodatka, upokojenci s pokojnino, 

nižjo od 1000 evrov, upravičenci do dodatka za veliko družino za 

leto 2021, upravičenci do otroškega dodatka do 6. dohodkovnega 

razreda, upravičenci do nadomestila za invalidnost, rejniki. • 

8

KOMENTAR AKTUALNO IZ DZ 

''BOJ SE RUSOV'' 

Naslov tokratnega komentarja je akrostih, ki ga je dopisnik Dela iz 

Moskve Tit Doberšek leta 1979 skril v članek Za SZ je Kampučija 

nekaj več in povzročil bes sovjetske diplomacije, doma pa sprožil 

odmevno naklonjeno reakcijo. Za akrostih je moral plačati 

denarno globo in bil poslan za dopisnika v Nairobi. (Op.: To je bilo 

v času socialistične novinarske svobode.) 

Dan pred Putinovim obiskom v Sloveniji (29. 7. 2016), ki naj bi bil 

namenjen 100-letnici Ruske kapelice, sem v funkciji predsednika 

Odbora za zunanjo politiko in podpredsednika NSi na tiskovni 

konferenci povedal, da se v NSi s Putinovo ''kvazi demokracijo'' 

nikakor ne strinjamo in obsojamo njegovo vojaško zasedbo 

Krima in destabilizacijo Donbasa. Ocenil sem, da "Putinu ta 

trenutek izjemno ustreza, da je v osrčju Evrope dobil oder, 

s katerega bo urbi et orbi, Ljubljani, Bruslju in Washingtonu 

sporočil, kako krhka in neenotna je Evropska unija." Obisk ni 

bil izključno pietetno–komemorativne narave, temveč Putinova 

demonstracija vpliva v državi, ki je članica EU in NATO, zato sem 

večerjo v čast ''kontroverznega gosta'' na Brdu odklonil. 

Štiriindvajseti februar 2022 pomeni prelomnico v zgodovini 

naše celine. Začela se je najhujša vojna v Evropi po letu 1945. 

Z napadom na Ukrajino je ruski predsednik Putin hladnokrvno 

začel bratomorno vojno. Putinova vojska pobija nedolžne ljudi, 

otroke, žene, starce in ruši njihove domove. Danes iz Ukrajine 

beži več kot tri milijone ljudi. Gre za kršitev mednarodnega prava 

na najbolj brutalen način. Nič in nihče ne more tega opravičiti. 

Grozljive slike iz Kijeva, Harkova, Odese in Mariupola nam kažejo 

resnični Putinov obraz. Grozljive krivice, bolečina ukrajinskega 

ljudstva, vse to nas zelo močno prizadene, nas Slovence in 

Evropejce. 

Evropa je projekt miru. To je projekt, ki ni nikoli končan. Evropski 

projekt, ki je prinesel mir, blaginjo in demokracijo brez primere, 

je pod vprašajem. Zdaj vemo, da varnost ni samoumevna. 

Potrebujemo močno EU kot še nikoli. To si naši državljani 

zaslužijo in to pričakuje širši svet. Znova moramo utrditi 

vrednote enakosti, solidarnosti, človeškega dostojanstva in 

svobode. Služiti človeštvu je dolžnost, enaka tisti, ki nam nalaga 

zvestobo lastnemu narodu. Svobodne Evrope ne gradimo le v 

interesu svobodnih ljudstev. Tudi državam iz Vzhodne Evrope in 

Zahodnega Balkana, ki so neizogibni del žive Evrope, moramo 

dati zgled edinosti in bratstva. Vsak korak, ki ga naredimo v tej 

smeri, bo zanje nova priložnost. Potrebujejo našo pomoč, da 

bodo lahko izvedli velike spremembe. Evropa ne sme biti zgolj 

zemljepisna skupina držav, razvrščenih druga ob drugi. Evropa 

mora postati skupnost sicer različnih narodov, ki pa jih povezuje 

enak obrambni in konstruktivni napor. Zato je širitveni proces EU 

najmočnejše politično orodje EU. 

Veseli spoznanje, da se je samo nekaj dni po Putinovi agresiji 

Evropska unija spremenila in postala prebujeni velikan. V manj 

kot tednu dni se je EU postavila kot globalna velesila, ki vodi 

mednarodno kampanjo proti Putinu. 

Vemo, za kaj se zavzemamo. Nenazadnje gre za našo lastno 

zgodovino. Zavzemamo se za mir v Evropi. Nikoli ne bomo 

sprejeli uporabe sile kot političnega instrumenta. Ne bomo 

mirovali, dokler ne bo zagotovljen mir v Evropi. Naša največja 

moč so naša zavezništva. Če želimo, da bi bilo zadnjih trideset 

let več kot le zgodovinska izjema, potem moramo narediti vse, 

kar je v naši moči, da ohranimo kohezijo Evropske unije, moč 

Nata, da vzpostavimo še tesnejše odnose s prijatelji, partnerji 

in vsemi tistimi. ki delijo naša prepričanja po vsem svetu. 

Spet se vračamo k našim koreninam, ki definirajo našo prihodnost. 

Slovenije ne bo, če ne bo krščanska. Evrope ne bo, če ne 

bo krščanska. Ne govorim o religiji. Govorim o vrednotah slovenske 

in evropske politike. Govorim o dostojanstvu človeka, o 

svobodi, pravičnosti in varnosti. 

Molimo za Ukrajino. Molimo za mir po vsem svetu. • 

Jožef Horvat 

vodja poslanske skupine NSi 

9

INTERVJU 

INTERVJU: 


V POLITIKI IN GOSPODARSTVU 

”JE KLJUČ DO USPEHA ČLOVEK.” 

10

INTERVJU 

AKTUALNO 

MINISTER MARK BORIS ANDRIJANIČ JE NOVO IME V SLOVENSKI POLITIKI. MINISTRSKI 

EKIPI NOVE SLOVENIJE SE JE PRIDRUŽIL SREDI LANSKEGA POLETJA, KO JE PREVZEL 

VODENJE SLUŽBE ZA DIGITALNO PREOBRAZBO. DO TAKRAT JE DELOVAL PREDVSEM 

V GOSPODARSTVU IN SI – ZLASTI V TUJINI – NABRAL DRAGOCENE IZKUŠNJE, KI MU 

POMAGAJO PRI SEDANJIH IZZIVIH NA PODROČJU DIGITALIZACIJE IN UVEDBE NOVIH 

TEHNOLOGIJ. OBOJE ŽELI PREDSTAVITI KOT NEKAJ, KAR LJUDEM LAHKO POENOSTAVI 

IN OLAJŠA ŽIVLJENJE. TAKO JE OB LJUBEZNI DO MODERNE TEHNOLOGIJE TER 

HUMANISTIKE IN ZGODOVINE NA SVOJI POKLICNI POTI ZDRUŽIL DVA SVETOVA, POLITIKO 

IN GOSPODARSTVO. V PROSTEM ČASU, KI GA JE ZELO MALO, JE NAVDUŠEN TEKAČ IN 

KOLESAR. RAD BERE, ŠE POSEBEJ ZGODOVINSKE ROMANE IN BIOGRAFIJE. PROSTE 

VIKENDE PA NAJRAJE PREŽIVI S SVOJO ŽENO V VELIKI BRITANIJI ALI V SLOVENIJI. Z 

ŽENO SKUPAJ ODKRIVATA LEPOTE SLOVENIJE, KOT PRAVI PA GA VESELI, DA ŽENA, KI 

PRIHAJA IZ INDIJE, NAŠO DOMOVINO OBOŽUJE IN JO VIDI KOT SVOJO. 

Intervju: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski 

V politiko ste vstopili nedavno in vas javnost še ne pozna zelo 

dobro. Prosim, povejte nam kaj o sebi, od kod prihajate, kje 

ste študirali … 

V Novem mestu sem preživel prelepo otroštvo. To je mesto, v 

katerega se zelo rad vračam, kjer imam še vedno del družine 

in veliko prijateljev. Šolanje sem nadaljeval na Škofijski klasični 

gimnaziji v Ljubljani, kjer sem se zaljubil v zgodovino in 

humanistiko, zato je bil študij prava naravna naslednja izbira. 

Pravo me je pritegnilo predvsem zato, ker so me že takrat 

zanimali mednarodni odnosi, gospodarstvo in politika. Ravno 

pravo se mi je zdelo ključ do tega sveta. 

Kdaj ste potem naredili preskok v digitalne vede? 

Ljubezen do digitalnih tehnologij me spremlja že od samega 

začetka. Kljub temu da sem ljubitelj zgodovine, me tehnologije 

prihodnosti že dolgo navdušujejo. Menim, da nam zgodovina 

lahko pokaže kar nekaj receptov, kako se spoprijeti z izzivi 

modernega časa. Potemtakem ni naključje, da je bila moja prva 

zaposlitev ravno v tehnološkem podjetju. 

Služba za digitalno preobrazbo obstaja dobro leto. Kakšni so 

bili vaši vtisi in izzivi ob začetku ministrovanja? 

Zdi se, kot da je od lanskega 16. julija preteklo že nekaj let. Vmes 

se je zgodilo veliko stvari. Na tisti dan me je navdajal predvsem 

ponos. Postal sem prvi minister za digitalno preobrazbo v naši 

državi in bila mi je dana priložnost pospešiti digitalizacijo celotne 

družbe. Navdajal pa me je tudi strah, saj sem začel nekaj, kar 

doslej še nisem počel. 

Kakšni so izzivi, s katerimi se soočate na področju službe za 

digitalno preobrazbo? 

Izpostavim lahko predvsem dva izziva. Prvi je širokopasovna 

povezljivost celotne Slovenije, saj še vedno nismo uspeli pridobiti 

širokopasovnega interneta v vsako vas. To mora ostati prioriteta 

našega mandata. Drugi velik izziv pa je digitalna vključenost. 

Slovenija na tem področju zaostaja za Evropsko unijo, smo 

pod povprečjem, ko govorimo o znanju in veščinah predvsem 

starejše populacije. Prav temu je namenjen nedavno sprejet 

Zakon o digitalni vključenosti, ki celovito ureja področje 

pridobivanja digitalnih veščin, obenem pa omogoča, da 

bomo lahko že letos zagnali največji program digitalnega 

opismenjevanja v slovenski zgodovini. Že jeseni se bodo starejši 

od 55 let lahko udeležili brezplačnih tečajev osnovnih digitalnih 

veščin, mlajše pa želimo navdušiti nad tehniškimi poklici in 

poklici prihodnosti, zato bodo osnovnošolcem, dijakom in vsem 

študentom že letos jeseni na voljo napredni tečaji digitalnih 

veščin, kot so programiranje, umetna inteligenca, robotika, 

kibernetska varnost itd. Prav tako želimo pomagati do moderne 

računalniške opreme, zato bomo osnovnošolcem zadnje triade, 

vsem srednješolcem in študentom podelili digitalne bone v 

vrednosti 150 evrov za nakup moderne računalniške opreme. Do 

digitalnih bonov bodo upravičeni tudi starejši od 55 let, ki se bodo 

udeležili brezplačnih tečajev osnovnih digitalnih veščin. 

Kateri bodo vaši nadaljnji koraki k večji splošni izobraženosti 

ljudi na področju opismenjevanja? 

V načrtu je veliko konkretnih ukrepov, s katerimi želimo zajeti 

tako mlade kot starejšo generacijo. Zakon omogoča dostop do 

tečajev digitalnih veščin vsem, ki so starejši od 55 let. Želimo jih 

opremiti s praktičnimi znanji, kot npr. za uporabo spletne banke 

in spletnih storitev javne uprave. Mlade pa želimo navdušiti 

nad naprednimi digitalnimi veščinami, zato bomo omogočili 

subvencioniran dostop do tečajev. 

Prihajate iz gospodarskega sveta. Kako ste vedeli, da je vstop 

v politiko pravi korak? 

Svet gospodarstva je precej bolj dinamičen. Stvari se spreminjajo 

zelo hitro, težave je potrebno reševati tukaj in zdaj. Vedno se 

ve, kdo pije in kdo plača, tako da se neposredni odgovornosti 

ne moreš izogniti. Želim, da zaposleni v službi za digitalno 

preobrazbo gorijo za naše poslanstvo in da vsak dela tisto, kar 

rad dela, saj so le tako vidni tudi rezultati. Na obeh področjih - 

politiki in gospodarstvu - je ključ do uspeha človek. Prav zato 

sem ponosen na mlado in zagnano ekipo naše službe, ki deluje 

kot neke vrste vladni start-up. 

11

INTERVJU 

Kako spodbuditi mlade, da se bodo odločili za poklice 

prihodnosti, recimo bolj naravoslovne, na področju robotike? 

Omenjena je bila tudi uvedba digitalnih bonov. Nam lahko 

poveste kaj več o tem? 

Mlade moramo navdušiti nad tehnološkimi poklici. In prav 

ste ugotovili, to so poklici prihodnosti. Prav zato bodo vsem 

osnovnošolcem, srednješolcem ter vsem študentom že jeseni 

na voljo napredni tečaji digitalnih veščin kot so robotika, 

programiranja, umetna inteligenca in digitalno podjetništvo. 

Zavedamo se, da marsikatera družina nima dovolj zmogljive 

računalniške opreme, zato bomo za nakup slednje vsem 

osnovnošolcem zadnje triade, dijakom in študentom razdelili 

digitalne bone v vrednosti 150 evrov. Želimo izvajati tudi 

programe in kampanje, s katerimi bi mlade navduševali nad 

študijem naravoslovno-tehniških ved. Pri tem se še posebej 

osredotočamo na dekleta, zlasti zato, ker imamo v naši državi 

precej majhen delež inženirk. 

” 

V TUJINI SEM SE 

NAVZEL OPTIMIZMA 

IN SAMOZAVESTI.” 

Kako pa ste vi začeli svojo karierno pot? 

Po diplomi na pravni fakulteti sem odšel v Washington, kjer sem 

opravljal raziskovalno prakso. Zatem sem se zaposlil v uspešnem 

slovenskem tehnološkem podjetju, po enem letu pa sem bil sprejet 

na magistrski študij v Oxfordu, kjer sem magistriral iz politologije 

in mednarodnih odnosov. Nato sem v Sierri Leone svetoval vladi 

na področju reforme transparentnosti. Iz Afrike sem se preselil v 

Bruselj, kjer sem delal kot raziskovalec v enem izmed največjih 

think tankov. To je bil Martinsov Think tank za evropske študije, 

ki spada pod okrilje Evropske ljudske stranke. Zaposlitvena pot 

me je peljala v tehnološko podjetje UBER, kjer sem skoraj šest 

let vodil korporativni management v osrednji in vzhodni Evropi. 

Ves ta čas sem bil civilnodružbeno aktiven. Ustanovil sem nekaj 

pomembnih civilnodružbenih organizacij, kot sta med drugim 

Akademsko društvo Pravnik in Mreža idej. 

Katere svoje karierne izkušnje lahko izpostavite? Česa ste se 

naučili in se tega še držite? 

V tujini, predvsem v ZDA, sem se navzel optimizma, samozavesti 

in tega, da smo lahko kos vsem izzivom, če delamo skupaj in se 

res poglobimo. Pri Slovencih me žalosti to, da smo sami sebi 

ovira in v pomembnih zadevah ne znamo stopiti skupaj, da bi jih 

uspešno rešili. Prav zato sem ob svojem imenovanju poudaril, 

da vidim digitalizacijo kot ekipni šport, v katerem lahko le skupaj 

rešujemo težave. S to miselnostjo vodim našo vladno Službo za 

digitalno preobrazbo in Strateški svet za digitalizacijo, v katerega 

so vključeni vsi slovenski inovatorji, podjetniki in raziskovalci. 

Bodimo torej vključujoči, poslušajmo drug drugega, predvsem pa 

se spoštujmo. To so glavna načela, ki sem jih prinesel iz tujine. 

Potreba po električni energiji je vedno večja, dogaja se prehod 

na elektriko pri osebnih vozilih. Kako vi vidite to prehajanje 

na nove tehnologije in nov način razmišljanja tudi v kontekstu 

podnebnih sprememb ter varovanja našega planeta? 

Nova tehnologija prinaša predvsem mnoge prilagoditve, ki jih 

moramo kot družba začeti uvajati v svoja življenja. Podnebne 

spremembe so dejstvo in tako tudi nove tehnologije, med 

katere spadajo tudi električni avtomobili. Prav slednji nam bodo 

pomagali nasloviti ta izziv človeštva na mnogo bolj učinkovit 

način. Danes ljudje kupujejo električne avtomobile ne samo 

zato, ker so okolju prijazni, ampak zato, ker so boljši. Ta preklop 

moramo doseči tudi pri drugih tehnologijah. 

Mladi moramo poslušati starejše, predvsem pa jim pomagati 

razumeti nove tehnologije v smislu novih priložnosti. Predstaviti 

jim moramo, kako jim nove tehnologije zelo praktično lahko 

poenostavijo življenje. Gre predvsem za rešitve, ki nam prihranijo 

čas, denar in mnogo živcev, denimo na področju digitalne 

javne uprave in spletnega bančništva. Digitalizacijo želim predstaviti 

kot nekaj praktičnega in kot nekaj, kar ljudem olajša in 

poenostavi življenje. 

Nam lahko predstavite konkreten primer, kjer moderna 

tehnologija predstavlja povezovalni člen med mlajšimi in 

starejšimi generacijami? 

Bodiva zelo konkretna. Pred kratkim je bil objavljen razpis za 

zagotavljanje e-oskrbe, ki jo bomo v tej fazi ponudili 5.000 

Slovenkam in Slovencem. E-oskrba je pomembna zato, ker s 

pomočjo pametnih naprav omogoči starejšim, da dlje časa živijo 

samostojno in doma. Vem, da je to zanje neprecenljivo. Takšne 

naprave zaznajo padce in morebitne nesreče ter samodejno 

pokličejo na pomoč. To je en lep primer, kako tehnologija tudi v 

praksi rešuje in lajša življenje. 

Naslednji ukrep je virtualno upravno okence, ki smo ga pilotno 

uvedli ob koncu lanskega leta. Trenutno lahko po video povezavi 

z upravno enoto uredite določene upravne storitve, ob koncu 

pilotnega projekta pa želimo to razširiti na veliko število upravnih 

zadev, kar vam bo prihranilo čas, ki ga zdaj porabite za opravke 

na upravni enoti. Storitve javne uprave želimo poenostaviti in 

približati vsem, še posebej starejšim. 

12

INTERVJU 

AKTUALNO 

Epidemija, ki nas je vse presenetila, je pokazala na ključno 

vlogo tehnologije pri ohranjanju podsistemov družbe pri 

življenju, kot se je na primer zgodilo pri izobraževanju. Kako 

vi to vidite? 

Ne le šolstvo, ampak tudi naše gospodarstvo ni zastalo prav 

po zaslugi tehnologije. Naša produktivnost ni padla. Ljudje so 

še naprej prejemali plače, ker so v veliki večini primerov lahko 

delali od doma. Pred desetimi oziroma dvajsetimi leti bi bilo 

to praktično nemogoče, saj bi naša gospodarstva prenehala 

s svojim delovanjem in bi to pomenilo pomanjkanje denarja. 

Tehnologija nam je torej pomagala na področju šolstva, na 

področju gospodarstva in zdravstva. Prav zaradi epidemije smo v 

Sloveniji prvič uveljavili tudi sistem zdravljenja na daljavo. 

Ena izmed ključnih vrednot NSi je tudi varnost. Kako vi vidite 

digitalizacijo v luči varnosti? 

Varnost je na prvem mestu. Vesel sem, da je ena izmed prioritet te 

vlade kibernetska varnost, čemur priča tudi ustanovitev Urada za 

kibernetsko varnost. Ta bdi nad varnostjo ključnih gradnikov naše 

države, vključno s kritično infrastrukturo. Poudariti pa želim, da 

za svojo varnost vsak lahko najbolje poskrbi sam. To dosežemo 

s tem, da menjujemo gesla, da ta niso pretirano enostavna 

in da ne prenašamo datotek, ki jih ne poznamo. S tem lahko 

nepridipravom otežimo njihovo delo. Drugi izziv pa predstavlja 

digitalna odvisnost, ki je razširjena predvsem med mladimi. Za 

rešitev tega problema je potrebna širša debata. Dobrobit mlajše 

generacije mora biti na prvem mestu. 

tekmuje z drugo. Že Evropa v tehnološkem in gospodarskem 

pogledu zaostaja za ZDA in na marsikaterem področju tudi za 

Kitajsko. Če pa pogledamo v evropski prostor, Slovenija zaostaja 

za povprečjem, kar pomeni, da lovimo dvojni oziroma celo trojni 

zaostanek za najrazvitejšimi. To nam pove, da potrebujemo več 

zasebne iniciative, učinkovitejšo pravno državo, ki bo ščitila 

pravice in obveznosti vseh, pa naj gre za državljane ali pa za 

zasebna podjetja. Potrebujemo več podjetniške miselnosti že 

v šolah in potem v vseh poklicih. Potrebujemo zavedanje, da 

lahko trošimo samo tisto, kar smo sami ustvarili. Absolutno 

potrebujemo socialni sistem, ki bo pomagal tistim, ki si ne znajo 

pomagati sami, za vse druge pa moramo zagotavljati kakovostna 

delovna mesta. V ljudeh je treba zbuditi ambicijo, da lahko s svojim 

delom nekaj dosežejo oziroma spremenijo. To so zdravi temelji, 

na katerih slonijo vse uspešne države, od Švice, Skandinavije do 

naše sosede Avstrije. To so naši zgledi in tja moramo iti. 

VSEM DIJAKOM IN 

ŠTUDENTOM PODARJAMO 

150 € ZA NAKUP 

RAČUNALNIŠKE 

”OPREME.” 

Kakšen je vaš pogled na strah, ki ga nekateri čutijo ob uvedbi 

tehnologije 5G? Se srečujete z nasprotovanji pri uvedbi novih 

tehnologij? 

Lahko rečem, da je vsak strah odveč. Tehnologija 5G je varna in 

že preizkušena tehnologija, ki nam bo prinesla ne samo hitrejši 

internet, ampak tudi pametnejša mesta, domove in avtomobile. 

Ta hitrejša povezava torej prinaša hitrejšo uvedbo tistih rešitev, 

ki bodo olajšale naša življenja, kot na primer samovozeči 

avtomobili in pametni hladilniki. Ob uvedbi novih stvari je vedno 

nekaj nasprotovanja, saj se določeni segmenti družbe vedno 

upirajo spremembam oziroma so skeptični. To je nekaj povsem 

naravnega. Moj cilj ni, da dvomljivce preslišim, ampak se z njimi 

povežem in jim poskušam pojasniti, zakaj so te spremembe 

dobre. Želim tudi slišati kakšen utemeljen pomislek in na 

kakšnem mestu morda svoj pristop tudi spremeniti. Pomemben 

je odkrit pogovor, ki mora biti argumentiran in spoštljiv. 

Veliko svojega časa ste preživeli v tujini, spoznali ste tudi 

prednosti zasebne iniciative. Kako vidite slovensko izogibanje 

oziroma celo zaničevanje zasebne iniciative na vseh področjih 

našega življenja? 

Ja, govorite o žalostni zapuščini komunizma, ki se je ne znamo 

otresti. Slovenski narod si predolgo domišlja, da smo sami na tem 

svetu in da smo povsem samozadostni. Resnica je nasprotna. 

Smo del globalno povezanega sveta, v katerem vsaka država 

Bližamo se tudi volitvam. Kako daleč smo do uvedbe e-volitev? 

Uvedba e-volitev, ki so v prihodnosti verjetno neizogibne, spada v 

drugi sklop ukrepov Strateškega sveta, ki ga bomo predstavili v 

kratkem. Za uvedbo e-volitev pa je nujna javna razprava in širok 

družbeni konsenz. 

Ne gre namreč samo za tehnološko vprašanje, ampak za 

pomembno družbeno oziroma politično vprašanje, ali danes 

dovolj zaupamo tehnologiji, da bomo v prihodnosti zaupali tudi 

rezultatom na e-volitvah. Po moji oceni odgovor ni enoznačno 

»da«, saj živimo v svetu, ki je zaradi različnih dejavnikov zelo 

nezaupljiv do vseh novih tehnologij. Ko je Estonija uvajala 

e-volitve, smo bili do novih tehnologij še zelo naklonjeni, danes pa 

je tega precej manj. • 

13

AKTUALNO IZ DZ 

IZ POSLANSKIH KLOPI 

PONOVNE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 

ZAKONA O KMETIJSTVU 

Zadnjič je bil zakon spremenjen leta 2021 zaradi izvajanja 

kmetijske politike v skladu s predpisi EU kot tudi za potrebe 

izvajanja nacionalne kmetijske politike. Tokratna sprememba 

zakona je potrebna zaradi reforme Skupne kmetijske politike 

(SKP), ki se bo začela izvajati z letom 2023. Slovenija mora za 

izvajanje reforme SKP za novo programsko obdobje pripraviti 

strateški načrt SKP 2023–2027. 

Zagotovo ena pomembnejših sprememb v zakonu je sprememba 

definicije kmetijskega gospodarstva in nosilca. Določa in ureja se 

postopek prenosa med kmetijskimi gospodarstvi. Ureja se pravna 

podlaga za akcijski načrt za področje ekološkega kmetovanja 

in za delo z mladimi kmeti, določitev glave velike živine (GVŽ) 

ter spremembe na področju neformalnega izobraževanja v 

čebelarstvu. Predlaga se določene spremembe v posebni ureditvi 

upravnega postopka za namen poenostavitve, pohitritve in 

izboljšanja pravnega položaja strank. Zakon sledi skupnih ciljem 

kmetijske politike: stabilna pridelava kakovostne in varne hrane, 

ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter povečevanje 

konkurenčne sposobnosti slovenskega kmetijstva. 

PRAVOSODJE 

Predsednik Odbora za pravosodje Blaž Pavlin je na seji odbora 

izpostavil problem krnitve zaupanja v pravosodje, ki ga je prineslo 

odlašanje z razjasnitvijo dvomov glede pogojev za opravljanje 

funkcije vrhovnega sodnika. Vsak dvom v transparentnost 

izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije sodnikov povzroči 

upad zaupanja javnosti v strokovnost in neodvisnost celotne 

sodne veje oblasti. V primeru vprašanj glede diplome in 

pravosodnega izpita sodnika Branka Masleše je Sodni svet šele 

po skoraj dveh mesecih izrazil pričakovanje, da sodnik celovito 

pojasni nejasnosti. Povprečen državljan težko razume, kako 

lahko traja skoraj dva meseca, da se razjasni tako enostavno in 

pomembno vprašanje, ali vrhovni sodnik sploh izpolnjuje osnovne 

pogoje za opravljanje funkcije. Blaž Pavlin je izrazil pričakovanje, 

da se taka zgodba nikoli več ne ponovi. Pozval je k spremembam 

sistema tako, da bi se tovrstni dvomi razčistili, kolikor hitro je to 

le mogoče. 

Zaradi visokih cen energentov je Vlada v zakonodajni postopek 

vložila predlog zakona, ki prinaša tudi pomoč gospodarstvu 

in kmetijstvu. Pomoč je usmerjena energetsko intenzivnim 

podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi povišanja cen. 

V ta namen se zagotavlja 70 milijonov evrov za približno 

14.500 gospodarskih subjektov. Predlog zakona naslavlja tudi 

nosilce kmetijskih gospodarstev, ki imajo zaradi podražitev cen 

energentov in mineralnih gnojil povečane stroške. Predvidenih je 

25 milijonov evrov, ki bodo namenjeni približno 41.000 kmetijskim 

gospodarstvom. Koalicija ponovno dokazuje, da zna v zahtevnih 

časih prisluhniti ustvarjalnemu delu naše družbe. 

DODATNA USKLADITEV VSEH POKOJNIN 

V preteklosti se pokojnine niso ustrezno usklajevale, zato smo 

v NSi podprli predlog dodatne uskladitve pokojnin, ki sledi 

izračunom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Z 

januarjem 2022 so se tako za 3,5 % povišale pokojnine tistih z 

največjim primanjkljajem, ki so se upokojili do konca leta 2010. 

Upokojencem, ki so se upokojili v letu 2011, so se pokojnine 

dvignile za 1,7 %; vsem ostalim, ki so se upokojili pozneje, pa 

so se zvišale za 1 %. V NSi si prizadevamo, da bi starejši tudi v 

jeseni življenja dostojno živeli, zato pospešeno gradimo domove 

starejših in izboljšujemo možnosti oskrbe, obenem pa občutno 

zvišujemo dohodke upokojencev. 

14

AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ 

ODLOČEN NE KORUPCIJI PRI 

NABAVAH MEDICINSKE OPREME 

Želimo si, da se prispevki za zdravstveno varstvo, ki jih državljani 

vplačujemo v zdravstveno blagajno, čim bolj učinkovito porabijo 

tako za plačilo zdravstvenih storitev kot medicinskih pripomočkov 

in opreme. Zato smo sopodpisali in nato na obravnavi v 

Državnem zboru tudi sprejeli predlog zakona, po katerem se 

bodo na javnih razpisih za medicinske pripomočke in opremo 

določile referenčne cene na podlagi cen v primerljivih državah 

članicah Evropske unije. Če bodo distributerji, ki se bodo prijavili 

na razpis, referenčno ceno presegli za več kot 10 odstotkov, bo 

lahko naročnik medicinske pripomočke oziroma opremo kupil 

neposredno na enotnem trgu EU. Če pa bo med izvajanjem že 

sklenjene pogodbe naročnik ugotovil, da je možno na trgu enako 

blago naročiti po nižji ceni, bo moral ponudnik v 30 dneh ceno 

ustrezno znižati, sicer bo lahko naročnik medicinske pripomočke 

oziroma opremo kupil drugje. 

HITREJŠE VKLJUČEVANJE MLADIH 

ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENI SISTEM 

Državni zbor je potrdil novelo Zakona o zdravniški službi, ki 

je prinesla nov institut osnovne licence. Z njo se lahko mladi 

zdravniki takoj vključijo v opravljanje zdravniške službe na 

področjih, za katera so se usposobili v okviru izobraževanja 

na medicinski fakulteti in pripravništva za poklic zdravnik. 

Zdravnikom in doktorjem dentalne medicine, ki že imajo licenco, 

pa se po novem omogoča, da pridobijo certifikat za posebna 

znanja z drugih, povezanih področij. Institut posebnih znanj je 

pomemben predvsem zato, ker za nekatera področja, na primer 

paliativno oskrbo, ni mogoče določiti, v katero specializacijo 

spadajo, zato so bili zanje do sedaj na voljo le krajši tečaji in 

izobraževanja, ne pa celovito usposabljanje. 

ZDRAVJE NAJ BO NA PRVEM MESTU – TUDI 

ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN KMETE 

Krščanski demokrati smo v preteklosti že večkrat predlagali, 

da naj samostojni podjetniki in kmetje začnejo prej prejemati 

nadomestilo za bolniško odsotnost iz sredstev Zavoda za 

zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pogosto se je namreč 

dogajalo, da so samostojni podjetniki in kmetje začeli delati, 

čeprav še niso ozdraveli, vendar so si morali zagotoviti sredstva 

za preživetje. Predlog je sedaj končno dobil podporo v Državnem 

zboru, in tako se je obdobje, v katerem delodajalec izplačuje 

nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primeru bolezni ali 

poškodbe, ki ni povezana z delom, skrajšalo s 30 na 20 delovnih 

dni za posamezno odsotnost, za vse odsotnosti v enem 

koledarskem letu pa s sedanjih 120 na 80 delovnih dni. • 

ANKETE: NSi V KAMPANJO 

Z MOČNIM TRENDOM NAVZGOR 

Ankete javnega mnenja, ki jih objavljajo različni mediji, v času 

tik pred uradnim začetkom kampanje kažejo na vzpon NSi. 

Anketa agencije Odmev, objavljena v prvih dneh marca, kaže, 

da bi NSi v tem trenutku osvojila celo 9 poslanskih mandatov. 

Med opredeljenimi volivci, torej tistimi, ki se bodo volitev 

zagotovo udeležili, bi namreč prejela 8,6 %. 

Tudi spletni portal Volilna napoved (volilna-napoved.si), ki na 

svojih straneh vsak mesec združuje vse ankete, objavljene v 

slovenskih medijih, kaže, da je trend Nove Slovenije v vzponu. 

Še januarja in februarja je tako po podatkih Volilne napovedi 

kazalo, da bo NSi osvojila 7 poslanskih mest, v mesecu marcu 

pa je ta številka skočila na 8. NSi ima v marcu - v primerjavi s 

februarjem - za več kot 2 % višjo podporo. 

Dober rezultat NSi na volitvah seveda povečuje možnosti, da 

stranka vstopi v koalicijo in sodeluje pri oblikovanju vlade, ki 

bo razvojna in usmerjena v reševanje dejanskih problemov 

ljudi. • 

15

AKTUALNO 

ODLOČNO NAPREJ: ZA SLOVENIJO, 

DEŽELO PRIHODNOSTI, PRODORNIH 

IDEJ IN GOSPODARSKEGA USPEHA 

Nova Slovenija - krščanski demokrati je v soboto, 5. marca v 

Celju pripravila programsko konferenco, na kateri smo potrdili 

volilni vladni program za obdobje 2022–2026, ki smo ga dali v 

javno obravnavo na zadnjem kongresu NSi. Predstavili smo 

tudi kandidate za poslanke in poslance državnega zbora, ki se 

v kampanjo za boj za volilne glasove podajajo pod sloganom 

Odločno naprej! 

Izbira slogana temelji na dejstvih, da je NSi v teh dveh letih 

sodelovanja v vladni koaliciji pokazala, da je njen trden del in 

zrela politična stranka, ki ima odgovore na aktualna dogajanja. 

Pokazala je tudi, da se ne ustrašimo izzivov in trdega dela, kar 

je naša ministrska ekipa tudi uspešno dokazala s številnimi 

rezultati, tudi na področjih, kjer se zadeve dolga leta niso 

premaknile. V NSi slovenski javnosti obljubljamo, da si bomo še 

naprej prizadevali za nadaljni razvoj Slovenije v sodobno, visoko 

razvito, zeleno in do ljudi prijazno državo. 

Programska konferenca je predlog volilnega vladnega programa 

in seznam kanidatov soglasno potrdila, program pa so predstavili 

vidnejši predstavniki stranke, ki so se sprehodili skozi uspehe 

zadnjih dveh let in predstavili njegove poglavitne dele. Celoten 

program je predstavljen tudi na spletni strani Nove Slovenije. 

Osrednji nagovor je imel predsednik stranke, obrambni minister 

in podpredsednik slovenske vlade mag. Matej Tonin. Uvodoma 

se je dotaknil ukrajinske krize, njenih vzrokov ter opozoril na velik 

pomen poenotenja in odločnega odgovora Evropske unije. Ob 

tem je poudaril, da dogajanje v Ukrajini ni bistveno spremenilo 

le evropskih pogledov na varnost, ampak so se stvari začele 

obračati tudi v Sloveniji, kjer je prav NSi že dolgo opozarjala na 

potrebo po primerni opremljenosti Slovenske vojske. 

Med domačimi temami je poudaril, da je ob boju z epidemijo 

Sloveniji tudi gospodarsko uspelo, kar je posledica pridnih 

slovenskih rok in ukrepov vlade. Poudaril je še, da je ključen 

cilj vsem dostopno javno zdravstvo in izrazil prepričanje, da 

problem slovenskega zdravstva ni v pomanjkanju denarja, 

ampak v njegovi organizaciji. Med ključne cilje je uvrstil še večjo 

energetsko neodvisnost Slovenije, digitalizacijo in strateške 

odločitve na podorčju demografije. Ključno pri tem se mu zdi 

vodilo, da družine z otroki ne smejo biti na slabšem kot tisti, ki 

otrok nimajo. 

Zaključil je z zahvalo ministrski ekipi, ki je odlično opravila svoje 

delo in napovedal, da bo Nova Slovenija presenečenje naslednjih 

volitev, saj ima dve temeljni stvari za zmago - odličen program 

in sposobne ljudi. Pozval je člane in članice NSi, naj v prihodnjih 

tednih pred volitvami po svojih močeh kar največ prispevajo 

k uspehu stranke na volitvah, saj to pomeni, da bo lahko še 

naprej delala v dobro ljudi in pripomogla k nadaljnjemu razvoju 

Slovenije. • 

16

ORGANIZACIJSKE AKTUALNO OBLIKE 

PRVI POSLOVNI ZAJTRK 

Eden od namenov in poslanstva Gospodarskega Kluba Nove 

Slovenije je širiti dobre poslovne prakse, uspešne podjetniške 

zgodbe in mreženje med člani ter izven. Tako smo 18. februarja 

organizirali prvi Poslovni zajtrk GK NSI. Potekal je v prostorih 

GZS, pri organizaciji pa je poleg ekipe iz tajništva sodeloval tudi 

Inštitut Janeza Evangelista Kreka, za kar smo vsem hvaležni. 

Udeležba je bila več kot odlična, napolnili smo prostor, tako da je 

nastalo tudi prijetno vzdušje in mreženje se je lahko začelo. 

Na prvem dogodku smo predstavili poslovno pot družinskega 

podjetja ŽIHER HIŠE na čelu z Markom Žihrom. Marko je tudi naš 

član in uspešno vodi družinsko podjetje. Vsak uspešen moški 

pa ima ob sebi sposobno žensko, tako tudi Markova žena Melita 

nosi velik del odgovornosti v tej zgodbi. 

Vemo, da uspešnih poslovnih zgodb ne spremljata samo mleko 

in med. Na takšni poti pride tudi do neprijetnih situacij, do 

neuspehov, do ovir, ki se sprva zdijo nepremagljive, do odrekanj 

in podobno. Skozi vse to so šli tudi pri Žihrovih. Danes je njihovo 

podjetje zelo uspešno, ukvarjajo se z različnimi dejavnostmi, 

paradni konj pa so Žiher hiše. S tem produktom so prodrli na 

visoko zahteven evropski trg, za kar jim čestitamo. Ob tem pa 

je pomembno poudariti še en ključen dejavnik, ki ga v mnogih 

družinskih podjetjih ne znajo in ne zmorejo dobro izvesti. To je 

prenos podjetja med generacijami. Ta prenos je družini Žiher 

uspel in je zato ta izkušnja garant, da bo pri njih tako tudi v 

bodoče. 

Na vprašanje, kakšen je nasvet za uspešen prenos podjetja 

na novo generacijo, je Marko dejal, da se je pomembno držati 

dogovorjenih pravil, zato so pri njih napisali in sprejeli družinsko 

Ustavo, ter medsebojno spoštovanje in poslovni pristop. 

V GK bomo s to prakso nadaljevali in vam že v aprilu predstavili 

naslednjo uspešno zgodbo. • 

Nataša HUDELJA 

predsednica Gospodarskega kluba 

NE PUSTIMO, DA DRUGI 

KROJIJO USODO NAŠE DRŽAVE 

Volitve. Počasi prihajamo v čas, ko bo to edina stvar, o kateri se 

bomo pogovarjali. Pa vzemimo za začetek suhoparno definicijo, 

kaj so volitve, ki pravi, da je to organizirano izražanje svoje 

odločitve. In to drži. Vendar pa volitve niso samo to, so še veliko 

več. Zame so volitve izbira, izbira smeri, v katero bomo peljali 

našo Slovenijo, izbira oseb in njihovih vrednot, ki nas bodo vodile, 

izbira, kakšno prihodnost si želimo. 

Kot študentka kemijske tehnologije sem večkrat deležna vprašanj, 

kot so: Zakaj se sploh ukvarjaš s politiko? Ali ti je res tega treba, ko 

pa je tvoj poklic tako perspektiven? Ali pa me vprašajo, ali nisem 

premlada, da bi me to zanimalo. Pred tremi leti sem bila tudi sama 

takega mnenja. Takrat me je zdajšnja predsednica podmladka 

povabila, da se aktivno vključim v delovanje podmladka in moj 

odgovor je bil: »Veš, zveni že zanimivo, vendar mene politika ne 

zanima.« Pa so me na koncu le prepričali, da ni tako grozno in da 

je podmladek veliko več kot samo spremljanje politike. 

Ko tako razmišljam, v resnici ne vem, kje je bila prelomna točka, 

ko me je vse skupaj »začelo« zanimati. Nekako pa se mi dozdeva, 

da je bil prvi korak v resnici že pred štirimi leti, ko sem v klicnem 

centru Nove Slovenije spoznala, kakšni ljudje so v naši stranki 

in katere vrednote zagovarjajo. Začela sem z majhnimi koraki in 

kar naenkrat ugotovila, kakšno pot sem prehodila. V duhu tega si 

želim, da bomo skozi našo kampanjo uspeli nagovoriti mlade in 

jim pokazati, da lahko začnejo počasi, mi pa jim bomo v oporo. 

Vsake volitve so tako nova priložnost za vsakega izmed nas, da 

se odloči, kaj želi in kdo bo zagovarjal njegovo mnenje, njegove 

vrednote. Zato si mladi moramo upati prevzeti odgovornost in se 

naučiti sprejemati odločitve. Ne pustimo, da drugi krojijo usodo 

naše države, mi smo tisti, ki bomo morali živeti v njej. Naredimo 

jo tako, kot si jo želimo, da bo nam mladim odpirala priložnosti in 

bomo nanjo ponosni. • 

Maša BRULC 

podpredsednica MSi in kandidatka za poslanko 

17

KOLUMNA 

SVOBODA IN DOSTOJANSTVO 

Vprašanje je, kako daleč gremo v zgodovino in kaj od nje si 

vzamemo na pot v prihodnost. Številne države kažejo zemljevide, 

na katerih so bile nekoč večje. Poleg rusko-ukrajinskega vprašanja 

imamo v bližini vroče srbsko in albansko vprašanje, priča smo 

bolgarsko-makedonski zagati in balkanski nostalgiji Turčije. Ker 

je tako, me žalosti, da je koncept trde moči zasenčil evropski 

koncept mehke moči, ki gradi na spoštovanju dostojanstva 

človeka in narodov ter ne stavi samo na moč velikih in večine. 

Zato sta lahko vodila Evropsko komisijo Luksemburżana Santer 

in Juncker, zato lahko predseduje Evropskemu parlamentu 

Roberta Metsola iz male Malte. 

Prvega februarja 2009 sem bil v Moskvi v družbi Wilfrida 

Martensa, predsednika Evropske ljudske stranke, po umestitivi 

patriarha Kirila na pogovoru s Putinom. Putin je izrazil željo, 

da bi se njegova stranka Združena Rusija vključila v Evropsko 

ljudsko stranko. Martens je odgovoril formalistično - naj pošljejo 

prošnjo, potem pa bomo pogledali, ali stranka izpolnjuje pogoje 

oziroma ali delimo iste vrednote in načela. Ko je Putin kasneje še 

enkrat izrazil isto željo, je tudi Martens ostal pri svojem. Takrat 

smo se še pogovarjali z Rusijo o “partnerstvu za modernizacijo”. 

Med drugim smo obravnavali tudi energetiko. Tu je bil suh in 

stvaren Putin: Dokler vi ne morete govoriti z enim glasom, se 

mora Rusija pogovarjati z Nemci, Italijani, Madžari in drugimi - z 

vsakim posebej. Mislim, da sem prisostvoval zadnjemu poskusu 

Rusije, da bi se politično, tudi strankarsko, zbližala z Evropo. 

Mimogrede - tudi prva knjiga novega patriarha - “Svoboda in 

odgovornost” - je leta 2010 z vizijo harmoničnega sveta govorila 

o njegovi multipolarni prihodnosti. 

Kar se dogaja v Ukrajini in okrog nje nas vrača v presežene 

ideološke, politične in geostrateške okvire. Očitno ne gre samo 

za Ruse v formalno suvereni Ukrajini. Kar je bistveno, je način 

uveljavljanja politične volje in njegov širši kontekst. Rusija je 

dala še enkrat nogo med vrata. Vzpostavila je novo situacijo, ki 

jo bo težko reševati po diplomatski in politični poti, saj so koraki 

nazaj zelo malo verjetni ali težki. V taki situaciji, ki je ponižujoča 

za Ukrajino v kateri politika obsoja Rusijo za kršenje načel in 

dogovorov, je preskok v vojaško merjenje moči vedno pri roki. Ne 

bi si želel, da bi Ukrajina doživela “porabo” stare in preizkus nove 

vojaške tehnike. Zaradi Ukrajincev samih in zaradi nas v okolici. 

Za to smer razvoja bi plačali visoko ceno v širšem prostoru. 

Eno so pravice Rusov v Ukrajini. Te bi morali praviloma reševati 

znotraj države brez vsiljenih dejstev od zunaj. Drugo pa je odnos 

do zgodovine, ki daje vprašanju nov okvir in težo. Putin obžaluje 

razpad Sovjetske zveze, hkrati poudarja zgodovinsko povezanost 

Rusije z Ukrajino. 

NAMESTO STRATEGIJE 

KONFLIKTA 

POTREBUJEMO 

STRATEGIJO SOBIVANJA 

”IN SODELOVANJA.” 

Najboljša garancija za miroljubno prihodnost Rusije bi bilo 

sosedstvo držav, ki delijo evropske vrednote in načela. Tisti, ki 

delijo te vrednote, ne napadajo drugih. Napetost in posledično 

konflikt med Rusijo in Evropsko zvezo je nekaj, kar najmanj 

potrebujemo. Zato je zgodba z Ukrajino slaba zgodba. Lahko nas 

bo dolgo zaposlovala, jemala energijo, blokirala in precej stala. 

Namesto strategije konflikta potrebujemo strategijo sobivanja 

in sodelovanja, ne samo v sektorju energetike. Sobivanja pa ni 

brez skupnih imenovalcev. Slej ko prej se bomo morali pogovoriti, 

na čem ga lahko utemeljujejmo in gradimo. Ko sem bil kot 

podpredsednik Delegacije Evropskega parlamenta za Rusijo 

zadolžen za pogovor o identiteti, so ruski akademiki in politiki 

dejali: “Rusi smo Evropejci, ampak malo drugačni”. Vsi smo malo 

drugačni, predvsem smo pa oboji biološko zelo šibki. Izgubljamo 

substanco, radi bi pa bili močni. 

Ne gre samo za države, ki lahko minejo. Gre za Ruse in Ukrajince 

kot dva slovanska, krščanska in evropska naroda, ki delita več 

kot tisoč let skupne zgodovine. Ne bo miru, dokler ne bo zaživela 

ideja sprave, pa naj se sliši ta ideja ob pogledih na tanke in 

raketometalce še tako romantična. Ne verjamem v razvoj v smeri 

Kijevske Rusije, tudi ne restavracije Sovjetske zveze. Verjamem 

pa v razvoj, ki bi temeljil na spoštovanju dostojanstva svobodnih 

narodov in njihovih držav ter pravilih mednarodnega obnašanja. 

Ob tem ne pozabimo, da komunističnih tvorb, kot sta bili 

Sovjetska zveza ali Jugoslavija, niso podrli zunanji sovražniki, niti 

demokrati, vase so se sesule same, ker so temeljile na napačnih 

temeljih, jim je pošla notranja energija in ker so stavile preveč na 

golo moč. Nima smisla ponavljati vaje, ki je za nami. • 

Lojze Peterle 

predsednik osamosvojitvene vlade 

18

ZGODILO AKTUALNO SE JE 

POGOVORI ZA BOLJŠO SLOVENIJO 

Ekipa NSi je vladni volilni program predstavila na Pogovorih za boljšo Slovenijo. Cilj 

dogodkov je bila celostna predstavitev in razprava o rešitvah, ki jih program predvideva za 

razvoj posameznika in vloga države pri tem. Ključna vodila pri postavljanju programa so 

bila: povrniti veselje do življenja, vsem dostopno javno zdravstvo in gospodarsko močna 

Slovenija. Pripravili smo pet pogovorov, kjer smo spregovorili o rešitvah za uspešen 

zeleni prehod, izboljšanje kvalitete življenja mladim, vsem dostopnim zdravstvom, 

zagotavljanje dostojne starosti ter uspešnega in zdravega gospodarstva. Z zanimivimi 

gosti smo spregovorili in predstavili našo vizijo za boljšo Slovenijo. V prizadevanjih za 

blaginjo v našem ospredju ostaja državljan, ki mu je potrebno zagotavljati najboljše 

pogoje za razvoj in prispevek k lepšemu življenju celotne skupnosti. 

AKCIJA VIŠJE PLAČE ZBRALA VEČ KOT 25.000 PODPISOV 

Akcija Višje plače za vse je dodobra zaznamovala mesec februar. Ekipa NSi je v podporo 

zakonu o dohodnini pričela z zbiranjem podpisov. V luči te iniciative smo postavili 

stojnico na Prešernovem trgu, na kateri smo dali priložnost mimoidočim, da izkažejo 

svojo podporo in z nami spregovorijo. Mlada ekipa je na stojnici zbirala podpise dobrih 

14 dni in jih zbrala več kot 25.000. Iskrena hvala vsakemu, ki se je na stojnici ustavil, z 

nami poklepetal in izkazal podporo našim prizadevanjem za višje plače. 

OBČINSKI ODBORI NSi Z NOVO ENERGIJO ODLOČNO V 

KAMPANJO 

V zadnjih mesecih so z novo energijo zaživeli nekateri občinski odbori NSi. Mednje 

sodijo OO Radlje ob Dravi, OO Dobje, OO Benedikt in OO Piran. Vsem želimo uspešno 

delo in veliko vztrajnosti ter kreativnosti v kampanji za državnozborske volitve. 

Odločno naprej! 

19

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV 

IVAN MEGLIČ 

ŽUPAN OBČINE NAKLO 

Pridružen član Kluba županov in svetnikov NSi. 

Kako bi se predstavili v nekaj stavkih 

(poklic, družina, hobiji …)? 

Rojen sem leta 1959, po poklicu sem gradbeni inženir in sem 

pred županovanjem 40 let delal kot projektant infrastrukturnih 

objektov. Zadnja leta sem bil tudi direktor v svojem projektantskem 

podjetju. Sem poročen in oče treh otrok. Dolga leta sem bil 

aktiven v domačem gasilskem ter kulturno turističnem društvu, 

kjer se ukvarjamo z negovanjem rokovnjaških tradicij. 

Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste 

se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi? 

Politika me je od nekdaj zanimala. Že leta 1990 sem se 

pridružil Slovenskim krščanskim demokratom. Leta 1995 sem 

sodeloval pri ustanavljanju občine Naklo. Izvoljen sem bil v vseh 

dosedanjih sedmih mandatih občinskega sveta, tri mandate sem 

bil podžupan, sedaj se za občane trudim v vlogi župana. Pri delu 

se srečujem z ministri NSi, ki odlično opravljajo svoje delo, zato 

sem se z veseljem odzval vabilu našega občinskega odbora, 

da se priključim klubu županov NSi. Z nekaterimi župani se že 

poznamo, tako, da je v klubu zares odlična družba. 

Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj 

prepoznavna? 

Občina Naklo spada med srednje velike občine saj šteje okoli 

5.500 prebivalcev. Poznana je po sedežu podjetja Merkur, po 

dobri gostinski in turistični ponudbi, dobri prometni povezavi in 

kmetijstvu, kjer prevladujeta živinoreja ter pridelava krompirja. 

Da smo prepoznavno kmetijsko območje nam pomaga odličen 

Biotehniški center Naklo, kjer je vključenih blizu 1.000 dijakov 

in študentov iz vse regije. Posebno pomembna je neokrnjena 

narava, ki z območji parka Udin boršt, Tržiške Bistrice in Save 

omogoča čudovite sprehode in kolesarske ture. 

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih 

rešujete prednostno? 

Največji izziv je seveda infrastruktura. Velik del občine je že 

pokrit s kanalizacijo, ki je speljana na centralno čistilno napravo v 

Kranju, manjka pa še približno 10% bolj oddaljenih in manj gosto 

poseljenih naselij. S tem se intenzivno ukvarjamo. Prav tako 

izboljšujemo kvaliteto prometne in vodovodne infrastrukture. 

Velik izziv predstavlja gradnja novega nogometnega igrišča, 

ki ga moramo preseliti iz najetih na lastna zemljišča. Posebno 

pozornost namenjamo najmlajšim in starejšim pomoči 

potrebnim. 

OBČINA NAKLO 

Župan: 

Občinski svet: 

NSi članov OS: 

Površina: 28,3 km 2 

Prebivalcev: 5.384 

moški: 2.717 

žensk: 2.667 

Povprečna starost: 42,8 let 

Ivan Meglič 

15 članov 

1 občinski svetnik 

Stan. površina: 30,55 m 2 /osebo 

Gospodinjstev: 1.571 

Družin: 1.392 

Delovno aktivnih: 2.293 

Brezposelnih: 120 

Na področju skrbi starejšim poskušamo s pomočjo, tako, da 

ostajajo čim dlje v domačem okolju. V našem domu starejših 

občanov, ki je v naši lasti pa imajo naši občanke in občani 

prednost pri nameščanju, delno jim subvencioniramo oskrbo. 

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan? 

Občino želim urediti kot sodobno in ljudem prijazno, kjer 

se bodo ljudje počutili varne in bomo imeli dovolj kakovostnih 

delovnih mest. Želim si občine, ki bo trajnostno naravnana, 

za kar bomo poskrbeli s ponovno vzpostavitvijo železniškega 

potniškega prometa in z dobro povezavo z javnim prometom. 

Vse potenciale za takšen razvoj občine imamo, moja naloga pa 

bo, da vse te razvojne potenciale tudi izrabimo. • 

20

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA 

AKTUALNO 

PUTINOVA VOJNA IN ZAHTEVNOST DELA 

V EVROPSKEM PARLAMENTU 

Ob tem sem kot poročevalka EPP tudi poudarila, da lahko 

raznolikost ponudbe in krepitev sodelovanja prispevata k 

privabljanju širšega kroga turistov in povečanju tržnega deleža, 

hkrati pa zmanjšata podnebni in okoljski odtis sektorja. 

Zadovoljna sem, ker so mojemu pozivu sledili vsi preostali 

poročevalci političnih skupin v Evropskem parlamentu, s čimer 

omenjeno zdaj predstavlja del sprejetih proračunskih smernic za 

leto 2023. 

V uvodu tega prispevka želim kot poslanka Evropskega 

parlamenta ostro obsoditi vojaško agresijo Putina nad Ukrajino. 

Uporaba vojaške sile je v nasprotju z Ustanovno listino Združenih 

narodov in temeljnimi načeli mednarodnega prava. 

V Evropskem parlamentu smo v zahtevi, da Putinova Rusija 

preneha z vojaško agresijo in poboji civilistov ter nemudoma v 

celoti umakne svoje sile in vojaško opremo iz Ukrajine in njene 

okolice, povsem enotni. V politični skupini EPP pozivamo institucije 

EU, da si prizadevajo podeliti Ukrajini status kandidatke za EU, 

kot to pravi 49. člen Pogodbe. Verjamemo, da mora Ukrajina ob 

upoštevanju pravil EU postati del naše evropske družine. Ob tem 

želim še enkrat poudariti, da je Putinova neupravičena, neizzvana 

in barbarska agresija na suvereno državo prelomnica v sodobni 

evropski zgodovini in kot takšna zahteva ustrezne odločitve. 

Verjamem, da bodo Putinova krvava dejanja dobila epilog tudi v 

okviru Mednarodnega kazenskega sodišča s sedežem v Haagu. 

V celoti podpiram vse finančne in vojaške ukrepe EU ter zveze 

NATO, ki so usmerjeni v slabitev Putinovega krvavega režima 

za zavarovanje evropskega demokratičnega sveta. Pričakujem 

in se zavzemam za nadaljevanje nudenja vsakršne pomoči 

demokratično izvoljeni oblasti v Ukrajini in njenemu prebivalstvu. 

FINANČNA NUJNOST ZA RAZVOJ TURIZMA 

Medtem delo v Evropskem parlamentu kljub vsej teži in pritiskom 

Putinove vojne nemoteno poteka tudi na drugih področjih. Na 

odboru za promet in turizem smo po več tednih usklajevanj sprejeli 

smernice za proračun za leto 2023. Slednje predstavlja uvod 

v večmesečno usklajevanje o delitvi finančnih sredstev za leto 

2023 na področju prometa in turizma. Kot nosilka odgovornosti v 

politični skupini EPP pri izdelavi mnenja o proračunu za prometni 

in turistični sektor za leto 2023 menim, da smo v dosedanjem 

postopku pogajanj med političnimi skupinami v Evropskem 

parlamentu o proračunskih smernicah prišli do poenotenja, ki bo 

pomembno vplivalo na nadaljnje proračunsko usklajevanje. Na 

začetku pogajanj o smernicah sem zagovarjala nujnost poziva 

Evropski komisiji, naj sprejme vse potrebne ukrepe in mobilizira 

zadostna finančna sredstva v proračunu za leto 2023 za hiter 

razvoj časovnega načrta za trajnostni turizem. 

AGENCIJI EMA DODELJENIH VEČ PRISTOJNOSTI 

V sklopu odbora za okolje in javno zdravje sem bila imenovana 

za poročevalko politične skupine EPP pri revidiranju poslovanja 

Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropskega centra za 

obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ter še nekaterih 

drugih agencij. Ker je bilo leto 2020 začetek epidemije Covida-19, 

je bilo tokratno mnenje o razrešnici poslovanja za leto 2020 

izjemnega pomena. EMA in ECDC sta namreč v tem času 

igrali ključni vlogi pri upravljanju z epidemijo. V tem času smo 

agenciji EMA v Evropskem parlamentu dodelili več pristojnosti 

za obvladovanje prihodnjih pandemičnih kriz. Med drugim bosta 

ustanovljeni dve usmerjevalni skupini za spremljanje pomanjkanja 

zdravil, in sicer za zdravila in za medicinske pripomočke. EMA 

pa bo pri tem vzpostavila in upravljala evropsko platformo za 

spremljanje pomanjkanja, da bi olajšala zbiranje podatkov. 

Tesneje bodo vključeni tudi vsi akterji v dobavni verigi, vključno s 

strokovnjaki, ki zastopajo bolnike in zdravstvene delavce, imetniki 

dovoljenj za promet, distributerji na debelo ter drugi ustrezni 

deležniki na področju zdravstvenega varstva. Evropski parlament 

je sprejel tudi Strategijo za boj proti raku, ki spodbuja države 

članice in Evropsko komisijo k pripravi celostne strategije za bolj 

učinkovit boj proti raku. Pri tem se EP zavzema za preventivne 

ukrepe in programe za odkrivanje raka v najzgodnejši fazi, za 

povezovanje znanja in sodelovanje med znanstveniki različnih 

držav ter za večjo dostopnost do zdravljenja. 

Drage bralke in bralci Krščanskega demokrata, smo v obdobju 

praznovanja mednarodni dan žensk in materinskega praznika. 

Glede na porast družinskega nasilja in nekaterih novih 

nestrpnosti proti ženskam, se bomo morali znova vprašati, 

od kod vse to izvira in kaj bomo kot družba naredili, da bo več 

medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in strpnosti na vseh 

področjih. Pred nami pa so tudi zgodovinske državnozborske 

volitve, ko bomo morali krščanski demokrati narediti vse, da 

bo naše delo priznano, naš program sprejet z odobravanjem in 

naši kandidati sprejeti kot zaupanja vredni. Napovedi kažejo, da 

bo letošnja udeležba na državnozborskih volitvah zgodovinsko 

visoka. Upam in želim si, da bo krščanska demokracija dosegla 

dober rezultat. Za to si bom v skladu s predvolilnimi prepričanji in 

smernicami vodstva stranke tudi sama prizadevala. • 

Ljudmila Novak 

poslanka Evropskega parlamenta 

21

OSEBNO 

NEJC VESEL 

PREDSEDNIK ZELENE ZVEZE NSi 

Poklic in delo? 

Uni. dipl. ing. vodarstva in komunalnega inženirstva, 

Vodja projekta na Direkciji RS za infrastrukturo. 

Kateri so vaši hobiji? 

Nogomet, hoja v hribe, badminton, ogled dobrega filma. 

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli? 

Športna vzgoja. 

Katera je vaša najljubša hrana? 

Pica. 

Vaš najljubši letni čas? 

Jesen. 

Najljubša turistična destinacija? 

Turistična kmetija Urška. 

Vaša barva je? 

Svetlo zelena. 

Najljubši film? 

The Martian (Marsovec) 

Najljubša knjiga? 

My World Peter Sagan. 

Najljubši glasbeni izvajalec? 

OneRepublic 

Najboljši športnik ali športnica? 

Primož Peterka. 

Kakšen je vaš moto življenja? 

Samo enkrat se živi. 

Kaj vam pomeni družina? 

Motivacija za življenje. 

Kaj vam pomeni država? 

Varnost. 

Kaj vam pomeni politika? 

Možnost soodločanja. 

Kaj vam pomeni Slovenija? 

Ponos in pripadnost. 

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati? 

Ker je blizu ljudem. 

Družboslovje ali naravoslovje? 

Naravoslovje. 

Gospodarstvo ali javni sektor? 

Javni sektor. 

Vaš vzornik je? 

Barack Obama. 

Verjamem v? 

Spremembe. • 

Spoštovani uporabniki 

NSi skupnosti na aplikaciji 

Viber, na tem mestu vas bomo 

obveščali o najbolj aktualnih 

zadevah, ki so povezane z 

delom in aktivnostmi stranke. 

Dobrodošli. 

Želite biti hitro obveščeni o delu in 

aktivnostih Nove Slovenije? 

Poiščite NSi skupnost na aplikaciji VIBER 

in dnevno boste obveščeni o aktivnostih 

stranke. Dobrodošli! 

22 

NSi skupnosti se lahko na Viberju pridružite tako, da 

skenirate QR kodo ali vpišete spodnjo povezavo. 

https://vb.me/0dd654

AKTUALNO 

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade: 

1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: majica NSi. 

Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, petka, 29. aprila 2022, 

na naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. 

Veliko uspeha in sreče pri žrebu! 

Geslo pretekle križanke je bilo VERJAMEM V SODELOVANJE. Nagrajenci križanke so: 

1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Janja Jagrič (Šentjernej), 

2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Špela Pahor (Piran) in 

3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Zalika Dijak (Zgornja Besnica). 

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih. 

23

SOBOTA, 2. april 2022 

TABOR NSi 

TERME SNOVIK 

KAMNIK 

ZABAVALI NAS BODO 

Z uradnim programom tabora pričnemo ob 12. uri. 

Lepo 

vabljeni!

KD1 2022_web

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?