Netehnični povzetek Študije o okoljskih vplivih obnove TE Plomin ...
Netehnični povzetek Študije o okoljskih vplivih obnove TE Plomin ...
Netehnični povzetek Študije o okoljskih vplivih obnove TE Plomin ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Ekonerg d.o.o.<br />
Koranska 5, Zagreb<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o <strong>okoljskih</strong> <strong>vplivih</strong><br />
<strong>obnove</strong> <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> – zamenjave obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong><br />
1 s ciljem posodobitve in povečanja zmogljivosti<br />
Zagreb, maj 2011
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
VSEBINA<br />
1. OPIS POSEGA ................................................................................................................. 3<br />
1.1. Namen gradnje .......................................................................................................... 3<br />
1.2. Obeležja posega ............................................................................................................... 4<br />
1.2.1. Glavni in pomožni objekti .................................................................................... 9<br />
1.2.2. Sistemi za zmanjševanje emisij v zrak ............................................................... 9<br />
1.2.3. Silosi za premog ............................................................................................... 11<br />
1.2.4. Sistem za transport premoga od pomola do silosa ........................................... 11<br />
1.2.5. Pomol in transportni trak za stranske produkte ................................................ 11<br />
1.2.6. Razdelilni obrat ................................................................................................. 12<br />
1.2.7. Sistem hladilne vode ......................................................................................... 12<br />
1.2.8. Sistem za obdelavo odpadnih voda .................................................................. 12<br />
1.2.9. Skladišče, garaže in delavnice ......................................................................... 12<br />
1.2.10. Pomožna kotlovnica ...................................................................................... 13<br />
1.2.11. Prostor za izločanje CO2 ............................................................................... 13<br />
1.2.12. Skupni sistemi <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C ..................................................................... 13<br />
1.3.Pregled glavnih materialov pri delu <strong>TE</strong>P C ....................................................................... 15<br />
2. AL<strong>TE</strong>RNATIVNE REŠITVE POSEGA ............................................................................ 16<br />
3. PODATKI IN OPIS LOKACIJE POSEGA IN PODATKI O OKOLJU ............................. 17<br />
3.1. Stanje kakovosti zraka .................................................................................................... 19<br />
3.2. Stanje tal ......................................................................................................................... 19<br />
3.3. Stanje voda ..................................................................................................................... 20<br />
3.4. Biološko-ekološke karakteristike ..................................................................................... 21<br />
3.5. Obeležja pokrajine ........................................................................................................... 21<br />
3.6. Specifični pokazatelji javnega zdravja ............................................................................. 22<br />
4. OPIS VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE MED GRADNJO IN/ALI UPORABO<br />
POSEGA ........................................................................................................................ 24<br />
4.1. Vpliv na kakovost zraka ........................................................................................... 24<br />
4.2. Vpliv na vode in morje ..................................................................................................... 31<br />
4.3. Vpliv na tla ....................................................................................................................... 32<br />
4.4. Vpliv na floro in favno ...................................................................................................... 32<br />
4.5. Nastanek in oskrba odpadkov ......................................................................................... 33<br />
4.6. Vpliv hrupa ...................................................................................................................... 33<br />
I-16-0500 1 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
4.7. Vpliv na vizualne in strukturne značilnosti pokrajine ....................................................... 34<br />
4.8. Vpliv v primeru incidentnih situacij .................................................................................. 34<br />
4.9. Radiološki aspekti vpliva ................................................................................................. 35<br />
4.10. Vpliv na zdravje ........................................................................................................ 35<br />
4.11. Socialno-ekonomski vpliv ......................................................................................... 36<br />
4.12. Vpliv na promet med gradnjo posega ...................................................................... 37<br />
4.13. Analiza stroškov in koristi ......................................................................................... 37<br />
5. PREDLOG UKREPOV ZA VARSTVO OKOLJA MED GRADNJO IN UPORABA<br />
POSEGA ......................................................................................................................... 40<br />
5.1. Ukrepi za varstvo tal ........................................................................................................ 40<br />
5.2. Ukrepi za varstvo voda .................................................................................................... 40<br />
5.3. Ukrepi za varstvo zraka ................................................................................................... 41<br />
5.4. Ukrepi v zvezi z odpadom ............................................................................................... 43<br />
5.5. Ukrepi za varstvo proti hrupu .......................................................................................... 43<br />
5.6. Ukrepi za zaščito pokrajine ............................................................................................. 44<br />
5.7. Ukrepi za preprečevanje velikih nesreč, ki vključujejo nevarne snovi ............................. 44<br />
5.8. Drugi ukrepi za varstvo okolja ......................................................................................... 45<br />
6. PREDLOG PROGRAMA ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ................................ 46<br />
6.1. Spremljanj kakovosti odpadnih voda in morja ................................................................. 46<br />
6.2. Program spremljanja emisij v zrak in kakovosti zraka ..................................................... 47<br />
6.3. Program spremljanje hrupa v okolju ................................................................................ 47<br />
6.4. Program spremljanja stanja tal ........................................................................................ 48<br />
6.5. Program spremljanja sestave stranskih produktov .......................................................... 48<br />
6.6. Program spremljanja karakteristik premoga .................................................................... 48<br />
6.7. Nadzor radioaktivnosti ..................................................................................................... 48<br />
6.8. Gospodarjenje z odpadom .............................................................................................. 48<br />
7. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ............................................................................. 51<br />
I-16-0500 2 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1. OPIS POSEGA<br />
1.1. Namen gradnje<br />
Poseg obsega <strong>obnove</strong> <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> – zamenjave obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> 1 (<strong>TE</strong>P 1) s ciljem<br />
posodobitve in povečanja zmogljivosti. Namen predmetnega posega je izgradnja dolgoročno<br />
varnega in stabilnega vira električne energije. Nadomestni blok (<strong>TE</strong>P C) bo imel jakost 500<br />
MW na generatorju namesto sedanjih 125 MW na generatorju. S to obnovo bo namesto<br />
današnjih 335 MW instalirane jakosti na lokaciji 710 MW. Začetek obratovanja <strong>TE</strong>P C je<br />
načrtovan po prenehanju obratovanja <strong>TE</strong>P 1. Nosilec posega je Hrvaška elektroprivreda d.d.<br />
(HEP d.d.), Ulica Grada Vukovarja 37, Zagreb.<br />
Na Hrvaškem se poraba električne energije povprečno povečuje po letni stopnji 1,7% (2004-<br />
2009), uvoz pa 22-35%. Do leta 2020 bo prenehal obratovati del elektrarn hrvaškega<br />
elektroenergetskega sistema, ki so pri koncu življenjske dobe, medtem, ko bodo nekatere<br />
zaradi prilagajanj predpisom EU o emisijah morale prenehati z obratovanjem še prej, kot je to<br />
načrtovano ali ekonomsko opravičeno.<br />
Strategija in Program prostorne ureditve Republike Hrvaške (NN 50/99) predvidevata obnovo<br />
na obstoječih lokacijah v smislu posodobitve in povečanja zmogljivosti, z minimumom jakosti<br />
vsake elektrarne po 350 MW. Strategija energetskega razvoja Republike Hrvaške (NN<br />
130/09) izkazuje potrebo po izgradnji termoelektrarn s skupno jakostjo, ki ne bi bila nižja od<br />
2400 MW. Vlada Republike Hrvaške je aprila leta 2010 sprejela Zaključek o ugotavljanju<br />
prioritet pri izgradnji elektroenergetskih obratov. V tem zaključku je med prioritetnimi tudi<br />
dogradnja zmogljivosti na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (slika 1).<br />
Slika 1 Instalirana kapaciteta in potrebne nove kapacitete (hidro, termo in obnovljivi),<br />
po Strategiji energetskega razvoja Republike Hrvaške<br />
I-16-0500 3 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Delež premoga v proizvodnji električne energije v svetu znaša 35% (v EU15 več kot 30%).<br />
Za razliko od nafte in plina je glavna prednost premoga zanesljivost dobave zaradi velikih<br />
zalog, ki so enakomerno razporejene v politično stabilnih državah (pretežno v državah<br />
OECD-a). Premog bo ostal v svetovnih in regionalnih razmerjih pomembno gorivo za<br />
proizvodnjo električne energije tudi v pogojih obveznosti za zmanjševanje emisij CO2 , ki<br />
bodo rezultat svetovnega dogovora za post-Kyoto obdobje. Gre za tako imenovane nove<br />
'čiste tehnologije premoga, visoke energetske učinkovitosti pretvorbe energije goriva v<br />
električno energijo.<br />
V naši regiji se gradijo nove elektrarne na premog ali pa se nadomeščajo elektrarne na<br />
kurilno olje. Na primer, v Italiji bo v naslednjih nekaj letih obratovalo novih 3300 MW na<br />
premog, ki bodo zamenjale elektrarne na kurilno olje, medtem, ko se v BiH načrtuje izgradnja<br />
približno 1300 MW na premog, v Sloveniji pa do 800 MW. V vzhodnih državah se letno<br />
zgradi 30.000 – 50.000 MW novih zmogljivosti na premog, kar praktično pomeni, da se vsak<br />
teden zgradi ena elektrarna na premog z jakostjo <strong>TE</strong>P C.<br />
Na Hrvaškem je bilo v letu 2010 s premogom pokrito 12% potreb po električni energiji. To<br />
pomeni, da je vključno z energijo, dobavljeno iz JE Krško, skupaj proizvedeno 14.674 GWh;<br />
od tega je v <strong>TE</strong>P 1 proizvedeno 641 GWh, v <strong>TE</strong>P 1.510 GWh. Poleg proizvodnje <strong>TE</strong>P C se<br />
pričakuje, da bo znašal delež termoelektrarn na premog na Hrvaškem v letu 2016 približno<br />
22%.<br />
1.2. Obeležja posega<br />
Načrtovani poseg obsega posodobitev in povečanje zmogljivosti na lokaciji termoelektrarne<br />
<strong>Plomin</strong> z zamenjavo zgradb <strong>TE</strong>P 1 in obnovo in/ali zamenjavo skupnih zgradb<br />
termoenergetskih obratov <strong>Plomin</strong> 1 in 2. Nadomestni termoenergetski objekt <strong>TE</strong>P C se bo s<br />
pripadajočo infrastrukturo nahajal na obstoječi lokaciji <strong>TE</strong>P 1 in 2 ter prostoru, ki večinoma<br />
pripada občini Kršan, manjši del (obalni pas <strong>Plomin</strong>skega zaliva) pa Mestu Labinu (slika 2.).<br />
<strong>TE</strong>P C je načrtovan po konceptu sodobnih termoelektrarn čiste tehnologije na premog s<br />
ciljem, da se z obratovanjem bloka C (in prenehanjem obratovanja <strong>TE</strong>P 1) izboljša stanje<br />
vpliva na okolje glede na vrsto aspektov. Z uporabo sodobne tehnologije superkritičnih<br />
parametrov pare lahko termoelektrarna doseže stopnjo koristnega delovanja do 45<br />
odstotkov, kar je mnogo več kot pa je to pri današnjih klasičnih elektrarnah, pri katerih je<br />
stopnja pretvorbe od 32 do 37 odstotkov.<br />
<strong>TE</strong>P C je v celoti koncipirana v skladu z načeli in priporočili, ki izhajajo iz navodil EU o<br />
uporabi najboljših razpoložljivih tehnik (NRT) za velika kurišča. Izraz "najbolje razpoložljive<br />
tehnike" je vodilno načelo EU Direktive (96/61/EC,2010/75/EU) Sveta o integralnem<br />
zmanjševanju in kontroli onesnaževanja (IPPC – Integrated Pollution Prevention and Control)<br />
v smislu "najbolj učinkovite in najbolj napredne razvojne stopnje tistih aktivnosti in operativnih<br />
metod, ki predstavljajo praktično primernost posameznih tehnik za zagotovitev osnov pri<br />
določanju mejnih vrednosti emisij za preprečevanje ali, kjer to ni možno, zmanjševanje emisij<br />
in vplivov na okolje kot celoto."<br />
Glede obremenjevanja okolja se lahko glede na okvirno kategorizacijo, ki jo uporablja Inštitut<br />
za raziskovanje premoga Mednarodne agencije za energijo, ta elektrarna uvrsti med tako<br />
imenovane elektrarne 'blizu ničelne emisije'.<br />
I-16-0500 4 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 2 Prikaz območja posega z namestitvijo glavnih objektov <strong>TE</strong>P C (zeleno)<br />
I-16-0500 5 od 49
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> Povzetek <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Legenda:<br />
<strong>TE</strong> PLOMIN C<br />
1. Kotlovnica<br />
2. Strojni obrat<br />
3. Zgradba elektroobrata in centralne<br />
komande<br />
4. Sistem za odstranjevanje dušikovih<br />
oksidov (SCR)<br />
5. Obrat za proizvodnjo amoniaka iz<br />
uree<br />
6. Elektrostatični filter (ESP)<br />
7. Elektroobrat ESP<br />
8. Silos za pepel<br />
9. Silos za žlindro<br />
10. Ventilatorji dimnih plinov (IDF)<br />
11. Regenerativni grelnik dimnih plinov<br />
(GGH)<br />
12. Dimnik<br />
12.Pomožni dimnik<br />
13. Absorber in reg. grelnik dimnih<br />
plinov (GGH)<br />
14. Servisni silos za absorber<br />
15. Silos za apnenec<br />
16. Zgradba z opremo za FGD<br />
17. Silos za mavec<br />
18. Silosi za premog 4 x 100 000 t<br />
19. Protipožarna zaščita silosa<br />
20. Novi prekladalni sistem za premog<br />
21. Poševen most<br />
22. Dnevni bunkerji premoga, mlini<br />
23. Kemična priprava vode<br />
24. Črpalna postaja čistih in<br />
kotlovniških odpadnih voda<br />
25. Rezervoar za kisline za kem. pripr.<br />
vode<br />
26. Rezervoar za alkalije za kemično<br />
pripravo vode<br />
OBSTOJEČI BLOK PLOMIN 2<br />
1. Strojni obrat in bunkerski prostor<br />
2. Kotlovnica<br />
3. Dimnik<br />
4. Transport premoga<br />
4.a Transporter od pristana do deponij<br />
premoga<br />
4.b. Deponija premoga<br />
4.c Transporterji od deponije do<br />
bunkerja<br />
4.d Naprave za dodajanje / odvzemanje<br />
4.e Upravljanje s transporterjem<br />
Transport pepela<br />
5.a Deponija pepela<br />
5.b Transporter<br />
1. Dieselski agregat<br />
2. Glavni transformatorji<br />
3. Razdelilni obrat 220kV<br />
4. Razdelilni obrat 110kV<br />
5. Sistem za hladilno morsko vodo<br />
10.a Črpalna postaja<br />
10.b Dovodni kanal<br />
10.c Filtrska komora<br />
27. Rezervoar za surovo vodo (lokacija<br />
Sveti Matej)<br />
28. Rezervoar za demineralizirano<br />
vodo<br />
29. Bazen za nevtralizacijo<br />
30. Rezervoarji za tekoče gorivo s<br />
postajo za prečrpavanje<br />
31. Pomožna kotlovnica<br />
32. Glavni dieselski agregat<br />
33. Obdelava odpadnih voda<br />
34. Glavni transformator<br />
35. Transformatorji za lastno porabo<br />
36. Transformatorji za splošno porabo<br />
37. Mrežni transformator 400/220 kV<br />
38. Razdelilni obrat 400 kV<br />
39. Skladišča, garaže in delavnice<br />
40. Rezervirani prostor za obrat za<br />
odstranjevanje CO2<br />
41. Upravna zgradba<br />
42. Cevovodi za hladilno vodo<br />
43. Poševen transporter za silose<br />
44. Ravni transporter za dnevne<br />
bunkerje<br />
45. Dimnik<br />
46.a Bazen za sprejem čistih voda<br />
46.b Rezervoar za odpadne<br />
kotlovniške vode s sprejemnim<br />
bazenom<br />
47. Kabelski predor<br />
48. Kabelski most<br />
49. Zgradba s plinom za izolirani obrat<br />
(GIS)<br />
50. Zgradba s komandami in pom.<br />
obratom<br />
10.d Tlačni cevovod<br />
10.e Izliv<br />
10.f Odvodni kanal<br />
6. Črpalna postaja za surovo vodo<br />
7. Nevtralizacija odpadne vode KPV<br />
8. Čiščenje površinskih in tehnoloških<br />
voda<br />
9. Čiščenje fekalne in zamaščene<br />
vode<br />
10. Rezervoar za demineralizirano<br />
vodo<br />
11. Pomožna kotlovnica<br />
12. Obrat za tekoče gorivo<br />
13. Delavnica za popravilo buldožerjev<br />
14. Garaža za buldožerje / gasilska<br />
delavnica<br />
15. Skladišča in remontne delavnice<br />
16. Skladišče vnetljivih snovi<br />
17. Restavracija družbene prehrane<br />
18. Garderoba in sanitarni prostori<br />
19. Prometnice in platoji<br />
20. Ograja<br />
21. Instalacija za vrelo vodo<br />
51. Oljna jama<br />
52. Obrat za obdelavo turbinskega<br />
kondenzata<br />
53. –<br />
54. Generatorsko stikalo<br />
55. Kompresorska postaja<br />
56. Transporterji za žlindro in pepel<br />
57. Črpalna postaja za povečanje<br />
pritiska<br />
58. Alarmni sistem<br />
59. Protipožarna zaščita mrežnega<br />
transformatorja<br />
60. Protipožarna zaščita glavnega<br />
transformatorja<br />
61. Upravljanje s transporterjem za<br />
premog in pepel<br />
62. Skladišče tehničnih plinov<br />
63. Pristan za stranske produkte<br />
64. Obstoječi pristan<br />
65. Črpalna postaja s sesalnim<br />
bazenom<br />
66. Izpustni bazen<br />
67. Dieselski agregat razdelilnika<br />
68. Upravljanje s silosi<br />
69. Črpalna postaja za silose<br />
70. Rezervoar za demineralizirano<br />
vodo v GPO-u<br />
71. Črpalna postaja za gorivo – ELU<br />
72. Transporterji s trakom za stranske<br />
produkte<br />
73. Cevni gumirani transporter za<br />
stranske produkte<br />
74. Skladišče kemikalij<br />
22. Vodovodi<br />
23. Kanalizacije<br />
24. Zunanja razsvetljava<br />
25. Sistem strelovodov in ozemljitve<br />
26. Regulacija potoka Bićac<br />
27. Dodatni sistem za oskrbo z vodo<br />
28. Objekt za razžvepljanje dimnih<br />
plinov<br />
33.a Pogonska zgradba<br />
33.b Deponija apnenca in mavca<br />
35. Zaklonišče<br />
36. Zelenice<br />
37. Obrat za popolno zaščito okolja<br />
38. Gradbeni objekt<br />
39. Gradbene trafo postaje<br />
40. Upravna zgradba<br />
41. Črpalna postaja za transfer<br />
42. Gasilska črpalna postaja<br />
43. Postaja za vodik<br />
44. Postaja SS1<br />
45. Deponij za žlindro in pepel<br />
I-16-0500 6 od 52
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Namestitev <strong>TE</strong>P C na premog je predviden na lokaciji, ki pripada obstoječima elektrarnama<br />
<strong>TE</strong>P 1 in 2 in njunim pomožnim objektom, zaradi česar je glede na to, da ne bo večjega<br />
širjenja v okoliški prostor, potrebna reorganizacija posameznih obstoječih sistemov in<br />
objektov. Obravnavane logične celote <strong>TE</strong>P C so prikazane v tabeli 1, kot najbolj ugodna<br />
različica pa je namestitev <strong>TE</strong>P C poleg <strong>TE</strong>P 2 na delu današnjega odlagališča premoga.<br />
Tabela 1 Obravnavane logične celote <strong>TE</strong>P C<br />
Logična celota<br />
Glavni in pomožni objekti<br />
Zaprto skladišče premoga - silosi (4 x 100.000 ton)<br />
Transportni trak za dobavo premoga od pomola do silosa<br />
Pomol in transportni trak za stranske produkte<br />
Razdelilni obrat 400kV<br />
Sistem hladilne morske vode (poseg, transport, izpust)<br />
Sistem oskrbe s surovo vodo<br />
Sistem odvajanja in obdelave odpadnih voda<br />
Skladišča, garaže in delavnice<br />
Prostor za zajemanje CO2<br />
Za <strong>TE</strong>P C se bo uporabljal kameni premog iz uvoza enakih karakteristik kakor za <strong>TE</strong>P 2.<br />
Povprečno je imel premog za potrebe <strong>TE</strong>P 1 in 2 spodnjo kalorično vrednost 26,3 MJ/kg<br />
(median 25,8 MJ/kg), 0,7 % žvepla (median 0,69 %) in 10,2% pepela (median 10,0%).<br />
<strong>TE</strong>P C je koncipiran kot kondenzacijski blok jakosti 500 MWe na sponkah generatorja z<br />
izgorevanjem premogovega prahu v prostoru in superkritičnim stanjem pare (PC-SC) 300<br />
barov in 600 °C ter z enim vmesnim gretjem pare na 600 °C. Pri izbiri tehnične rešitve so bile<br />
analizirane številne rešitve takšnih elektrarn v svetu, kot referenčni obrat pa je bila izbrana<br />
termoelektrarna Torrevaldaliga v Italiji.<br />
Tabela 2 Osnovne karakteristike elektrarne pri nazivni in maksimalni jakosti<br />
Premog<br />
Jakost<br />
Stopnja<br />
delovanja<br />
Velikost Enota<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
Nazivna jakost Maksimalna jakost<br />
Poraba goriva<br />
kg/s<br />
t/h<br />
39,7<br />
142,9<br />
40,8<br />
146,9<br />
Spodnja kalorična jakost MJ/kg 26,3 26,3<br />
Toplota,<br />
gorivom<br />
vnesena z<br />
MJ/s 1.044 1.073<br />
Generator MW 500 515<br />
Lastna poraba<br />
MW<br />
%<br />
25,3<br />
5,1<br />
26,0<br />
5,0<br />
Prag elektrarne MW 474,7 489,0<br />
Bruto (generator) % 47,90 47,99<br />
Neto (prag) % 45,48 45,57<br />
Proizvodnja el. energije na pragu<br />
elektrarne pri 7600 ur delovanja<br />
GWh/god 3608 3716<br />
V nadaljevanju je prikazan <strong>povzetek</strong> opisa posameznih sistemov elektrarn (prikaz na sliki 3).<br />
I-16-0500 7 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 3 Razpored objektov <strong>TE</strong>P C (zeleno)<br />
I-16-0500 8 od 50
<strong>TE</strong>P C – Modernizacija in povečanje kapaciteta <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> EKONERG d.o.o<br />
1.2.1. Glavni in pomožni objekti<br />
Kot mikrolokacija glavnih in pomožnih objektov za <strong>TE</strong>P C je izbrana severna polovica<br />
današnjega odlagališča premoga. Glavni objekti <strong>TE</strong>P C so: kotel superkritičnega stanja<br />
sveže pare (300 barov, 600 °C) z enim vmesnim gretjem, ena visokotlačna (VT) in ena<br />
nizkotlačna turbina (ST), en sinhroni generator ter dve dvosmerni nizkotlačni turbini (NT) in 7<br />
regenerativnih grelcev. Lastna poraba <strong>TE</strong>P C je ocenjena na 25 MWe. Neto jakost bloka<br />
(jakostni prag elektrarne) znaša 475 MWe, kar daje poleg 1044 MJ/s toplote, vnesene z<br />
gorivom, neto stopnjo delovanja v višini 45%.<br />
1.2.2. Sistemi za zmanjševanje emisij v zrak<br />
Zmanjševanje emisije NOx<br />
Slika 4 Poenostavljena shema <strong>TE</strong>P C<br />
Izbrani so primarni ukrepi za kurišče: gorilniki z nizkim NOx in stopnjevano dovajanje zraka, s<br />
čimer se doseže redukcija emisije NOx do 400 mg/Nm³ in selektivna katalitična redukcija,<br />
SCR. Stopnja izločanja NOx v sistemu SCR bo 80%, reagent pa bo amoniak. Zaradi<br />
varnostnih razlogov je izbrana varianta za dobivanje amoniak s procesom hidrolize vodne<br />
raztopine uree. Začetna snov bo urea v čvrstem stanju, ki bo dobavljana s cisternami in<br />
neposredno raztapljana v vsebniku za topljenje do 32%-tne vodne raztopine. Alternativa<br />
takšni rešitvi je sistem z amoniakovo vodo kot reagentom, ki se ga planira vgraditi tudi v <strong>TE</strong>P<br />
2.<br />
I-16-0500 9 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Zmanjševanje emisij delcev<br />
Med dvema alternativnima rešitvama: vrečasti filtri in elektrofiltri je za odstranjevanje delcev<br />
iz dimnih plinov <strong>TE</strong>P C izbran elektrofilter. V kombinaciji s pojačanim sprejem v obratu za<br />
izločanje žvepla bodo uporabljeni elektrofiltri, ki prispevajo, da bodo emisije delcev, ki so na<br />
dovolj nizkih nivojih, enostavnejši za vzdrževanje, priporoča pa jih tudi NRT. Skupna stopnja<br />
odvajanja delcev elektrofiltra z odvajanjem delcev iz obrata za izločanje žvepla bo večja od<br />
99,9%.<br />
Zmanjševanje emisij SO2<br />
Izbran je mokri postopek za izločanje žvepla iz dimnih plinov z vodno suspenzijo vapnenca,<br />
ki je tehnološko istoveten sistemu, kakršen obstaja v <strong>TE</strong>P 2. Za to tehnološko rešitev je<br />
značilna visoka zanesljivost delovanja in visoka stopnja izločanja SO2 v različnih pogojih<br />
delovanja in značilnosti premoga. Danes je to najbolj prisotna tehnologija za izločanje žvepla<br />
v termoelektrarnah. Končni produkt je mavec, ki se uporablja v gradbeništvu, zato je količina<br />
odpadkov za odlaganje relativno majhna. V sistemu za absorbiranje v obratu za izločanje<br />
žvepla se opravlja tudi izpiranje drobnih delcev, težkih kovin, HCl-a, HF-a in drugih spojin.<br />
Proces temelji na reakcijah SO2 iz dimnih plinov z vapnencem, CaCO3 iz suspenzije ob<br />
delovanju kisika iz zraka, pri čemer nastaja CaSO4 (mavec). Stopnja izločanja žvepla v<br />
obratu FGD <strong>TE</strong>P C bo ≥ 95%.<br />
Obrat za izločanje<br />
žvepla<br />
Elektrofilter za<br />
delce<br />
Naprava za<br />
zmanjševanje<br />
emisije NOx - SCR<br />
Vir: Idejni projekt <strong>TE</strong>P C, Elektroprojekt, URBIS72, IGH, Konzalting<br />
Slika 5 Namestitev sistema za zmanjševanje emisij v zrak <strong>TE</strong>P C<br />
I-16-0500 10 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.2.3. Silosi za premog<br />
Za potrebe <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C se predvideva zamenjava odprtega odlagališča z zaprtim<br />
skladiščem oziroma s silosi za premog. Predvideni so štirje silosi, vsak z zmogljivostjo do<br />
100.000 ton. Za silose je potrebno približno 228 m x 157 m oziroma 3,58 hektarjev površine.<br />
Nahajali se bodo vmes med glavnimi in pomožnimi obrati <strong>TE</strong>P C in glavnim presipnim<br />
stolpom, do katerega bo transportiran premoga od pomola in sicer s cevnim gumiranim<br />
transporterjem. Silosi so odmaknjeni v smeri odlagališča žlindre in pepela. To bo omogočilo<br />
uporabo glavnega polja obstoječega odlagališča in nemoteno delovanje obstoječih<br />
termoelektrarn med izgradnjo silosov. Ko bo zagotovljena oskrba <strong>TE</strong>P 2 s premogom iz<br />
silosa, se bodo preostali sistemi odprtega odlagališča odstranili, prostor pa se bo uporabljal<br />
za polaganje dovodnega in odvodnega cevovoda za hladilno morsko vodo za <strong>TE</strong>P C ter za<br />
transportni trak in prometnice za odpravo žlindre, pepela in mavca iz <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C do<br />
končnih uporabnikov.<br />
1.2.4. Sistem za transport premoga od pomola do silosa<br />
Premog za potrebe <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 se lahko do štirih novih silosov transportira na obstoječi<br />
način. Premog se bo po traku transportiral od pomola za prekladanje premoga do presipnega<br />
stolpa v pomolu, v katerem se nahaja tehtnica in magnetni separator, nato pa do presipnega<br />
stolpa na obali, v katerem se nahajata zbiralnik vzorcev in sito. Do glavnega presipnega<br />
stolpa se bo premog transportiral s cevnim gumiranim transporterjem. Trasa cevnega<br />
transporterja je položena nad zemljo vzdolž dovodne ceste in kanala s hladilno morsko vodo.<br />
Z obratovanjem <strong>TE</strong>P C se bo povečala izkoriščenost obstoječega pomola, v prihodnosti pa<br />
se predvideva, da bosta za potrebe bližnjih industrijskih porabnikov zadostovali dve ladji na<br />
leto. Odvisno od lastnosti premoga bo na leto potrebno 27 do 28 prihodov ladij.<br />
Za večjo zanesljivost sistema je predvidena tudi eventualna instalacija dodatnega izkrcevalca<br />
ladij, ki bo izveden enako kot je obstoječi. Novi izkrcevalec ladij bi uporabljal obstoječe<br />
tračnice v pomolu, s čimer bi se zmogljivost izkrcavanja povečala za 10 do 20%.<br />
1.2.5. Pomol in transportni trak za stranske produkte<br />
V analizi možnih rešitev za oskrbo stranskih produktov se je kot najboljša in najbolj<br />
ekonomična rešitev izkazala oskrba stranskih produktov v cementarnah (več proizvajalcev<br />
cementa je že pokazalo zanimanje za to). Večji del stranskih produktov bi se transportiral z<br />
ladjami za razsute tovore, z nosilnostjo 2.500 dwt. Za potrebe takšnega transporta se bo<br />
rekonstruiralo obstoječi "Avstrijsko pomol".<br />
Stranski produkti bi se transportirali od lokacije <strong>TE</strong>P C do novega pomola po cevnemu<br />
gumiranemu transporterju, podobno, kot se zdaj transportira premog. Cevni gumirani<br />
transporter, dolg približno 1.500 m, bi se položil na betonske nosilne stebre tik ob<br />
obstoječemu transporterju premoga. Tako koncipiran sistem bi omogočil natovarjanje ladje<br />
do nosilnosti 2.500 t.<br />
V primeru nezmožnosti odprave stranskih produktov in/ali nezmožnosti njihovega plasiranja v<br />
cementarne, bi se stranski produkti odlagali na obstoječe odlagališče žlindre in pepela z<br />
obstoječim centralnim transporterjem, na katerega bo priključen transportni trak od silosa za<br />
žlindro, pepel in mavec. Hkrati s povečanjem zmogljivosti za odlaganje stranskih produktov<br />
bo opravljena tudi obnova tega odlagališča.<br />
I-16-0500 11 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.2.6. Razdelilni obrat<br />
Približna tlorisna dimenzija razdelilnega obrata 400 kV je 75 m x 50 m (površina približno 0,4<br />
ha). Gre za zaprto SF6 izvedbo, s čimer bo potreben prostor v primerjavi s klasičnim obratom<br />
kar nekajkrat manjši. Za mikrolokacijo novega razdelilnega obrata je izbran teren, ki se<br />
nahaja severno od parkirišča <strong>TE</strong>P 1 oziroma zahodno od koridorja obstoječega 110 kV<br />
dalekovoda. Lokacija je pretežno v lasti HEP-a in v bližini potencialnega koridorja<br />
dalekovoda 400 kV <strong>Plomin</strong>-Pazin. Razdelilni obrat bo povezano z blok- transformatorjem s<br />
kabelskimi tuneli in mostovi. Infrastruktura za prevzem energije v elektroenergetski sistem bo<br />
v pristojnosti Operaterja prenosnega sistema.<br />
1.2.7. Sistem hladilne vode<br />
Z analizo možnih rešitev za hladilni sistem <strong>TE</strong>P C je bilo obravnavano več različnih variant in<br />
sicer z vidika vsesavanja, točke izpusta, načina polaganja, trase cevovoda, tehnične izvedbe<br />
cevovoda in začetnih projektnih parametrov. Analize so dokazale, da hladilni sistem v izvedbi<br />
z dovodnim odprtim kanalom in izpustom v kanal Čepič ni najboljša rešitev za <strong>TE</strong>P C, ker bi<br />
povzročila preveliko segrevanje morja v notranjem delu <strong>Plomin</strong>skega zaliva. Zaradi<br />
neprimerne konfiguracija terena (nagib JZ strani <strong>Plomin</strong>skega zaliva je 60-65°) bi bilo<br />
nadzemno polaganje dovodnega in odvodnega cevovoda hladilne morske vode drago in<br />
manj spremenljiva rešitev za okolje, polaganje cevi po dnu plitvega in blatnega <strong>Plomin</strong>skega<br />
zaliva pa bi bilo tehnično zapleteno in prav tako problematično z vidika varstva okolja. Zaradi<br />
tega bo nova črpalna postaja nameščena ob obstoječi, hladilna morska pa se bo dovajal in<br />
odvajala skozi novo zgrajeni predor skozi hrib Osoj. Glede na mesto izpusta hladilne morske<br />
vode je bilo prav tako obravnavano nekaj možnosti, kot optimalna pa je izbrana varianta z<br />
izpustom pri črpalni postaji.<br />
Poseg hladilne morske bo v globini 35-45 metrov. Izpust hladilne vode v morje bo izveden na<br />
vzhodni strani obstoječe črpalne postaje, prav tako tudi pri površinski s takšno hitrostjo<br />
izpuščene hladilne vode, ki bo omogočala čim hitrejše mešanje.<br />
1.2.8. Sistem za obdelavo odpadnih voda<br />
Za odvajanje in obdelavo odpadnih voda iz <strong>TE</strong>P C je predviden zaprti razdelilni sistem, ki bo<br />
lociran južno od glavnih objektov obrata. Za tehnološke odpadne vode so predvideni<br />
fizikalno-kemični obdelovalni postopki, pri čemer bodo nastajale usedline, ki bodo<br />
oskrbovane v skladu s predpisi za oskrbo odpadkov.<br />
Pogojno onesnažene površinske vode bodo obdelovane preko lovilnega bazena in oljnega<br />
separatorja na mestih potencialnega nastajanja onesnaženja.<br />
Sanitarne odpadne vode <strong>TE</strong>P C bodo obdelovane v posebni napravi v 2 stopnjah. I. stopnja<br />
obsega fizikalno-kemično obdelavo, II. stopnja pa biološko obdelavo (aeracija, aerobna<br />
stabilizacija aktivnih usedlin z možnostjo vračanja usedlin v biološko predstopnjo in glavno<br />
stopnjo).<br />
1.2.9. Skladišče, garaže in delavnice<br />
Ti pomožni sistemi bodo prav tako locirani južno od glavnih objektov obrata <strong>TE</strong>P C ob<br />
sistemu za obdelavo odpadnih voda.<br />
I-16-0500 12 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.2.10. Pomožna kotlovnica<br />
Pomožna kotlovnica je načrtovana severovzhodno od obrata s kotli, s čimer bo omogočen<br />
neodvisen zagon <strong>TE</strong>P C. Kot gorivo bo uporabljano ekstra lahko kurilno olje, dimni plini pa<br />
bodo odvajani skozi dimnik, visok 40 m.<br />
1.2.11. Prostor za izločanje CO2<br />
Glede na to, da tehnologija izločanja ogljikovega dioksida iz dimnih plinov še ni razvita do<br />
komercialne uporabo, bo na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> za potrebe <strong>TE</strong>P C rezerviran prostor za<br />
eventualno prihodnjo izgradnjo sistema za izločanje CO2. Rezervirani prostor se nahaja na<br />
površini, ki je razdeljena na dva dela. Ena površina se nahaja na severovzhodnemu delu<br />
lokacije, neposredno ob dimniku, druga pa je severno od glavnega objekta obrata.<br />
1.2.12. Skupni sistemi <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C<br />
Bloki <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, ki bodo v zagonu po izgradnji posegov (<strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C), bodo imeli<br />
naslednje skupne sisteme:<br />
- dimnik,<br />
- silose za premog,<br />
- pomol za premog,<br />
- transportni trak za premog,<br />
- odlagališče pepela in žlindre (in drugih ostankov materialov),<br />
- sistem za transport pepela in žlindre s pomolom,<br />
- dobava surove vode,<br />
- prometna infrastruktura na lokaciji in pomožni objekti.<br />
Na slikah 6 in 7 je prikazana vizualizacija prihodnjega stanja na prostoru lokacije <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>.<br />
Slika 6 Vizualizacija bodočega stanja na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong><br />
I-16-0500 13 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong>i<br />
<strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na ookolje<br />
I-16-0500<br />
Slika 7 Prrikaz<br />
vizualizacije posega iz <strong>Plomin</strong>skega zaliva<br />
EKONERG<br />
14 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.3.Pregled glavnih materialov pri delu <strong>TE</strong>P C<br />
V 3. tabeli je podan strnjen pregled osnovnih vhodnih in izhodnih snovi ter njihovih količin za<br />
delovanje <strong>TE</strong>P C pri nazivni moči 500 MW in zgorevanju projektnega premoga v 7600<br />
delovnih ur na leto.<br />
Tabela 3 Prikaz glavnih vhodnih in izhodnih snovi <strong>TE</strong>P C za projektni premog za predpostavljenih<br />
7600 ur delovanja pri moči 500 MW<br />
Vhod<br />
Premog 1.100.000 t/god<br />
Apnenec za razžveplanje 35.000 t/god<br />
Hladilna morska voda ~16 m 3 /s<br />
Surova voda maks. 75 l/s<br />
Urea ali<br />
vodna raztopina uree za deNOx<br />
(alternativa urei: amoniakova voda)<br />
2.240<br />
6.900<br />
I-16-0500 15 od 50<br />
t/god<br />
t/god<br />
Zrak za zgorevanje 1.200.000 m 3 Izhod<br />
/h<br />
Emisija SO2 1.200 t/god<br />
Emisija NOx 800 t/god<br />
Emisija delcev 100 t/god<br />
CO 300 t/god<br />
CO2 od zgorevanja premoga 2.607.000 t/god<br />
Odpadne vode (tehnološke)<br />
maks. 80 m<br />
odpadne vode (sanitarne)<br />
maks. 44<br />
3 /h<br />
m 3 /dan<br />
Žlindra 12.700 t/god<br />
Pepel 114.000 t/god<br />
Mavec 62.000 t/god<br />
Filtrirani trdni ostanki 2.500 t/god<br />
Energent je uvozni kamniti premog z naslednjimi predpostavljenimi lastnostmi (prikaz v tabeli<br />
4.):<br />
Tabela 4 Razpon osnovnih lastnosti uvoznega premoga<br />
Velikost Enota<br />
'Najslabši<br />
premog<br />
Premog<br />
Projektni<br />
'Najboljši'<br />
premog<br />
Hd MJ/kg 24,0 26,3 29,3<br />
Ogljik % mase 59,7 65,4 72,5<br />
Vodik % mase 3,9 4,3 4,7<br />
Žveplo % mase 1,5 1,0 0,3<br />
Dušik % mase 1,4 1,4 1,5<br />
Kisik % mase 6,0 8,0 6,5<br />
Vlaga % mase 12,0 7,6 6,5<br />
Pepel % mase 15,0 11,7 8,0
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
2. AL<strong>TE</strong>RNATIVNE REŠITVE POSEGA<br />
Tehnična rešitev je izbrana z vrsto iteracij (stanje razvoja tehnologija, izbor referenčne<br />
elektrarne, idejna rešitev). S predhodnimi študijskimi obravnavami razvoja posameznih<br />
podsistemov in skupne rešitve za elektrarno so bile obravnavane številne različice. Odločitev<br />
o izboru neke rešitve je bila sprejeta na podlagi obravnave tehničnih, ekonomskih in<br />
ekoloških vidikov.<br />
Od možnih tehnologij čistega premoga je izbrana tehnologija na premogov prah s<br />
superkritičnim stanjem pare SCPC (SCPC, angl. Super Critical Pulverized Coal). Relativno<br />
nizki stroški vlaganja, visoka energetska stopnja delovanja, največja komercialna prisotnost<br />
in visoka zanesljivost obstoječih tovrstnih obratov so še prednost SCPC tehnologije pred<br />
drugimi čistim tehnologijami premoga.<br />
Prednosti celotne izbrane rešitve so naslednje:<br />
- z zaprtim skladiščenjem premoga se odstranjuje fugitivna emisija z odlagališča,<br />
zaradi česar ni negativnih vplivom na pokrajino;<br />
- s hladilnim sistemom, izvedenim v tunelski izvedbi, se ne posega v novi prostor, novi<br />
sistem je zelo malo 'viden;<br />
- uporabljajo se obstoječe razpoložljive instalirane zmogljivosti pomola za premog in<br />
transport premoga, s čimer se povečuje ekonomičnost elektrarne brez dodatnih<br />
vplivov na okolje;<br />
- uporablja se obstoječi dimnik, zaradi česar niso potrebne nove gradnje na lokaciji,<br />
pogoji izpuščanja pa so še naprej ugodni za disperzijo v atmosfero (mali lokalni<br />
vplivi);<br />
- sistem za obdelavo odpadnih voda je koncipiran za maksimalne prihranke vode<br />
zaradi recikliranja;<br />
- razdelilni obrat v izvedbi s plinom z izoliranimi stikali (SF6 stikala) zavzemajo<br />
minimalen dodatni prostor;<br />
- rekonstruira se pomol za transport žlindre in pepela na mestu, kjer že obstaja<br />
zgradba, s čimer se ne zavzema nov prostor;<br />
- žlindra in pepel se bodo transportirali z lokacije, kar bo pripomoglo, da lokacija ne bo<br />
dodatno obremenjena s trdnimi odpadki;<br />
- z izgradnjo obrata za pripravo amoniaka bo preprečena nevarnost možnih incidentov<br />
med transportom, skladiščenjem in manipuliranjem z nevarnim amoniakom;<br />
- predlogo rešitve glede oskrbe s surovo vodo, ki predstavlja delež pri financiranju<br />
razširjanja obstoječih zmogljivosti vodovoda, je rešitev, ki je koristna za splošno<br />
skupnost;<br />
- rezervira se prostor za namestitev obrata za odvajanje CO2,, če se bo z bodočimi<br />
analizami izkazalo, da je to upravičeno.<br />
I-16-0500 16 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong>i<br />
<strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong><br />
o vplivu na ookolje<br />
3.<br />
Glede nna<br />
status pplaniranegaa<br />
posega v prostorno-planski<br />
dookumentaciji<br />
je s Strategijo<br />
in<br />
Programmom<br />
prostoorne<br />
ureditvve<br />
RH ugootovljen<br />
jas sen cilj obnnove<br />
v smislu<br />
posodo obitve in<br />
povečannja<br />
zmogljivvosti<br />
obstojeečih<br />
termoeelektrarn.<br />
Detajlnee<br />
analize pprostorno-pllanske<br />
dokumentacije,<br />
od lokalnega<br />
do držžavnega<br />
nivoja,<br />
so<br />
pokazalle,<br />
da je pposeg<br />
obnoove<br />
in possodobitve<br />
<strong>TE</strong> T <strong>Plomin</strong>, s katerim bodo novi<br />
objekti<br />
namešččeni<br />
na obsttoječi<br />
gradbbeni<br />
parceli in s katerim m se zmanjššuje<br />
vpliv na<br />
okolje, us sklajen z<br />
dokumeenti<br />
za prosttorno<br />
uredittev.<br />
Praksa v Evropi inn<br />
v svetu jee<br />
pokazala, da se grad dnja termoeelektrarn<br />
naajpogosteje<br />
realizira<br />
na obsttoječih<br />
lokaacijah.<br />
Takššna<br />
je tudii<br />
referenčna<br />
elektrarna<br />
Torrevalddaliga<br />
v Ita aliji, kjer<br />
namestoo<br />
4 blokov nna<br />
kurilno oolje<br />
načrtujeejo<br />
3 nove bloke b na preemog.<br />
Lokacijaa<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong><br />
se nahaja<br />
na jugovzzhodni<br />
oba ali istrskega polotoka ooziroma<br />
v zalivu z na<br />
samemu<br />
koncu Ploominskega<br />
zaliva. Območje<br />
elekt trarna ima približno 544<br />
ha površine,<br />
ki jo<br />
predstavlja<br />
kompleeks<br />
katastrskih<br />
parcel v lasti HEP-a,<br />
za sprejeem<br />
in transpport<br />
premog ga pa se<br />
uporabljja<br />
del pommorskega<br />
teerena<br />
(ozkeega<br />
priobalnega<br />
pasuu<br />
in pomola),<br />
za kate erega je<br />
pridobljeena<br />
koncessija<br />
(3 ha).<br />
Pretežnni<br />
del prostoor<br />
pripada občini Kršaan,<br />
manjši del d (priobalni<br />
del Plomminskega<br />
za aliva) pa<br />
mestu LLabinu.<br />
Poleeg<br />
mediteraanske<br />
klimee<br />
(topla pole etja in blagee<br />
zime) je pprednost<br />
te lokacija<br />
tudi bližžina<br />
morja in izvira surove<br />
vodee<br />
iz Bubič jame. Dobbra<br />
infrastruukturna<br />
pov vezanost<br />
zaradi bbližine<br />
cestnega<br />
vozliššča<br />
Voziliči, , zgrajena trajektna t poomola<br />
za otoka<br />
Cres in i Lošinj<br />
ter za mmednarodni<br />
promet (Benetke,<br />
Ravenna)<br />
ter pomol za ddobavo<br />
premmoga,<br />
ki se e nahaja<br />
na sreddini<br />
<strong>Plomin</strong>sskega<br />
zalivaa<br />
na južni sstrani<br />
zaliva a). Teren lookacije<br />
<strong>TE</strong> P<strong>Plomin</strong><br />
je razvejan,<br />
skalnatii<br />
kraš s plittvimi<br />
tlemi, obraslimi s travami in n nizko grmmičasto<br />
veggetacijo.<br />
Ge eografski<br />
prostor lokacije je orientiran nna<br />
zaliv Ploominskega<br />
zaliva, z po ssredi<br />
samegga<br />
prostora pa teče<br />
hudournniški<br />
vodotook<br />
Čepič kanala.<br />
I-16-0500<br />
PODATKKI<br />
IN OOPIS<br />
LOOKACIJE<br />
E POSEEGA<br />
IN<br />
OKOLJUU<br />
Slika 8 Prrikaz<br />
lokacije posega<br />
EKONERG<br />
PODAT TKI O<br />
17 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Za potrebe <strong>Študije</strong> je podrobno analizirano območje s premerom 20 km okrog lokacije<br />
posega, izdelana je rekapitulacija uporabe in namena prostora ter značilnosti obstoječe in<br />
načrtovanje infrastrukture. Z analizo območja sta bili obravnavani dve županiji: Istrska s 13 in<br />
Primorsko-goranska županija s 4 lokalnimi skupnostmi (mesta in občine). V Istrski županiji –<br />
Barban, Cerovlje, Gračišče, Kršan, Labin, Lupoglav, Marčana, Pazin, Pičan, Raša, Sv.<br />
Nedelja, Svetvinčenat, Žminj in v Primorsko-goranski županiji – Cres, Lovran, Moščenička<br />
draga in Opatija. Skupno število prebivalcev v radiju 20 km od lokacije posega je 37.601<br />
(slika 9.).<br />
Slika 9 Administrativne meje na obravnavanemu območju vpliva posega<br />
I-16-0500 18 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Naravno vzpenjanje terena proti platoju Labinštine na eni strani in masiv Učke na drugi strani<br />
zaliva oziroma samega zaliva že samo od sebe določa meje ožjega območja lokacije. Ožje<br />
območje lokacije obsega naselja <strong>Plomin</strong> Luka in <strong>Plomin</strong> s 328 prebivalci. Večji del območja<br />
glede na pokrajinsko regionalizacijo pripada centralnemu flišnemu območju ("Siva Istra"). To<br />
območje je obeleženo z izrazito morfološko dinamiko (flišni grički in doline) ter večjim<br />
številom stalnih in začasnih vodotokov.<br />
3.1. Stanje kakovosti zraka<br />
V okolici lokacije posega gradnjo <strong>TE</strong>P C je z izgradnjo <strong>TE</strong>P 2 definirana obveznost<br />
spremljanja kakovosti zraka. Kakovost zraka se spremlja na lokalni merilni mreži <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>,<br />
ki predstavlja štiri avtonomne merilne postaje ter ena meteorološka postaja na lokaciji<br />
Štrmac. V petletnem obdobju (2003 – 2009) so bili rezultati meritev SO2, NO2 in delcev v<br />
predpisanih zakonskih okvirjih za razvrščanje kakovosti zraka v I. kategoriji glede na te<br />
onesnažujoče snovi.<br />
Meritve ozona so dokazale prekoračitev dovoljenih, nekje tolerantnih vrednosti ter je bila<br />
kakovost zraka na tem območju glede ozona II. kategorije (2003 – 2005) oziroma III.<br />
kategorije (2006 in 2007). Visoke koncentracije pritličnega ozona v pozni pomladi in poleti so<br />
karakteristične pojave v mediteranskem in središčnem delu Evrope, pogosto pa se pojavljajo<br />
na ruralnih merilnih postajah brez pomembnih industrijskih virov prekursorjev ozona.<br />
Na območju v radiju 20 km od <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> prevladujejo v emisijah SO2, NOx in CO2<br />
termoelektrarna z 92,8% v emisiji SO2, 63,8% v emisiji NOx in 73,4% v emisiji CO2. Emisija<br />
CO je razdeljena med cestni promet in hišna kurišča in manjše kotlovnice (58,1% iz hišnih<br />
kurišč in manjših kotlovnic, 27,7% cestni promet). V emisiji delcev prevladujejo emisije iz <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong> (47,3%), sledijo hišna kurišča in manjše kotlovnice (28,7%) ter emisija iz industrijskih<br />
in energetskih obratov brez <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (15,7%). V emisiji NMHOS prevladujejo emisije iz<br />
cestnega prometa (44,8%), kateri sledijo emisije iz hišnih kurišč in manjših kotlovnic (36,6%)<br />
ter emisije iz industrijskih in energetskih obratov (9,9%). Večji del emisij <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> glede na<br />
njen delež v okvirju celotne županije je posledica manjše emisije kolektivnih virov (cestni<br />
promet in gospodinjstva) zaradi manjšega teritorialnega obsega.<br />
3.2. Stanje tal<br />
Kemična analiza tal je bila opravljena iz 36 vzorcev oziroma lokacij vzorčenja, 5 v coni, ki se<br />
nahaja 1 km od <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, 5 v coni, ki se nahaja 5 km in 26 v coni, ki se nahaja 20 km od<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>. Vzorci so vzeti na lokacijah neobdelovanih tal (19 vzorcev) na globinah 0-3 cm in<br />
3-10 cm ter obdelovanih tal (17 vzorcev) na globinah od 0-30 cm.<br />
Vsi rezultati analize kakovost tal glede vsebine onesnaženosti s kovinami so v mejah I<br />
razreda (čista tla), II razreda (tla s povečano onesnaženostjo), na večini lokacij pa III razreda<br />
(tla velike onesnaženosti) za elementa krom in vanadij. Visoke vrednosti niklja so prisotne na<br />
skoraj vseh lokacijah, kar je verjetno posledica povečane vsebine te težke kovine v sklopu<br />
geokemične sestave kamenja v karbonatni podlagi. Razlog za to bi utegnili biti tudi procesi<br />
tvorbe tal, v katerih so tudi laterizacije, ki med drugim rezultirajo tudi s povečano vsebino<br />
niklja. Na raziskovanih lokacijah arzen in molibden nista prisotna v relevantnih količinah.<br />
Ugotovljeno je, da je živega srebra zelo malo tako, da so vsa raziskovana tla glede vsebine<br />
živega srebra čista. Prisotnost kroma v tleh ustreza prostorni in količinski razporeditvi v<br />
geološki podlagi. V obdelovanih tleh v vinogradih je izjemno visoka prisotnost bakra, kar se<br />
I-16-0500 19 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
pojasnjuje kot posledica uporabe tradicionalnih zaščitnih sredstev pri obdelavi vinogradov.<br />
Registrirano je tudi manjše zmanjšanje povprečnih vrednosti vsebine težkih kovin v<br />
obdelovanih tleh v primerjavi z neobdelovanimi tlemi. Razlog za to je mešanje tal do 30 cm<br />
globine, pri čemer se eventualna površinska onesnaženost vnaša globlje v tla.<br />
3.3. Stanje voda<br />
Za potrebe SUO so bili analizirani pojavi v vodah na območju predmetnega posega: ustja<br />
Raše in Boljunčice ter morje v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu. Kakovost površinskih voda (vodotoki<br />
Posert/Raša in Boljunčica) ter izviri podzemnih voda (<strong>Plomin</strong>, Kožljak in Bubič jama) se<br />
kontinuirano spremlja po programih Hrvaških voda, Istrske županije in <strong>TE</strong>P 1 in 2. Ocena<br />
kakovosti voda je izdelana z obveznimi skupnimi pokazatelji za oceno splošne ekološke<br />
funkcije voda (fizikalno-kemični pokazatelji, režim kisika, hranljive snovi, biološki in<br />
mikrobiološki pokazatelji). Povečane vrednosti teh skupin pokazateljev prikazujejo<br />
onesnaženost Raše in Boljunčice, ki je pogojeno predvsem z organskimi snovmi in<br />
mikrobiološkimi pokazatelji.<br />
V podzemne vode predmetnega kraškega območja prodira nesnaga s površine, zaradi česar<br />
je treba poudariti, da izvir Bubič jame na lokaciji <strong>TE</strong>P izstopa z dobro kakovostjo vode glede<br />
na vse pokazatelje. V stabilnih hidroloških razmerjih je kakovost podzemnih voda v glavnem<br />
dobra in ustreza I. kategoriji voda, vendar pa je v pogojih velikih deževij po dolgotrajnih<br />
sušnih obdobij pretakanje vode skozi kraško podzemlje izjemno hitro, zaradi česar kakovost<br />
voda variira od IV. do V. kategorije zaradi visoke stopnje bakteriološkega onesnaženja in<br />
vsebine suspendiranih snovi. Glavnina onesnažujočih snovi v podzemeljskih vodah v bližini<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je posledica antropogenih vplivov in nerešene dispozicije odpadnih voda v<br />
naseljih v bližini posega.<br />
Zaradi varstva vodnih resursov na lokaciji sta bila izdelana dva enoletna cikla za<br />
raziskovanje fizikalnih, kemičnih in bioloških pokazateljev kakovosti morja v <strong>Plomin</strong>skemu<br />
zalivu (v prvem ciklusu in sistemskih raziskovanjih površinskih in podzemnih vodnih pojavov<br />
na območju <strong>TE</strong>P 1 in 2). <strong>Plomin</strong>ski zali zaliv bi glede na to lahko razdelili na:<br />
- notranji plitvi del zaliva, ki je pod izrazitim vplivom reke Boljunčice skupaj z odpadnimi<br />
vodami <strong>TE</strong>P 1 in 2;<br />
- središčni del zaliva pri pomolu za premog, kjer na 20 m globini morja preneha vpliv<br />
segrevanja zaradi delovanja termoelektrarne;<br />
- zunanji del zaliva, ki je globok več kot 40 metrov in kjer je dobra menjava morske<br />
vode z okoliškim akvatorijem.<br />
Rezultati raziskovanja morja v <strong>Plomin</strong>skem zalivu dokazujejo velik vpliv s celine, ki je še<br />
posebej opazen v notranjem delu zaliva (povečana koncentracija suspendiranih in hranljivih<br />
snovi, zmanjšana prozornost in spremembe v življenjskih skupnostih). Mejno območje<br />
antropogenega vpliva je na sredini <strong>Plomin</strong>skega zaliva, medtem, ko v zunanjem delu zaliva<br />
vpliv sploh ni opazen. Sestava in razprostranjenost življenjskih skupnosti je v tesni povezavi<br />
z ekološkimi faktorji, ki prevladujejo v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu (tip in globina razprostranjenost,<br />
izpostavljenost, prisotni morski tokovi in vpliv s kopna).<br />
Vodni tok Boljunčice (regulirani Čepič kanal pri ulitju v <strong>Plomin</strong>ski zaliv) vnaša v zaliv veliko<br />
količino suspendiranih delcev tako, da imata motnost in sedimentacija izrazito negativen vpliv<br />
na skupnosti v notranjem delu zaliva. Suspendirani delci zmanjšujejo količino svetlobe, kar<br />
I-16-0500 20 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
se odraža na sestavo prisotnih vrst. V srednjem delu zaliva, kjer je sedimentacija malce<br />
manjša, se v zgornjem infralitoralu nahajajo razvite skupnosti infralitoralnih alg, čeprav<br />
prevladujejo tiste, ki prenašajo manjše količine svetlobe in sedimentacije. V zunanjemu delu<br />
zaliva je sedimentacija zmanjšana, močnejši vpliv pa je opazen na globinah od 25 do 30 m.<br />
Vpliv sedimentacije se zmanjšuje od notranjosti proti zunanjemu delu zaliva, zato se od<br />
vhoda v zaliv proti notranjemu delu zelo zmanjšuje število rastlinskih in živalskih vrst, njihova<br />
globinska razširjenost, osiromašuje se in spreminja pa se tudi struktura skupnosti.<br />
Analizirani vzorci sedimentov iz <strong>Plomin</strong>skega zaliva niso bistveno drugačni od rezultatov,<br />
objavljenih v znanstveni literaturi za tovrstne materiale. Niso ugotovljene neobičajne<br />
koncentracije toksičnih in delioaktivnih elementov, zaradi česar je možen zaključek, da<br />
sedimenti v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu izvirajo iz Čepič polja in da nimajo škodljivih fizikalnih ali<br />
kemičnih lastnosti.<br />
3.4. Biološko-ekološke karakteristike<br />
Območje lokacije posega označujejo izrazito primorski atributi, obeležja pa so pogojena z<br />
dolgoletnimi antropogenimi vplivi ter na območju posega niso prisotne enote zaščitenih<br />
rastlinskih in živalskih vrst. Za potrebe SUO je bila obdelana zona vpliva na prostoru 20 km<br />
od lokacije <strong>TE</strong>P-a ter je ugotovljeno, da na širšem območju prevladujejo primorski termofilni<br />
gozdovi in grmičasti hrasti ter biocenoze submediteranskih in epimediteranskih suhih<br />
travnikov ter mozaiki kultiviranih površin. Za območje posega so karakteristični primorski,<br />
termofilni gozdovi in grmičevje (klimazonalna gozdna skupnost grmičastega hrasta in belega<br />
gabra –Querco-Carpinetum orientalis). Ožje območje <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> karakterizira degradirana<br />
travniška površina, medtem, ko je ob vodnem toku Boljunčice prisotna močvirna rastlinska<br />
skupnost trske in visokega šaša.<br />
V polmeru 20 km sta tudi dve mednarodno pomembni območji za ptice: Učka in Čičarija<br />
(HR1000018) ter Kvarnerski otoki (HR1000033). V skladu z zadevnim Zakonom o varstvu<br />
narave (NN 70/05, 139/08) in Pravilnikom o oceni sprejemljivosti načrta, programa in posega<br />
za ekološko omrežje (NN 118/09) je za potrebe posega izdelana Predhodna ocena v<br />
postopku sprejemljivosti posega za ekološko omrežje. Pristojna Uprava za varstvo narave pri<br />
Ministrstvu za kulturo je izdala Potrdilo, da načrtovani poseg gradnjo <strong>TE</strong>P C – poseg<br />
zamenjave obstoječe <strong>TE</strong>P 1 s ciljem posodobitve in povečanja zmogljivosti ne bo<br />
pomembneje vplival na cilje za ohranitev in celovitost območja ekološkega omrežja.<br />
3.5. Obeležja pokrajine<br />
Na sliki pokrajine ožjega območja so vplivale družbene in gospodarske spremembe<br />
(deagrarizacija, urbanizacija, infrastrukturni posegi, hidroregulacija in drugi). Navedeni<br />
antropogeni posegi so v prostoru in struktura obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> spremenili sliko pokrajine<br />
(slika 10.).<br />
I-16-0500 21 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong>i<br />
<strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong><br />
o vplivu na ookolje<br />
I-16-0500<br />
Slika 10 Prikkaz<br />
pokrajinsskih<br />
obeležij območja lokkacije<br />
posegaa<br />
33.6.<br />
Speecifični<br />
pokkazatelji<br />
javvnega<br />
zdra avja<br />
EKONERG<br />
Spremeemba<br />
vplivoov<br />
faktorjevv<br />
okolja naa<br />
zdravje je<br />
zelo zappleten<br />
procces.<br />
V velik ki večini<br />
primeroov<br />
ne moremo<br />
poenosstavljeno<br />
reči,<br />
da je do olgotrajna izpostavljennost<br />
nekemu<br />
izmed<br />
rizičnih faktorjev iiz<br />
okolja nneposredno<br />
povezana s povečanjem<br />
števila<br />
obolelih in/ali s<br />
smrtnosstjo<br />
zaradi neke speccifične<br />
boleezni.<br />
Poleg g tega je vvečina<br />
kronničnih<br />
nena alezljivih<br />
bolezni multifaktoorialne<br />
etioologije.<br />
Svvetovna<br />
zdravstvena<br />
organizaccija<br />
ocenjuje,<br />
da<br />
onesnažženost<br />
zrakka<br />
na Hrvašškem<br />
z deležem<br />
v viš šini 0,6% soodi<br />
med deset<br />
vodilnih h rizičnih<br />
faktorjevv,<br />
povezaniih<br />
s skupnoo<br />
smrtnostjoo<br />
('The Euro opean Healtth<br />
Report 20005').<br />
Po dosedanjih<br />
znaanstvenih<br />
sspoznanjih<br />
se ocenjuje e, da je prribližno<br />
2% smrtnosti od raka<br />
povezanno<br />
z onesnaženim<br />
ookoljem.<br />
Onnesnaženos<br />
st atmosferre<br />
predstavvlja<br />
rizik za a razvoj<br />
bronhialnega<br />
in pljjučnega<br />
rakka.<br />
Vendar pa je treba a ob tem dodati,<br />
da jee<br />
90-95% smrtnosti s<br />
zaradi bbronhialnegga<br />
in pljučnnega<br />
raka zza<br />
moške in<br />
72% smrrtnosti<br />
za žženske<br />
pov vezano s<br />
kajenjemm.<br />
Za potreebe<br />
SUO T<strong>TE</strong>P<br />
C sta bbila<br />
izdelanaa<br />
dva elabo orata: 1) Analiza<br />
demoografskih,<br />
dr ružbenih<br />
in javno<br />
zdravstvvenih<br />
značiilnosti<br />
Hrvaaške<br />
(Čiče ek, 2009) in 2) Epiddemiološka<br />
analiza<br />
specifiččnih<br />
pokazaateljev<br />
zdravvstvenega<br />
sstanja<br />
preb bivalcev meesta<br />
Labina in Občine Kršan v<br />
primerjaavi<br />
z Istrskoo<br />
Županijo, Republiko HHrvaško<br />
in drugimi d izbrranimi<br />
mestti<br />
(Hrvaški zavod z za<br />
javno zddravstvo,<br />
20011).<br />
22 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
V elaboratu ad 1) je izdelan pregled standardiziranih stopenj smrtnosti za Istrsko županijo in<br />
Hrvaško in primerjava s sosednimi državami in Evropsko unijo. V elaboratu ad 2) je obdelana<br />
vrsta pokazateljev za prebivalstvo, ki so povezani s potencialno izpostavljenostjo<br />
onesnaženemu zraku: incidencia (na novo zboleli) zaradi raka skupaj, zaradi bronhialnega<br />
raka in pljučnega raka, smrtnost zaradi raka skupno, smrtnost zaradi bronhialnega in<br />
pljučnega raka, bolnišnična obolevnost -hospitalizacije zaradi boleznih dihalnih organov,<br />
bolnišnično obolevanje -hospitalizacije zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, smrtnost<br />
zaradi bolezni dihalnih organov, smrtnost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni. Ti<br />
pokazatelji so bili izdelani za mesto Labin, Občino Kršan, Istrsko županijo, Hrvaško<br />
(povprečje) in za primerjavo še za nekaj mest.<br />
V posameznih županijah in v izbranih mestih v Republiki Hrvatski so zabeležene razlike<br />
glede mortalitete in morbiditete po specifičnih pokazateljih zdravstvenega stanja, prikazanih<br />
kot splošne stopnje ali starostno-standardizirane stopnje, ki se uporabljajo za primerjavo<br />
posameznih območij. Rezultati so pokazali, da ni pomembnejših razlik niti konzistenc pri<br />
odstopanjih v primerjavi med izbranimi mesti. Glede na to, da gre za manjše populacijske<br />
celote in o majhnemu številu primerov na novo zbolelih v obravnavnemu obdobju (Kršan in<br />
Labin), smatramo, da so te analize mejno zanesljive, zaradi česar je mejno zanesljiva tudi<br />
interpretacija rezultatov.<br />
I-16-0500 23 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
4. OPIS VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE MED GRADNJO IN/ALI<br />
UPORABO POSEGA<br />
4.1. Vpliv na kakovost zraka<br />
Med gradnjo<br />
Med izgradnjo prihaja do vplivov zaradi prevoza materiala, opreme in delavcev ter dela<br />
motorjev mehanizacije in aktivnosti na gradbišču. Emisija zaradi teh aktivnosti je relativno<br />
majhna, največ pa je treba paziti na preprečevanje emisij delcev, za kar so predpisane<br />
ustrezne mere.<br />
Z idejno rešitvijo se načrtuje priključitev <strong>TE</strong>P C na obstoječi dimnik <strong>TE</strong>P 2. Da bi bilo to<br />
možno, je treba napraviti obnovo obstoječega dimnika. Med obnovo obstoječega dimnika je<br />
treba izdelati začasno rešitev za odvajanje dimnih plinov <strong>TE</strong>P 1 in <strong>TE</strong>P 2, da ne bi bilo treba<br />
prekiniti delovanje.<br />
Začasna rešitev je:<br />
- <strong>TE</strong>P 1 se bo priključila na obstoječi 'stari dimnik', ki je visok 130 m (dimnik, ki ga je<br />
nekoč uporabljala <strong>TE</strong>P 1), pri čemer se mora v <strong>TE</strong>P 1 uporabljati premog, ki vsebuje<br />
do 0,4% žvepla;<br />
- <strong>TE</strong>P 2 se mora priključiti na novi 'začasni dimnik', ki bo pritrjen k obstoječemu dimniku<br />
in ki bo visok najmanj 130 m.<br />
Načrtuje se, da bi začasna rešitev trajala 18-24 mesecev, kolikor je potrebno za obnovo<br />
visokega dimnika. Med trajanjem začasne rešitve mora termoelektrarna obratovanje planirati<br />
in voditi tako, da bo kakovost zraka ostala v prvi kategoriji. Nadzor se bo izvajal z meritvami<br />
kakovosti zraka na obstoječih avtomatskih postajah Klavar, <strong>Plomin</strong> mesto, Ripenda in Sv.<br />
Katarina. V primeru povišanih koncentracij SO2 in NO2 bo morala elektrarna znižati jakost ali<br />
prekiniti obratovanje, če pa bi v <strong>TE</strong>P 2 prišlo do okvare naprave za odstranjevanje žvepla ali<br />
filtra za delce, bo morala elektrarna prekiniti z obratovanjem.<br />
Med izvajanjem del<br />
Za <strong>TE</strong>P C so predpostavljene mejne vrednosti emisij, ki v EU začenjajo veljati 07. januarja<br />
2014 (2010/75/EU), kot je razvidno iz tabele 5. Emisije onesnažujočih snovi v zrak iz <strong>TE</strong>P C<br />
bodo mnogo manjše od mejnih vrednosti, predpisanih s hrvaškimi predpisi (NN 21/07,<br />
150/08) in mejnimi vrednostmi iz predpisov EU, ki trenutno veljajo za termoelektrarne<br />
(2001/80/EC).<br />
I-16-0500 24 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Tabela 5 Mejne vrednosti emisij za termoelektrarne na premog<br />
Mejna<br />
vrednost<br />
hrvaški<br />
predpisi<br />
Emisija SO2<br />
200 mg/m 3<br />
Emisija NOX (kakor tudi NO2) 200 mg/m 3<br />
Emisija delcev 30 mg/m 3<br />
Direktiva EU<br />
iz 2010*<br />
150 mg/m 3<br />
150 mg/m 3<br />
10 mg/m 3<br />
*Velja za nove elektrarne, ki bodo začele obratovati po 7.januarju 2014<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
po projektu<br />
120 mg/m 3<br />
80 mg/m 3<br />
10 mg/m 3<br />
Emisije drugih snovi, amoniaka, HCl, HF, hlapljivih organskih spojin, težkih kovin, policikličnih<br />
aromatskih ogljikovodikov, dioksina in furana so zelo majhne oziroma manjše od mejnih<br />
vrednosti iz hrvaških predpisa oziroma na ravni vrednosti, ki so navedene v Referenčnemu<br />
dokumentu za najboljše razpoložljive tehnike Evropske unije.<br />
Na sliki 11. so prikazane emisije <strong>TE</strong>P C. Glede na to, da bodo plini odvajani iz dimnika,<br />
visokega 340 m, bodo fizikalni pogoji enaki kot do zdaj, vpliv na pritlične koncentracije v<br />
okolju pa bo manjši oziroma proporcionalen zmanjševanju emisij. <strong>TE</strong>P C bo imela v<br />
primerjavi s <strong>TE</strong>P1 naslednje emisije:<br />
- 64% manj SO2,<br />
- 46% manj NOx,<br />
- 19% manj delcev.<br />
Emisije <strong>TE</strong>P 2 + <strong>TE</strong>P C bodo v primerjavi s <strong>TE</strong>P 1 + <strong>TE</strong>P 2 naslednje:<br />
- 54% manj SO2,<br />
- 25% manj NOx,<br />
- 13% manj delcev.<br />
I-16-0500 25 od 50
<strong>TE</strong>P C – Modernizacija in povečanje kapaciteta <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> EKONERG d.o.o<br />
t/god<br />
t/god<br />
t/god<br />
6.000<br />
5.000<br />
4.000<br />
3.000<br />
2.000<br />
1.000<br />
0<br />
4.000<br />
3.500<br />
3.000<br />
2.500<br />
2.000<br />
1.500<br />
1.000<br />
500<br />
900<br />
800<br />
700<br />
600<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
0<br />
0<br />
2000.<br />
2001.<br />
2000.<br />
2001.<br />
2000.<br />
2001.<br />
2002.<br />
2002.<br />
2003.<br />
2002.<br />
2003.<br />
2003.<br />
2004.<br />
2004.<br />
2005.<br />
2004.<br />
2005.<br />
2005.<br />
2006.<br />
2006.<br />
2007.<br />
2006.<br />
Emisija SO 2<br />
2007.<br />
2008.<br />
2009.<br />
Emisija NOx<br />
2008.<br />
2009.<br />
2010.<br />
Emisija čestica<br />
2007.<br />
2008.<br />
2009.<br />
Slika 11 Emisija današnjega in bodočega stanja po začetku obratovanja <strong>TE</strong>P C<br />
I-16-0500 26 od 50<br />
2010.<br />
2010.<br />
2015.<br />
2016.<br />
2015.<br />
2016.<br />
2017.<br />
2018.<br />
2015.<br />
2016.<br />
2017.<br />
0<br />
2018.<br />
6.000<br />
5.000<br />
4.000<br />
3.000<br />
2.000<br />
1.000<br />
2017.<br />
2018.<br />
GWh<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
<strong>TE</strong>P 2<br />
<strong>TE</strong>P 1<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
<strong>TE</strong>P2<br />
<strong>TE</strong>P 1<br />
Proizv. el.<br />
energije<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
<strong>TE</strong>P 2<br />
<strong>TE</strong>P 1
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Vpliv bloka <strong>TE</strong>P C na kakovost zraka je preverjen na podlagi rezultatov proračuna<br />
parametrov za kakovost zraka z uporabo CALMET/CALPUFF modelskega paketa. Za<br />
proračun so za model CALMET uporabljeni meteorološki podatki, ki so produkt proračuna<br />
MM5 z mezo-meteorološkim modelom, za katerega so kot vhodni podatki uporabljeni<br />
operativni rezultati prognostičnega modela ALADIN za leto 2006. (slika 12).<br />
Slika 12 Območje posega proračuna z modelom disperzije<br />
Koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in delcev<br />
Na prostorsko razdelitev maksimalnih urnih in dnevnih koncentracij onesnažujočih snovi zelo<br />
vpliva konfiguracija terena, zato se največje urne in dnevne koncentracije SO2, NO2 in delcev<br />
pojavljajo na nenaseljenemu območju na obronkih Učke, približno 2 km severovzhodno od<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>.<br />
Na podlagi rezultatov proračuna z modelom disperzije o vplivu <strong>TE</strong>P C lahko zaključimo:<br />
- Pritlične koncentracije SO2, NOx in delcev bodo prve kategorije, torej pod mejno<br />
vrednostjo (GV). Po definiciji iz predpisov je mejna vrednost (GV) raven<br />
onesnaženosti, pod katero na podlagi znanstvenih spoznanj, ne obstaja tveganje ali<br />
pa obstaja najmanjša verjetnost za nastanek škodljivih učinkov na človekovo zdravje<br />
in/ali na okolje v celoti. Če je le-to doseženo, se ne sme prekoračiti.<br />
- Poleg tega se bo kakovost zraka še izboljšala, ker bo vpliv bodočega stanja<br />
(<strong>TE</strong>P 2+<strong>TE</strong>P C) manjši kot pa je to danes (<strong>TE</strong>P 1 + <strong>TE</strong>P 2) s stališča prostorske<br />
lestvice vpliva in absolutne ravni (slika 13.).<br />
- Povprečne letne koncentracije zaradi <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, ki so relevantne s stališča ocene<br />
vpliva na ekosistem in vegetacijo, so zelo nizke: < 1,5 µg/m 3 za SO2 in NO2 ter < 1<br />
µg/m 3 za delce.<br />
Po proračunu je povprečno letno usedanje delcev, emitiranih iz dimnika <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> na<br />
območju maksimalnega vpliva na ravni 0,1 mg/m 2 /dan. Vpliv je zanemarljiv, saj v primerjavi z<br />
mejno vrednostjo znaša 350 mg/m 2 /dan. Emisija težkih kovin iz termoelektrarne je 1.000 do<br />
10.000 krat manjša kod je emisije delcev, zato je tudi usedanje proporcionalno manjše in<br />
daleč pod mejnimi vrednostmi za usedanje težkih kovin.<br />
I-16-0500 27 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 13 Povprečne letne koncentracije SO2 in NO2 (levo <strong>TE</strong>P1+<strong>TE</strong>P2, desno <strong>TE</strong>P2+<strong>TE</strong>PC, merilo 1:500.000)<br />
I-16-0500 28 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 14 Usedanje delcev, emitiranih iz <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (merilo 1:500.000)<br />
Kumulativni vpliv na zrak<br />
Glede vpliva emisij drugih virov v okolici termoelektrarne na raven koncentracij v ozadju,<br />
moramo poudariti, da je specifična emisija območnih virov (gospodinjstva in promet) v<br />
ruralnemu območju zanemarljiv.<br />
Od večjih industrijskih virov na območju <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je zaradi superponiranja vpliva<br />
pomembnejša samo tovarna Rockwool v Pičnu in sicer zaradi emisij SO2. Rezultati<br />
proračuna z modelom disperzije kažejo, da zaradi superponiranja vpliva ne bo motena prva<br />
kategorija kakovosti zraka glede SO2, NO2 in delcev.<br />
Zaključek glede vpliva na zdravje, ekosistem in vegetacijo<br />
Proračun z modelom disperzije CALPUFF potrjuje, da bodo po zamenjavi <strong>TE</strong>P 1 s <strong>TE</strong>P C:<br />
- pritlične koncentracije ostale pod mejnimi vrednostmi (GV), torej v okvirju prve<br />
kategorije kakovosti zraka,<br />
- vpliv bo manjši od obstoječega stanja in sicer glede nivoje koncentracije in usedanja<br />
škodljivih snovi kakor tudi glede na obseg vpliva na prostor,<br />
- kumulativni vpliv bo takšen, da ne bo motena 1. kategorija kakovosti zraka glede<br />
koncentracij SO2, NOx in delcev v okolici teh virov,<br />
- vpliv na ekosistem in vegetacijo zaradi obratovanja <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> bo daleč pod mejnimi<br />
vrednostmi.<br />
Čezmejni vplivi (ozon, zakiseljevanje in evtrofikacija)<br />
Z daljinskim čezmejnim prenosom onesnaženosti prihaja do oblikovanja sekundarnih<br />
onesnažujočih snovi, kot je na primer ozon ali pa do nastanka žveplovih in dušičnih spojin, ki<br />
se nalagajo in lahko povzročijo zakiseljevanje ali evtrofikacijo (prekomeren dušik). Z<br />
I-16-0500 29 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
zamenjavo <strong>TE</strong>P 1 s <strong>TE</strong>P C se bo zmanjšala emisija NOx, ki je predhodnik nastajanja ozona.<br />
Prav tako bo zmanjšana tudi emisija SO2 , ki povzroča zakiseljevanja. <strong>TE</strong>P C prispeva k<br />
zmanjšanju čezmejnega vpliva v primerjavi s sedanjim stanjem.<br />
Zmanjševanje emisij SO2 in NOX je pomemben prispevek k izpolnjevanju prevzetih<br />
obveznosti Republike Hrvaške iz protokola Konvencije o daljinskem čezmejnemu<br />
onesnaževanju zraka.<br />
Globalni aspekti vpliva in emisij CO2<br />
Emisija CO2 na proizvedeno kWh električne energije iz <strong>TE</strong>P C bo nižja od <strong>TE</strong>P 1 za 22% in<br />
bo na ravni povprečnih emisij hrvaških termoelektrarn. To pomeni, da se emisija CO2 na<br />
proizvedeno kWh na ravni Hrvaške ne bo spremenila (slika 15).<br />
Na lokaciji elektrarne je rezerviran prostor za namestitev obrata za zajemanje CO2 za<br />
njegovo naknadno vgradnjo, če bo ta tehnologija postala komercialno dostopna ali obvezna<br />
po letu 2020.<br />
<strong>TE</strong>P C bo morala tako kot druge termoelektrarne na Hrvaškem kupovati emisijske enote za<br />
CO2, ker za termoelektrarne ne bo obstajalo omejevanje emisij. Za državo je nevtralno,<br />
kolikšna je emisija iz teh virov, ker bodo le-ti v evropski shemi trgovanja z emisijami (ETS),<br />
izpod skupne evropske kvote emisij. Za državo bo kvota obstajala samo za ne-ETS sektor<br />
(mala kurišča, promet, mali industrijski viri, poljedelstvo in gozdarstvo).<br />
CPS – emisije CO2 zaradi čiščenja naravnega plina pri najdišu.<br />
Slika 15 Specifične emisije CO2 posameznih elektrarn – primerjava s <strong>TE</strong>P C<br />
I-16-0500 30 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
4.2. Vpliv na vode in morje<br />
Med izgradnjo<br />
Možen je nastanek podzemnih voda, ko bo na koncu gradnjo objektov neznatno<br />
spremenjena smer podzemnih voda v apnenčasti podlagi. Glede na situacijo med gradnjo na<br />
terenu je sisteme odvajanja treba načrtovati proti Čepič kanalu, s čimer bodo preprečene<br />
možne neželene posledice občasnih vdorov in poplavljanja delnega platoja in nižjih delov<br />
objektov po končani izgradnji.<br />
Med izkopavanjem temeljev lahko pride do občasne motnosti vode na desni obali Čepič<br />
kanala, čeprav gradnja objektov ne bo pomembnejše vplivala na pomembnejše vire v širšem<br />
območju predmetne lokacije.<br />
Dela v najbolj južnem delu <strong>Plomin</strong>skega zaliva bi lahko tudi po končanih delih povzročila<br />
potencialne spremembe:<br />
- tokov podmorskih virov v južnem delu <strong>Plomin</strong>skega zaliva – ocenjuje se, da bi bil vpliv<br />
izključno lokalen in skoraj zanemarljiv.<br />
- fizikalno-kemične lastnosti voda in morja zaradi izpiranja lokacije gradbišča s<br />
padavinskimi vodami in pretokom skozi kraški teren. Tudi ta vpliv je ocenjen izključno<br />
kot lokalen in omejen na morje do sredine <strong>Plomin</strong>skega zaliva.<br />
- hidrološkega tokovnega polja ob ustju Čepič kanala v <strong>Plomin</strong>ski zaliv, predvsem v<br />
obdobjih večjih prilivov. Posledice se lahko poslabšajo zaradi vnašanja terigenskih<br />
usedlin na globlji del zaliva v Luki <strong>Plomin</strong>.<br />
Vpliv na vode in morje, do katerega lahko pride med izgradnjo novega bloka, je skoraj<br />
zanemarljiv, je lokalnega pomena in začasen. Zaradi kraja izvajanja del, organizacije<br />
gradbišča in lastnosti okolja se ne pričakuje vpliv zunaj <strong>Plomin</strong>skega zaliva.<br />
Med delovanjem<br />
Sistem za oskrbo s surovo vodo mora zadovoljiti zadostne količine tehnološke vode za<br />
obrata <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C pri največji moči in potrebe po sanitarni in pitni vodi. V skladu z<br />
dosedanjimi spoznanji in ocenami bodo te količine zadovoljene s črpanjem vode iz bazena<br />
Bubič jame ob kompenzaciji na podlagi partnerskega vlaganja in povečanjem potencialov<br />
zajetja, črpanja in magistralnega transporta na kritičnih odsekih labinskega vodovoda, da bi<br />
se zagotovile 100%-tne rezerve za potrebnih 75 l/s.<br />
Hladilni sistem <strong>TE</strong>P C bo realiziran popolnoma drugače kot je izvedba hladilnega sistema<br />
<strong>TE</strong>P 2, za njega pa bo uporabljana morska voda iz <strong>Plomin</strong>skega zaliva, prav tako tudi za<br />
obstoječe objekte <strong>TE</strong>P-a. Črpalna postaja za <strong>TE</strong>P C bo locirana poleg obstoječe črpalne<br />
postaje. Poleg povečanih potreb po hladilni vodi bo najpomembnejša sprememba glede<br />
obstoječega stanja povečanje sesalne globine (min. 35 m), sprememba hitrosti vsesavanja<br />
hladilne vode in daljši podmorski cevovod. Izpust hladilne vode v more bo realiziran na<br />
vzhodni strani črpalne postaje in sicer pri površini.<br />
Predvideni sistem za odvajanje in obdelavo odpadnih voda je v celoti zaprt in<br />
vodonepropusten, kar bi moralo zagotoviti efluent, primeren za izpuščanje v sprejemnike II.<br />
kategorije. V skladu z analizami rezultatov raziskovanja kvalitete vodnih pojavov na lokaciji<br />
I-16-0500 31 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
se lahko zaključi, da prečiščene odpadne vode <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 ne bodo poslabšale kakovost<br />
vodnih pojavov.<br />
4.3. Vpliv na tla<br />
Med izgradnjo<br />
Gradbišče <strong>TE</strong>P C bo organizirano v okvirih obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (površina 54 ha), z<br />
minimalno dodatnim zavzetjem prostora (5-6 ha): prostor vhodno – izhodnega portala za<br />
predor hladilne vode, zgradba črpalne postaje za hladilno vodo za <strong>TE</strong>P C in novi pomol za<br />
stranske produkte.<br />
Potencialni škodljivi vplivi na tla med pripravo in izgradnjo bodo posledica uporabe<br />
mehanizacije zaradi raziskovalnih del (vrtanje) in gradnje, prekrivanje z gradbenim odpadnim<br />
materialom in eventualna onesnaženost s pogonskimi gorivi, mazivi in tekočimi materiali, ki<br />
se uporabljajo pri gradnji. Z ustrezno pripravo terena pred izgradnjo in organizacijo gradbišča<br />
bodo navedeni možni vplivi minimalni.<br />
Med delovanjem<br />
Ne pričakuje se negativen vpliv <strong>TE</strong>P-a C na kakovost tal na lokaciji in v okolici lokacije<br />
posega. Obstoječe odlagališče žlindre in pepela za <strong>TE</strong>P 1 in 2 je v celoti sanirano v skladu z<br />
določbami iz Pogojev za ureditev prostora štev.: 04-UUP-25/1984-FO. Za <strong>TE</strong>P C je<br />
predvideno odvažanje stranskih produktov z ladjami z lokacije obrata. Obstoječe odlagališče<br />
žlindre in pepela bo prilagojeno za sprejem dodatnih količin stranskih produktov.<br />
4.4. Vpliv na floro in favno<br />
Za območje lokacije posega so značilno izrazito primorski atributi, obeležja pa so pogojevana<br />
z dolgoletnimi antropogenimi in industrijskimi vplivi. Na lokaciji niso prisotni primerki<br />
zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst.<br />
Med izgradnjo<br />
Vpliv gradnje na floro in favno je možen samo med izgradnjo predora za hladilni sistem in<br />
sicer na podzemno kraško favne, pa tudi na spremembe hidrogeologije zaradi ozkega<br />
prostora, kar lahko vpliva na končni sprejemnik – morje <strong>Plomin</strong>skega zaliva in njegovo bioto.<br />
Med izgradnjo bodo začasno zmotene aktivnosti živali, vendar pa bodo živali kmalu po<br />
vzpostavitvi normalnega režima del lahko okolje znova uporabljale kot svoje bivališče.<br />
Osnovni negativni vpliv gradnjo posega se nanaša na zmanjšanje površine bivališča<br />
rastlinskih vrst – samo površine izhoda iz hladilnega predora, ker je vhod znotraj ograje <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong> in območja silosa za premog. Z ukrepi za sanacijo terena in biorekultivacije bo takoj<br />
po končanih gradbenih delih urejeno območje gradnjo .<br />
Med delovanjem<br />
Osnovni vpliv na bio-ekološke značilnosti izhaja iz uporabe morja kot hladilnega medija in<br />
zaradi sistema za dobavo premoga. Večje potrebe po premogu pogojujejo tudi večje število<br />
prihodov ladij, kar bo rezultirali s pogostejšim občasnim povečanjem suspendiranih delcev v<br />
stebričku morske vode, z zmanjševanjem prozornosti in posledično s spremembami<br />
I-16-0500 32 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
fizikalno-kemičnih lastnosti morja. Vpliv na morsko okolje in biocenoze <strong>Plomin</strong>skega zaliva je<br />
potencialno pomemben tudi zaradi hladilne morske vode, zaradi česar so med izdelavo SUO<br />
opravljena računska modeliranja temperaturnega polja v <strong>Plomin</strong>skem zalivu za<br />
karakteristične situacije (odvisno od kraja izpusta hladilne vode in letnem času). Na podlagi<br />
analize se predlaga, da se izpust hladilnih voda iz <strong>TE</strong>P C izvede na sredini zaliva, kjer<br />
obstaja dobra izmenjava morske vode z akvatorijem zunaj zaliva. Potrebe po hladilni vodi za<br />
<strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 bo znašala približno 16 m 3 /s. Ocenjuje se, da bodo odpadne hladilne vode iz<br />
<strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 vplivale na bioto v zalivu, vendar ne bodo imele negativnega vpliva na<br />
akvatorij izven zaliva.<br />
4.5. Nastanek in oskrba odpadkov<br />
Med izgradnjo<br />
Med izgradnjo bodo nastajali odpadki, ki so običajni pri gradnji energetskih in industrijskih<br />
obratov. V primeru <strong>TE</strong>P C bo nastala določena količina dodatnih odpadkov zaradi <strong>obnove</strong><br />
dimnika, pri čemer bo del odpadkov spadal tudi v skupino nevarnih odpadkov. Predvidena je<br />
oskrba odpadkov v skladu z zahtevami regulative, odpadni gradbeni material (zemlja,<br />
kamenje in podobno) pa se bo poskušal maksimalno izkoristiti na sami lokaciji posega.<br />
Med delovanjem<br />
Med delovanjem <strong>TE</strong>P C se bodo največje količine odpadkov, ki bodo nastajali, nanašali na<br />
stranske produkte, ki nastajajo pri zgorevanju premoga (žlindra in pepel) ter stranske<br />
produkte pri obdelavi dimnih plinov (mavec in filtrirni kolač). Rezultati analize radioaktivnosti<br />
žlindre in pepela so takšni, da se predmetni stranski produkti lahko uporabljajo v<br />
gradbeništvu. Odvisno od rezultatov analize se bodo ti odpadki z ladjami odvažali v<br />
cementarne, samo v primeru nezmožnosti takšnega izkoriščanja pa se bodo odlagali na<br />
obstoječe odlagališče žlindre in pepela.<br />
Poleg teh odpadkov je za pričakovati, da bodo med rednim obratovanjem nastajali tudi drugi<br />
odpadki: komunalni odpadki, odpadna embalaža, odpadne usedline iz procesa obdelave<br />
odpadnih voda in odpadki, nastali pri vzdrževanju obrata in mehanizacije (odpadno železo,<br />
gume, odpadna olja in dr.). Odpadki bodo oskrbovani v skladu z obstoječo prakso oskrbe<br />
posameznih vrst odpadkov, kot je to predpisano s predmetno regulativo.<br />
4.6. Vpliv hrupa<br />
Med izgradnjo<br />
Vpliv hrupa na okolje je preverjen z uporabo akustičnih modelov za različne scenarije, ki<br />
opisujejo najtežja gradbena dela. Med izgradnjo <strong>TE</strong>P C bo okolju hrup, predvsem kot<br />
posledica delovanja težkih gradbenih strojev in tovornih vozil. Na podlagi opravljene analize<br />
je dokazano, da je podnevi hrup na ocenjevanih mestih v okviru dovoljenih z zakonom<br />
predpisanih nivojev, s tem pa tudi ponoči. V primeru potrebnih nočnih gradbenih del bo glede<br />
na določbe iz Pravilnika o najvišjih dovoljenih nivojih hrupa v sredinah, kjer živijo in delajo<br />
ljudje (NN 145/04, 46/08), nivo hrupa, ki je posledica gradbenih del, prekoračen. Zaradi tega<br />
so pri planiranju predlagani ukrepi za zaščito proti hrupu med izgradnjo ter je planirano<br />
posebno spremljanje nivoja hrupa na gradbišču.<br />
I-16-0500 33 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Med delovanjem<br />
Za ocenjevanje vpliva hrupe je v okviru SUO opravljena analiza obstoječih nivojev hrupa iz<br />
obstoječih obratov <strong>TE</strong>P 1, <strong>TE</strong>P 2 in transportnega traku s pomola, na podlagi katerih so tudi<br />
izdelani akustični modeli obstoječega stanja. V okviru analize vpliva nivoja hrupa med<br />
uporabo posega je izdelan proračun nivoja hrupa v okolici termoelektrarne. V zadevni SUO<br />
je predlagana vrsta ukrepov za zaščito pred hrupom v smislu zmanjševanja hrupa na viru,<br />
ovir in pasivne zaščite, da bi se nivo prispevka <strong>TE</strong>P C uskladil z zahtevami zadevne<br />
regulative.<br />
4.7. Vpliv na vizualne in strukturne značilnosti pokrajine<br />
Obstoječa vizualno obremenjena pokrajina v okolici <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> bo zaradi gradnjo in<br />
delovanja planirane <strong>TE</strong>P C še dodatno obremenjena. Izgradnja bo povzročila začasne in<br />
trajne spremembe fizičnih karakteristik prostora. Pričakovana obremenitev pri izgradnji bo<br />
nastala zaradi odstranjevanja obstoječe vegetacije in zaradi drugih zemeljskih del, vključno<br />
tudi splošen prizor zaradi obsega gradbišča, ki vključuje prehajanje težke delovne<br />
mehanizacije, izkopavanje terena, začasno odlaganje presežnega materiala, dela na montaži<br />
in dr. Navedene vizualne spremembe se nanašajo na prostor znotraj današnje ograje <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong>. Zunaj ograje se bodo aktivnosti odvijale na vhodnemu in izhodnemu portalu predora<br />
za hladilno vodo, na cevovodu za vhod hladilne vode v morje in dela na transportnem traku<br />
in malem pomolu za razkladanje pepela in žlindre. Aktivnosti zunaj ograje bodo neposredno<br />
ob obstoječih industrijskih objektih, s čimer bo zmanjšan ta vidik začasnega vpliva.<br />
Na območju <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> danes v vizurah širšega območja dominira 340 metrov visoka<br />
struktura dimnika <strong>TE</strong>P 2. Viden je z večine lokacij v Labinščini, medtem, ko so drugi objekti v<br />
glavnem zavarovani pred pogledi z bližnjimi vzpetinami. Z opravljenimi analizami vidljivosti je<br />
ugotovljeno, da (glede na obstoječi dimnik <strong>TE</strong>P 2) ne bo prišlo do širjenja obstoječe cone<br />
vidljivosti, s tem pa tudi ne do nadaljnjega širjenja negativnega vpliva na vizualne kvalitete<br />
širše lokacije (s parcialno izjemo del na portalu hladilnega sistema).<br />
Z odlaganjem premoga v planirani zaprti sistem silosa in predvideni prekladalni sistem bodo<br />
dnevni bunkerji in mlini premoga vizualno sprejemljivejši od sedanje situacije. Sistem za<br />
oskrbo stranskih produktov bo prilagojen predvsem ladijskemu vkrcevanju, samo nujno<br />
odlaganju žlindre in pepela na obstoječem odlagališču. Sistem hladilne vode <strong>TE</strong>P C<br />
predvideva črpalno postajo na obali <strong>Plomin</strong>skega zaliva z obstoječo črpalno postajo <strong>TE</strong>P 1 in<br />
2, tunelske cevovode do kondenzatorja <strong>TE</strong>P C in obnovo „Avstrijskega pomola“. Razlog za<br />
namestitev navedenih sistemov neposredno ob že obstoječih objektih je manjša obremenitev<br />
območnih pokrajinskih značilnosti. Zaradi tega ima vizualni vpliv lokalna in kumulativna<br />
obeležja.<br />
4.8. Vpliv v primeru incidentnih situacij<br />
Med gradnjo<br />
S stališča možnih nezgod ali incidentnih situacij ni večjega tveganja za populacije v širši in<br />
ožji okolici lokacije. Povišane emisije v zraku so možne zaradi okvar na napravah za<br />
zmanjševanje emisij, kar je urejeno s predpisi. V primeru popolnega prenehanja delovanja<br />
električnih filtrov za delce mora elektrarna takoj prenehati z obratovanjem. Če bi med tem, ko<br />
I-16-0500 34 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
bo <strong>TE</strong>P 2 priključena na začasni dimnik, visok 130 m, prišlo do okvare na napravi za<br />
odstranjevanje žvepla, mora elektrarna takoj prenehati z obratovanjem.<br />
Med delovanjem<br />
Za incidente emisije v vodne sprejemnike se bodo upoštevale določbe "Operativnega načrta<br />
za izvajanje ukrepov v primeru izrednih in nepričakovanih onesnaževanjih voda".<br />
V predpisih o varstvu okolja obstaja seznam o vrstah nevarnih snovi, ki so prisotne v obratih<br />
in ki bi lahko povzročile veliko nesrečo oziroma, zaradi katerih bi lahko prišlo v obratih do<br />
velike nesreče; način ugotavljanja količine nevarnih snovi in dovoljenih količin ter kriteriji, po<br />
katerih so te snovi klasificirane kot nevarne, je predpisan z Uredbo o preprečevanju velikih<br />
nesreč, ki vključuje nevarne snovi (NN 114/08).<br />
Lahko sklepamo, da zaradi skladiščenja ali proizvodnje nevarnih materialov pri obratovanju<br />
<strong>TE</strong>P C v količinah, ki bi bile manjše od mejnih, za katere obstaja obveznost obveščanja, ni<br />
potrebno izdelati Poročila o varnosti oziroma ni obveznosti za obveščanje. Po 4. odstavku 3.<br />
člena Uredbe (NN 114/08) mora operater obrata v takšnih okoliščinah (če Ministrstvo za<br />
varstvo okolja, prostorne ureditve in gradbeništvo izjemoma ni predpisal drugače) ravnati v<br />
skladu z zahtevami predpisa, s katerim je predpisan način zaščite in reševanja, ki se nanaša<br />
na vsebino Operativnega načrta za zaščito in reševanje.<br />
4.9. Radiološki aspekti vpliva<br />
Na podlagi opravljenih raziskav in po izvedeni sanaciji odlagališča je razvidno, da je nivo<br />
radioaktivnosti na odlagališču pepela in žlindre zadovoljiv ter da je sanacija dosegla svoj<br />
namen –vpliv tehnološko povišane naravne radioaktivnosti na odlagališču pepela in žlindre<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je na ravni vrednosti naravnih radionuklidov v tleh. Odlagališče žlindre in pepela je<br />
treba redno prekrivati in po potrebi polivati z vodo, da bi se preprečile fugitivne emisije.<br />
Pri tem je nujna redna kontrola premoga, ki se uporablja v obratih termoelektrarne. Za vse<br />
premoge, ki se uporabljajo v termoelektrarni, mora biti znana vsebina prisotne radioaktivne<br />
kontaminacije.<br />
S primerjavo povprečnih letnih absorbiranih količin v Istri (ekvivalentov količin zunanjega<br />
sevanja) z vrednostmi za vso Hrvaško lahko na podlagi omejenih podatkov meritev rečemo,<br />
da je povprečna letna absorbirana količina za Hrvaško malce nižja. To lahko tolmačimo z<br />
geološko sestavo istrskega terena, ki za razliko od drugih delov Hrvaške vsebuje povišane<br />
koncentracije naravnih radionuklidov. Meritve radoaktivnosti v sedimentu <strong>Plomin</strong>skega zaliva<br />
so dokazale, da lahko z veliko gotovostjo rečemo, da je material, ki se je v zadnjih desetletjih<br />
naložil v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu, z izlivnega območja Boljunčice (Čepič polje).<br />
4.10. Vpliv na zdravje<br />
Vpliv na zdravje je analiziran v SUO na podlagi prej navedenih sestavnih delov okolja:<br />
kvalitete zraka, vode, morja, tal, radioaktivnosti, hrupa itd. Študija obravnava zahteve glede<br />
kakovosti posameznega medija okolja v skladu s hrvaškimi predpisi in načrti, kjer pa to ni<br />
navedeno, upošteva omejitve in priporočila mednarodne prakse ali priporočila mednarodnih<br />
zdravstvenih in drugih institucij. Hrvaški predpisi o mejnih vrednostih onesnažujočih snovi v<br />
zraku, vodi, morju, tleh, dovoljenemu hrupu in drugem temeljijo na znanstvenih spoznanjih in<br />
I-16-0500 35 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
raziskavah ter so usklajeni z evropskimi standardi ter na smernicah Svetovne zdravstvene<br />
organizacije (SZO) in Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC).<br />
Glavne možnosti za izpostavljanje škodljivim snovem, relevantnih za elektrarno na premog,<br />
so naslednje: vdihovanje škodljivih snovi iz zraka, vnašanje škodljivih snovi s hrano in pitno<br />
vodo, zunanje izpostavljanje (preko kože in tkiva, sevanje, hrup), fizični vplivi zaradi nezgod<br />
in akcidentov. V SUO so obdelani pomembnejši vidiki vpliva na zdravje: onesnaženost zraka,<br />
morja in vode, incidenti in akcidenti ter delioaktivnosti.<br />
S stališča onesnaženosti zraka je pomembno, da se s tem posegom zmanjšuje emisija<br />
onesnažujočih snovi, kar pomeni, da se zmanjšuje tudi potencialni vpliv na zdravje na lokalni<br />
in regionalni ravni. Prispevek <strong>TE</strong>P C k pritličnim koncentracijam in k dolgotrajnem<br />
izpostavljanju onesnažujočim snovem je zelo majhen oziroma znatno izpod vrednosti, ki jih<br />
priporoča SZO za popolno varstvo zdravja, a gre za mejne vrednosti, ki so pod vrednostmi, ki<br />
so ugotovljene s hrvaškimi predpisi in EU direktivami. Prispevek <strong>TE</strong>P C glede kratkotrajne<br />
izpostavljenosti do ene ure je pod priporočenimi vrednostmi SZO. Če upoštevamo tveganje v<br />
zvezi s snovmi, za katere se smatra, da nimajo praga škodljivega delovanja (to so delci in/ali<br />
rakotvorne snovi), je tveganje zanemarljivo.<br />
S stališča vpliva na zdravje preko pitne vode, ne obstajajo potencialna tveganja. Prav tako ni<br />
pomembnejših potencialnih tveganj s stališča akcidentov, razen tistih, ki so povezani s<br />
transportom tekočega rezervnega goriva. Elektrarna ne bo uporabljala čistega amoniak za<br />
obrat za zmanjševanje emisij NOx, ampak amoniakovo vodo ali ureo, zato je zanemarljivo<br />
tudi tveganje akcidentov zaradi širjenja amoniaka. V primeru okvar na opremi za<br />
zmanjševanje emisij je s predpisi določeno, koliko se lahko največ dela brez naprav za<br />
zmanjševanje emisij.<br />
S stališča radioaktivnosti so tveganja zaradi količin zelo majhna in neposredno ob ograji<br />
odlagališča. Gre za veličine, ki so primerljive s tveganji, katerim smo izpostavljeni v<br />
normalnemu življenju zaradi naravnih virov in drugih aktivnosti, pri katerih prihaja do sevanja.<br />
4.11. Socialno-ekonomski vpliv<br />
Med gradnjo<br />
Izgradnja <strong>TE</strong>P C bo trajala približno 40 mesecev (če ne računamo zagona) oziroma 46<br />
mesecev (z zagonom). Že v roku nekaj mesecev bo število delavcev na gradbišču doseglo<br />
številko 500, največje število delavcev na gradbišču, kar bo trajalo skoraj eno leto, pa bo od<br />
1.250-1.300 delavcev. Gradbišče za elektrarno bo začasno generiralo naglo povečanje<br />
potreb po storitvah terciarnega sektorja (oskrba s prehrambnimi izdelki, izdelki široke<br />
potrošnje, prehrambne storitve, nočitve, gostinstvo itd.). Na obravnavanemu območju je<br />
prisotna nezaposlenost. Investicija bodo prispevale k temu, da se zmanjša ta nezaposlenost.<br />
Pomemben pozitiven prispevek so tudi možnosti lokalne industrije in servisnih storitev med<br />
gradnjo. Na prostoru 20 km v gospodarski strukturi dominira industrijska dejavnost, ki bi<br />
lahko konkurirala podjetjem iz širše okolice.<br />
Potencialno pomemben vpliv gradnje predstavljajo njene posledice na demografske prilike.<br />
Projekt bo povzročil fluktuacijo oziroma migracijo delovnih sil. Lahko predpostavljamo, da se<br />
bodo po končani gradnji mnogi želeli za stalno nastaniti na tem območju, kar bi lahko<br />
predstavljalo povečan pritisk na zaposlovanje in vprašanja socialne integracije. To bi bil tudi<br />
I-16-0500 36 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
določen pritisk na sistem zdravstvenega varstva, zato je z ukrepi predvideno, da bo za<br />
delavce na gradbišču organizirano primarno zdravstveno varstvo.<br />
Med delovanjem<br />
Elektrarna rešuje vprašanje možnega 'presežka' delovne sile v scenariju. da <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> 1<br />
preneha z obratovanjem. Projekt je komplementaren z industrijo proizvodnje in predelave<br />
mineralnih proizvodov v bližnji okolici. Lokalni industriji se odpirajo večje možnosti<br />
sodelovanja v servisiranju potreb elektrarne. Obravnavani vplivi ne dokazujejo, da obstajajo<br />
negativni učinki na turizem in poljedelstvo oziroma, da bi prišlo do sprememb situacije glede<br />
na obstoječe stanje. Poseg bo imel pozitivne finančne učinke na proračun lokalne skupnosti,<br />
največ za Občino Kršan.<br />
Študija Strateška ocena energetskega pomena in javnega interesa gradnje nadomestnega<br />
bloka <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C-500 (EIHP, 2009) je potrdila koristi za lokalno skupnost, regijo in državo.<br />
Študija je dokazala, da je od poslovanja <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> odvisno 35 regionalnih podjetij in 244<br />
zaposlenih iz desetih občin in mest v Istrski in Primorsko-goranski županiji. Na območju Istre<br />
in Kvarnerja niso ugotovljeni možni negativni vplivi razvoja energetskega sektorja na druge<br />
sektorje (turizem, industrija, poljedelstvo) zaradi obratovanja <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>. Študija ugotavlja, da<br />
je najpomembnejši socioekonomski vpliv na nacionalni ravni povečanje zanesljivosti oskrbe z<br />
električno energijo skozi diverzifikacijo energetskega portfelja, zmanjšanje deficita zunaj<br />
trgovinske bilance s proizvodnjo električne energije znotraj domačega gospodarstva.<br />
Najpomembnejši socio-ekonomski vpliv na nacionalni ravni je povečanje zanesljivosti oskrbe<br />
z električno energijo.<br />
4.12. Vpliv na promet med gradnjo posega<br />
Ves cestni promet bo med gradnjo potekal po županijski cesti ŽC 5172, ki je hkrati tudi<br />
dovozna cesta do lokacije <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> z državnih cest D66, D64 in D500. Med gradnjo bo<br />
prišlo do povečanja prometa zaradi organiziranega in individualnega potniškega prevoza<br />
delavcev in obiskovalcev, prevoza tovorov na gradbišče in prevoza z gradbišča. Planirano je,<br />
da bo skoraj vsa količina materialov, ki jih bo treba pripeljati ali odpeljati z gradbišča,<br />
prepeljana s kamionskim prevozom. Manjši del materialov bi se lahko prepeljal skozi<br />
pristanišče <strong>Plomin</strong>.<br />
Prevoz s kamioni se nanaša na specialne in redne kamionske prevoze. Velik del prevoza se<br />
bo opravljal na gradbišču in do odlagališča za gradbeni odpad, ki bo v neposredni bližini,<br />
torej brez obremenjevanja javnega prometa. Povprečno povečanje prometa na štirih glavnih<br />
cestnih smereh bo relativno majhno, na vrhuncu in pri maksimalnih obremenitvah bo znašalo<br />
število kamionov 5-10 kamionov na uro od jutra do večera (število prevozov po cesti 10-20).<br />
To se bo dogajalo v zelo omejenem času oziroma maksimalno 3-4 meseca. SUO predpisuje<br />
mere za kakovostno organizacijo transporta, občasno nadzorovanje osne obremenitve vozil,<br />
izbor potrjeno kvalitetnih prevoznikov za specialne tovore. Priporoča se obnova križišč v<br />
Voziliču v krožni tok, kar je predvideno z načrti Občine Kršan.<br />
4.13. Analiza stroškov in koristi<br />
Predmet ocene so stroški in koristi, ki se nanašajo na celotno družbo in ki bodo nastali zaradi<br />
izgradnje in obratovanja <strong>TE</strong>P C. Splošna družbena korist je izgradnja dolgoročno varnega in<br />
stabilnega vira električne energije, pokrivanje povečanja povpraševanja in zmanjševanje<br />
I-16-0500 37 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
uvoza električne energije, povečanje stabilnost in konkurenčnost elektroenergetskega<br />
sistema. To je priložnost za lokalno skupnost in njeno gospodarstvo, da zavzame pozicije v<br />
tržni konkurenci. Poleg tega so tukaj tudi koristi, ki bodo rezultirale s plačilom davkov,<br />
dodatkov, koncesija, indirektno pa tudi zaposlovanja.<br />
Eksterni stroški zaradi onesnaženosti zraka<br />
Škode zaradi vpliva na človekovo zdravje in okolje se izkazujejo skozi tako imenovane<br />
eksterne stroške, katerih zmanjševanje predstavlja družbeno korist. Ocena eksternih<br />
stroškov je opravljena po metodologiji, razviti v sklopu projekta ExternE, ki je financiran s<br />
strani Evropske komisije. Gre za aktualno metodologijo za kvantificiranje in izračun<br />
monetarnih vrednosti negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi v območju energetike,<br />
uporablja pa se računski model EcoSense. V tem modelu so stroški okolja izkazani z vplivi<br />
od vira emisij onesnaženosti, spremembe kakovosti okolja do fizičnega vpliva na zdravje<br />
ljudi, ekosistem in materialne dobrine in sicer v obliki denarja (slika 16.). Eksterni stroški se<br />
izkazujejo na državni in evropski ravni.<br />
Slika 16 Metoda proračuna eksternih stroškov<br />
I-16-0500 38 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Z analizo je dokazano, da ta poseg omogoča velike koristi zaradi zmanjševanja eksternih<br />
stroškov, ki so na ravni Hrvaške v primerjavi z obstoječim stanjem manjši za 44%, na ravni<br />
Evrope pa 45%. Pri tem se največji pozitiven prispevek nanaša na zmanjševanje vpliva na<br />
zdravje (95%), drugo pa so koristi zaradi zmanjševanja vpliva na posevke in na materialne<br />
dobrine.<br />
Koristi med gradnjo<br />
V investiciji, katere vrednost je 800 mil. Evrov, lahko pričakujemo tudi do 50 odstotni delež<br />
domače industrije. Ocenjuje se, da bi prihodek, ki se pričakuje zaradi bivanja delavcev med<br />
gradnjo, znašal 45.000.000 kn na leto (namestitev, hrana, drugo), kar bi trajalo tri leta, to pa<br />
pomeni 135.000.000 kun (19 mil. Evrov). Ocenjuje se, da bo vrednost investicije v gradbena<br />
dela znašala od 120 do 140 mil. Evrov. V tem bo vsekakor participicirala tudi domača<br />
industrija in lokalna gradbena in transportna podjetja.<br />
Koristi med obratovanjem<br />
Koristi za lokalno skupnost izhajajo iz nadomestil za uporabo prostora za proizvodnjo<br />
električne energije. Ki po sedanjih predpisih znašajo 16 mil. kn. (N.n. 24/95). Dodatne koristi<br />
se nanašajo na angažma lokalne in ostale domače industrije pri vzdrževalnih delih.<br />
Na državni ravni so glavne koristi v tem, da se s tem posegom zagotavlja dolgoročno<br />
stabilen in varen vir električne energije in omogoča zmanjševanje uvoza električne energije.<br />
Zaključek<br />
Na podlagi analize eksternih stroškov in ocenjenih koristi se je poseg za zamenjavo <strong>TE</strong>P 1 s<br />
<strong>TE</strong>P C izkazal kot družbeno utemeljen in sprejemljiv tako na lokalni ravni kot tudi na ravni<br />
države.<br />
I-16-0500 39 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
5. PREDLOG UKREPOV ZA VARSTVO OKOLJA MED GRADNJO<br />
IN UPORABA POSEGA<br />
5.1. Ukrepi za varstvo tal<br />
Med gradnjo<br />
Ukrepi za varstvo tal med gradnjo so takšni kot pri večini gradenj na obstoječih industrijskih<br />
lokacijah. Nanašajo se na organizacijo manipulacije z mehanizacijo, gospodarjenje z<br />
odpadom, odstranjevanje vegetacijskega pokrova in racionalno uporabo prostora. Priporoča<br />
se maksimalna uporaba odpadnega materiala na sami lokaciji posega, še posebej od izkopa<br />
predora za hladilno morsko vodo <strong>TE</strong>P C.<br />
Med delovanjem<br />
Onesnaženost tal med obratovanjem <strong>TE</strong>P C ni verjetna. Eventualna onesnaženost bi lahko<br />
bila posledica akcidentnih situacij, kot so na primer seizmični premiki, požar ali nepravilna<br />
manipulacija pri polnjenju vsebnikov, kar bi imelo za posledico onesnaženost bližnjega<br />
prostora med izlivanjem tekočin iz skladiščnih prostorov. Ukrepi za preprečevanje<br />
onesnaženosti so dvestenske zaščitne tankvane, s katerimi so zaščiteni skladiščni prostori<br />
za nevarne in /ali škodljive snovi.<br />
Sistem za dovoz in manipulacijo s premogom <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je izveden tako, da se reducira<br />
negativen vpliv na okolje, saj je iz dosedanje prakse razvidno, da so možnosti za raznašanje<br />
delcev premoga minimalne. Načrtovani sistem se skladiščenje premoga za <strong>TE</strong>PC v celoti<br />
eliminira vpliv z obstoječega odlagališča premoga. Sistem za transport pepela in žlindre do<br />
rekonstruiranega malega pomola bo izveden kot zaprt transportni trak.<br />
5.2. Ukrepi za varstvo voda<br />
Med gradnjo<br />
Organizacijski ukrepi pri načrtovanju in delu pri izgradnji posega obsegajo:<br />
- Načrtovanje planiranje ustreznega vodo oskrbnega sistema za <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2<br />
(povečanje koncesije za vodni poseg v Bubič jamo in/ali partnerska vlaganja za<br />
kritične odseke labinskega vodovoda).<br />
- Načrtovanje ustreznega sistema za odvajanje in obdelavo odpadnih voda za <strong>TE</strong>P C,<br />
v kar je vključeno: urejene nepropustne površine, kontrolirani sistem za odvajanje in<br />
ustrezno obdelavo odpadnih voda, lociranih na območju obstoječega odlagališča<br />
premoga <strong>TE</strong>P 1 in 2, katerih zmogljivost za obdelavo tehnoloških odpadnih voda<br />
znašajo 80 m 3 /h ter za obdelavo sanitarnih odpadnih voda 44 m 3 /dan.<br />
- organizacijske ukrepe na prostoru lokacije med gradnjo <strong>TE</strong>P C, da bi se preprečila<br />
onesnaženost vodnih resursov<br />
I-16-0500 40 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Med delovanjem<br />
Med obratovanjem mora biti učinek prečiščevanja v predvidenemu razdelilnemu sistemu za<br />
odvajanje in obdelavo odpadnih voda <strong>TE</strong>P C med 80-90 %.<br />
Potrebne bodo redne kontrole in čiščenje sistema za odvajanje in obdelavo odpadnih voda<br />
(odvodni kanali, bazeni z usedlinami in oljni separatorji) ter občasna čiščenja sistema za<br />
odvod padavin po obilnejših padavinah. Z rednimi kontrolami, čiščenjem in evidentiranjem<br />
vzdrževalnih del na napravah za obdelavo pogojno onesnaženih padavinskih voda bo<br />
dosežena ustrezna stopnja prečiščevanja voda in zadovoljiva kakovost efluentov.<br />
Za potrebe <strong>TE</strong>P C je treba izdelati "Operativni načrt za izvajanje ukrepov v primeru izrednega<br />
in nenadnega onesnaženja voda".<br />
Hladilni sistem <strong>TE</strong>P C<br />
Potrebna je realizacija popolnoma ločenega hladilnega sistema <strong>TE</strong>P C in predorska izvedba<br />
dovodnega in odvodnega cevovoda. Lokacija posega za hladilne vode za <strong>TE</strong>P C mora biti v<br />
globini najmanj 35 metrov.<br />
Na začetku sesalnega cevovoda tj. na posegu hladilne vode je treba zgraditi vhodno zgradbo<br />
zaradi zmanjšanja hitrosti vode na vstopu v sesalni cevovod, da bi se kar najbolj zmanjšalo<br />
vsesavanje organizmov v hladilni sistem.<br />
Vhodno zgradbo je možno izdelati na dva načina: kot krožno zgradbo z radialnim dotokom<br />
vode in difuzni tip kot sistem z več vhodnimi cevmi, kar je odvisno od materiala cevovoda,<br />
značilnosti morskega dna, bioloških značilnosti in podobnega.<br />
Hladilne črpalke je treba dimenzionirati tako, da bo zagotovljena potrebna količina hladilne<br />
vode za doseganje porasta temperature hladilne vode v kondenzatorju 8 ºC.<br />
Dovodni in odvodni cevovod hladilne vode treba realizirati kot dva ločena armirano-betonska<br />
tlačna predora. Izpust hladilne vode v morje mora biti na minimalni globini 2 metrov z<br />
izhodno hitrostjo, ki je potrebna za učinkovito mešanje.<br />
Maksimalna temperatura hladilne vode na izpustu v morje ne sme biti višja od 30 ºC.<br />
Povečanje temperature, ki mora biti izven območja 200 metrov od izpusta, je omejeno na<br />
3º C.<br />
5.3. Ukrepi za varstvo zraka<br />
Med gradnjo<br />
Med gradnjo se mora transport planirati tako, da bodo preprečeni sezonski, tedenski in<br />
dnevni vrhunci, še posebej pri prevozu velikih bremen. Dovozne prometnice se mora redno<br />
čistiti, na vseh vozilih pa je treba pred izhodom na javne prometnice oprati kolesa. Tovor, ki<br />
je razsut in prašen, je treba pred izhodom na javne prometnice navlažiti. Na lokaciji ni<br />
dovoljeno sežiganje kakršnihkoli materialov. Pri manipuliranju z razsutimi materiali<br />
(odstranjevanje površinske vegetacije, vrtanje v skale, izkopi, poravnavanje terenov) se mora<br />
prašenje minimalizirati s brizganjem vode. Prekiniti nepotrebno delovanje gradbenih strojev<br />
(izključevati stroje).<br />
I-16-0500 41 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Pred začetkom <strong>obnove</strong> dimnika, visokega 340 m, je treba izdelati Načrt za upravljanje z<br />
vplivom na kakovost zraka med gradnjo v zvezi z začasno rešitvijo dimnika <strong>TE</strong>P 1 in <strong>TE</strong>P 2,<br />
da bi se zagotovila prva kategorija kakovosti zraka v okolici.<br />
Da bi se preprečilo prenehanje obratovanja <strong>TE</strong>P 2, bo med <strong>obnove</strong> obstoječega 340<br />
metrskega dimnika zgrajen začasni dimnik. Začasni dimnik <strong>TE</strong>P 2 bo visok 130 m in bo<br />
pritrjen k obstoječemu 340 metrskemu dimniku, premera približno 4 m. Predvideva se da bo<br />
takšna začasna rešitev trajala 18 – 24 mesecev, kolikor bo potrebno za obnovo visokega<br />
dimnika. Med uporabo začasnega dimnika bi morala elektrarna v primeru, da bi prišlo do<br />
prenehanja delovanja naprave za odstranjevanje žvepla v <strong>TE</strong>P 2 morala čimprej prenehati<br />
obratovati. To velja tudi v primeru okvare ali prenehanja delovanja elektrostatičnega filtra.<br />
Med obnovo 340 metrskega dimnika se lahko <strong>TE</strong>P 1 začasno priključi tudi na stari 130<br />
metrski dimnik, pri čemer bi morala uporabljati premog z nizko vsebnostjo žvepla (0,4% ali<br />
manj).<br />
V primeru okvare elektrostatičnega filtra mora <strong>TE</strong>P 1 takoj prenehati z obratovanjem.<br />
Na gradbišču je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem iz začasnega<br />
dimnika za zaposlene, ki delajo na višinah, še posebej v kotlu in dimniku.<br />
Med delovanjem<br />
Med obratovanjem bodo dimni plini iz <strong>TE</strong>P C izpuščeni skozi obstoječi 340 metrski dimnik<br />
skozi kanal, ki bo ločen od <strong>TE</strong>P 2.<br />
Ukrepi za varstvo zraka so pripravljeni v skladu s tremi kriteriji:<br />
- emisije morajo biti nižje od GVE vrednosti po hrvaških predpisih,<br />
- emisije morajo biti nižje od mejnih vrednosti za nove elektrarne, ki bodo začele<br />
obratovati po 7. januarju 2014 oziroma ki bodo v skladu z novo IPCC Direktivo<br />
2010/75/EU o industrijskih emisijah,<br />
- preverjanje učinkovitost naprav za zmanjševanje emisij, ki se preverja z garantnim<br />
testiranjem projektnega premoga, mora biti v skladu z Referenčnim dokumentom<br />
najboljših razpoložljivih tehnik.<br />
S prvo meritvijo se mora poleg preverjanja emisij SO2, NOx, CO in delcev dokazati, da so<br />
izpolnjene zadane mejne vrednosti za NH3, HCl, HF in za težke kovine.<br />
Emisija iz pomožne kotlovnice<br />
Energija iz te kotlovnice omogoča neodvisen hladen, topel in vroči zagon <strong>TE</strong>P C. Zmogljivost<br />
kotlovnice je 40 t/h pare, a toplotna jakost kotlovnice je 37 MWt. Kotlovnica sodi med srednja<br />
kurišča po GVE Uredbi (NN 21/07, 150/08), v kateri so predpisane mejne vrednosti emisij in<br />
način spremljanja emisije. Kotlovnica bo obratovala do 500 ur na leto. V pomožni kotlovnici<br />
bo kot gorivo uporabljano ekstra lahko kurilno olje. Dimni plini bodo izpuščani skozi 40<br />
metrski dimnik.<br />
Preprečevanje fugitivnih emisij<br />
Transport in skladiščenje premoga morata biti v zaprtem sistemu.<br />
I-16-0500 42 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Transport in prekladanje pepela, žlindre in mavca do morskega pomola morata biti v zaprtem<br />
transporterju, prekladanje na ladjo pa izvedeno tako, da ni emisij prahu (brizganje, zastori v<br />
prostoru za presipavanje, podtlak in podobno).<br />
Na obstoječem odlagališču žlindre in pepela je potrebno redno pokrivanje in po potrebi tudi<br />
polivanje z vodo, da bi se preprečile fugitivne emisije.<br />
Ukrepi za zmanjševanje emisij CO2<br />
Osnovni ukrep za zmanjševanje emisij CO2 je uporaba tehnologije z visokim učinkom<br />
pretvorbe toplotne energije goriva v električno energijo.<br />
Na lokaciji bo zagotovljen prostor za eventualno bodočo namestitev obrata za izločanje CO2.<br />
Odločitev o potrebi izgradnjo bo sprejeta potem, ko bo izdelan elaborat o izvedljivosti.<br />
5.4. Ukrepi v zvezi z odpadom<br />
Med gradnjo<br />
Ukrepi za varstvo okolja v zvezi z ravnanjem z odpadom, ki bo nastajal med pripravami in<br />
izgradnjo posega se nanašajo na zagotovitev prostora za začasno skladiščenje, ločeno<br />
zbiranje odpada po vrstah in organiziranje odvoza z lokacije ob angažiranju pooblaščenega<br />
podjetja in oskrbi posameznih vrst odpada v skladu s strogo definiranimi zahtevami zadevne<br />
regulative.<br />
Med delovanjem<br />
Ukrepi za ravnanje z odpadom med uporabo posega obsegajo vključevanje <strong>TE</strong>P C v že<br />
obstoječi sistem gospodarjenja in ravnanje z odpadom na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>.<br />
5.5. Ukrepi za varstvo proti hrupu<br />
Med gradnjo<br />
Ukrepi obsegajo:<br />
- Izdelavo podrobnega Načrta za upravljanje s hrupom na gradbišču.<br />
- Izvajanje najhrupnejših del v času od 08:00 – 18:00 ure. Izvajanje del ponoči je<br />
možno samo izjemoma in ob upoštevanju odredb zadevnega Pravilnika in ob<br />
obveznem predhodnem obveščanju lokalnega prebivalstva.<br />
- Izključevanje motorjev zaustavljenih vozil.<br />
V fazi projektiranja je treba izdelati glavni projekt za varstvo proti hrupu ob upoštevanju<br />
maksimalno dovoljene ravni hrupa na ocenjevanih merilnih mestih.<br />
Med projektiranjem je treba akustične parametre obratov in naprav ter fasadnih elementov<br />
zgradbe uskladiti tako, da bo dosežena raven hrupa iz <strong>TE</strong>P C za 5 dB(A) nižja od ravni, ki so<br />
definirane kot mejne vrednosti v Pravilniku o najvišjih dovoljenih ravneh hrupa v sredini, v<br />
kateri delajo in bivajo ljudje (NN 145/04) oziroma v ocenjevalnih točkah iz SUO.<br />
I-16-0500 43 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Oprema, ki se bo nabavljala, mora biti izvedena v tako imenovanih „nizko hrupnih“ verzijah z<br />
deklarirano zvokovno jakostjo opreme.<br />
Ob južni strani odlagališča premoga je treba zaradi zaščite najbližjih hiš predvideti izgradnjo<br />
zidu za zaščito proti hrupu in sicer iz visoko absorbirajočih panelov, visokih 4 m, maksimalne<br />
dolžine 180 m.<br />
V najbolj ogroženih stanovanjskih prostorih je treba na samih stanovanjskih objektih<br />
predvideti tudi pasivno zaščito proti hrupu.<br />
Po končanem poskusnem obratovanju je treba izdelati Načrt za upravljanje s hrupom kot<br />
sestavni del sistema za upravljanje z okoljem.<br />
5.6. Ukrepi za zaščito pokrajine<br />
Med izdelavo Glavnega projekta je treba izdelati Projekt za varstvo pokrajine.<br />
Na območju posega je treba urediti zelene površine, od rastlinskih vrst za ureditev pa dati<br />
prednost avtohtonim vrstam, ki obstajajo v strukturi vegetacijskih skupnosti na širšem<br />
območju posega. Zaradi specifičnosti namena prostora lokacije posega (industrijski namen)<br />
se lahko izjemoma in samo za potrebe celoletne vizualne zaščite uporabijo tudi odporne<br />
alohtone vrste (še posebej zimzelene vrste).<br />
Po izgradnji <strong>TE</strong>P C je treba sanirati in rekultivirati območje posega, med obratovanjem pa je<br />
potrebno redno vzdrževanje rastlinskega materiala na območju posega.<br />
5.7. Ukrepi za preprečevanje velikih nesreč, ki vključujejo nevarne snovi<br />
Vsebnike z gorivom in olji ter mazivi za potrebe mehanizacije namestiti v prostorih z urejenim<br />
sistemom za odvajanje ali pa vsebnike in posode namestiti v zbirne prostore adekvatnih<br />
zmogljivosti. Na lokaciji zagotoviti adekvatna sredstva za vpijanje v primeru razlitja.<br />
Po izdelavi Izvedbenega projekta <strong>TE</strong>P C je potrebno primerjati količine nevarnih snovi,<br />
navedenih v 1. Prilogi Uredbe o preprečevanju velikih nesreč, ki vključujejo nevarne snovi<br />
(NN 114/08) s snovmi, ki se uporabljajo pri obratovanju termoelektrarne. Če bi bile količine<br />
nevarnih snovi večje o d mejnih količin, je treba v skladu s 5. Prilogo Uredbe izdelati<br />
Varnostno poročilo oziroma Obvestilo o prisotnosti malih količin nevarnih snovi v obratu.<br />
Preventivni ukrepi so naslednji:<br />
- projektirati rezervoarje za ekstra lahko kurilno olje z vodonepropustnim zaščitnim<br />
bazenom adekvatne zmogljivosti,<br />
- izvesti pretakališče na vodonepropustni površini s urejenim odvodom, ki vodi v zbirno<br />
jamo ali proti centralni napravi za obdelavo odpadnih voda <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>,<br />
- zagotoviti vodonepropustne oljne jame za sprejem transformatorskega olja v primeru<br />
incidentnega izliva iz transformatorja.<br />
Ukrepi za deNOx enote so naslednji:<br />
- v primeru večjega iztekanja amoniaka (nastaja s hidrolizo uree) obvestiti pristojne<br />
organe /službe,<br />
- pri sanaciji iztekanja amoniaka čimbolj zmanjšati količine odpadnih voda, nastalih pri<br />
sanaciji,<br />
I-16-0500 44 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
- po potrebi s projektom predvideti drenažno zaščito na prostoru za pretakanje<br />
amoniakove vode.<br />
5.8. Drugi ukrepi za varstvo okolja<br />
- Ukrepi za osvetlitev pri gradnji posega – osvetlitev gradbišča treba biti izvedena<br />
tako, da svetloba ni neposredno usmerjena na najbližje hiše v okolici (usmeritve<br />
svetlobnih teles navzdol ). Dovozne ceste na gradbišču, ki bodo obremenjene s<br />
tovornim prometom, morajo biti osvetljene.<br />
- Ukrepi za varstvo pred radioaktivnostjo –uporabljati premog, ki je v skladu z<br />
relevantnimi predpisa s tega področja in ki je sprejemljiv glede uporabe stranskih<br />
produktov v gradbeništvu (kontrola indeksa radijacijskega tveganja).<br />
- Ukrepi socio-gospodarskega tipa – med gradnjo je treba zagotoviti službo<br />
primarnega zdravstvenega varstva za zaposlene na gradbišču, da ne bi prišlo do<br />
dodatne obremenitve lokalne zdravstvene službe.<br />
- Ukrepi za varstvo kulturno-zgodovinske dediščine – med projektiranjem in<br />
pripravo posega je treba opraviti arheološko rekognosciranje območja gradnje. V<br />
primeru odkritja arheoloških najdišč med gradnjo se morajo gradbena dela na<br />
območju arheološkega najdišča prekiniti, dokler pristojni Konzervatorski oddelek ne<br />
definira zaščitnih ukrepov.<br />
- Ukrepi za varstvo favne – pri vsakem izkopavanju kraškega terena, predvidenega<br />
za izgradnjo predora in silosa za premog, globljega od 5m, se mora opraviti<br />
biospeleološki nadzor. V primeru najdbe speleoloških objektov, gnezd ogroženih vrst<br />
ptic ali kolonij netopirjev, je treba dela v bližini najdišča prekiniti, dokler se ne ugotovi<br />
zatečeno stanje lokalitete in dokler se ne definirajo potrebni ukrepi za zaščito<br />
podzemne favne in bivališča, o najdbi pa je treba obvestiti centralni organ državne<br />
uprave, ki je pristojen za zaščito okolja.<br />
- Ukrepi za obnovo in nadaljnjo uporabo odlagališča za žlindro in pepel – pred<br />
odlaganjem potrditi kategorizacijo odpada kot nenevarnega odpada v skladu s<br />
Pravilnikom o načinih in pogojih za odlaganje odpada, kategorijah in delovnih pogojih<br />
za odlagališča odpada (NN 117/07) ter urediti razširjeni del odlagališča v skladu z<br />
zahtevami regulative.<br />
I-16-0500 45 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
6. PREDLOG PROGRAMA ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA<br />
6.1. Spremljanj kakovosti odpadnih voda in morja<br />
Spremljanj kakovosti odpadnih voda<br />
Predlogi za spremljanje karakterističnih pokazateljev kakovosti posameznih odpadnih voda<br />
pri posegu so navedeni v nadaljevanju glede na tipe odpadnih voda.<br />
Tabela 6 Tipi voda in pokazatelji kakovosti<br />
Sanitarne odpadne vode<br />
Pogojno onesnažene<br />
površinske odpadne<br />
vode:<br />
Tehnološke odpadne<br />
vode (kotlovniške in<br />
druge)<br />
Tehnološke odpadne<br />
vode od razžvepljanja<br />
Hladilne odpadne vode:<br />
suspendirana snov, BPK5, KPKCr, skupni fosfor, skupni dušik (organski N + NH4-N<br />
+ NO2-N + NO3-N) 1 , koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega porekla,<br />
streptokoki fekalnega porekla<br />
pH, temperatura, barva, vonj, suspendirana snov, BPK5, KPKCr, mineralna olja<br />
pH, temperatura, barva, vonj, suspendirana snov, BPK5, KPKCr, mineralna olja, Cu,<br />
Zn, Cd, Cr (skupni), Ni, Pb, Hg, Fe<br />
pH, temperatura, barva, vonj, suspendirana snov, BPK5, KPKCr, Cu, Zn, Cd, Cr<br />
(skupni), Ni, Pb, Hg, Fe, amoniak.<br />
temperatura, barva, vonj, usedlinske snovi, suspendirana snov<br />
Glede na potencialno onesnažene padavinske vode z območja odlagališča žlindre in pepela<br />
se priporoča, da se program spremljanja uskladi z obstoječimi pogoji iz predpisov za<br />
upravljanje z vodami 2 (izpust in kontrolno merilno okno ter dvakrat na leto analiza kakovosti<br />
pogojno onesnaženih padavinskih voda z območja odlagališča z odvzemom trenutnega<br />
vzorca).<br />
Spremljanje kakovosti morja<br />
Za potrebe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> so opravljeni tudi raziskovalni programi sistematičnega raziskovanja<br />
voda in morja na lokaciji posega (v letih od 2000/2001 in 2007/2008). Rezultate in analize<br />
opravljenih meritev je možno še naprej spremljati v SUO navedenega predloga za enoletni<br />
program spremljanja trofičnih pokazateljev akvatorija <strong>Plomin</strong>skega zaliva za <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2,<br />
ki je z relevantnimi pokazatelji usklajen z do zdaj opravljenih raziskavah akvatorija<br />
<strong>Plomin</strong>skega zaliva (bentoske in planktonske skupnosti in fizikalno-kemični pokazatelji).<br />
Predlaga se, da se navedeni program izvaja med rednim obratovanjem blokov <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P<br />
2.<br />
1<br />
Opomba: Mejna vrednost za skupni dušik se upošteva, kadar je temperatura odpadnih voda na<br />
izhodu iz aeracijskega bazena enaka ali večja od 120 o C.<br />
2 Pravno dovoljenje za izpuščanje odpadnih voda (Razred: UP/Io-325-04/08-04/0114, Opr. št.: 374-23-<br />
4-08-2, Reka, 01.junij 2008, veljavno do 31.12.2018).<br />
I-16-0500 46 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
6.2. Program spremljanja emisij v zrak in kakovosti zraka<br />
Program spremljanja emisij v zrak<br />
Med izgradnjo in med obnovo 340 metrskega dimnika bodo potrebne kontinuirane meritve<br />
emisij SO2, NOx in delcev <strong>TE</strong>P 1 in 2.<br />
Pri prvih meritvah emisij je treba v premogu, žlindri in letečem pepelu določiti vsebine težkih<br />
kovin in delioaktivnih snovi.<br />
S prvimi meritvami je treba v oddajanih plinih ugotoviti emisije naslednjih snovi: SO2, NOx,<br />
skupnih delcev, PM10, PM2,5, CO, SO3, HCl, HF, NH3, N2O, težkih kovin (v delcih in v pari ter<br />
skupaj), PAH, PCDD/PCDF, VOC (skupni VOC, brez metana).<br />
Med obratovanjem je treba kontinuirano meriti emisije SO2, NOx, CO in delcev, pretok dimnih<br />
plinov, temperaturo in vsebino O2 v dimnih plinih, občasno pa so predvidene tudi meritve<br />
živega srebra.<br />
Program spremljanja emisij toplogrednih plinov iz <strong>TE</strong>P C bo usklajen s predpisi, s katerimi so<br />
regulirane obveznosti spremljanja emisij zavezancev iz sheme trgovanja z emisijami v<br />
Republiki Hrvaški. Na podlagi Načrta za spremljanje emisij toplogrednih plinov bodo<br />
pripravljena letna poročila o emisiji toplogrednih plinov, ki jih bodo potrdili neodvisni<br />
verifikatorji.<br />
Program spremljanja kakovosti zraka<br />
Še naprej bo v uporabi obstoječi sistem merilnih postaj na lokacijah Klavar (delci), Sveta<br />
Katarina (SO2, NO in NO2, ozon), mesto <strong>Plomin</strong> (SO2, NO in NO2) in Ripenda (SO2, NO in<br />
NO2, delci in ozon). Pred začetkom obratovanja je treba na postaji Ripenda opraviti enoletne<br />
gravimetrične meritve koncentracije delcev PM10 in kovin As, Pb, Cd, Ni, Hg in Tl. Meriti je<br />
treba skupne usedline (UTT) in kovine As, Pb, Cd, Ni, Hg ter Tl (mesečni vzorci) v vseh 4<br />
merilnih postajah. Enake meritve je treba ponoviti po zagonu <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, z meritvami pa je<br />
treba nadaljevati ali jih ponavljati glede na dobljene rezultate.<br />
Na merilni postaji v mestu <strong>Plomin</strong> je treba začeti po začetku obratovanja <strong>TE</strong>P C z enoletnimi<br />
meritvami PM10 in odvisno od dobljenih rezultatov dodati analizator za kontinuirano merjenje<br />
PM10 .<br />
6.3. Program spremljanje hrupa v okolju<br />
Med gradnjo je potrebno nadzorovati raven hrupa med gradnjo na najbolj izpostavljenih<br />
stanovanjskih objektih ter izdelovati mesečna poročila. Nenadzorovane meritve hrupa izvajati<br />
na najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih glede na trenutna dela na gradbišču,<br />
priporoča se na ocenjevalnih merilnih mestih iz predmetne SUO.<br />
V primeru nočnih del na gradbišču je obvezno merjenje nivoja hrupa na najbolj izpostavljenih<br />
stanovanjskih objektih glede na trenutna dela na gradbišču, priporoča se na ocenjevalnih<br />
mestih iz predmetne SUO.<br />
Po končani gradnji in opremljanju, a pred začetkom obratovanja, je treba izmeriti hrup na<br />
kritičnih merilnim mestih v skladu z ocenjevalnimi mesti SUO in glavnim projektom zaščite<br />
proti hrupu.<br />
I-16-0500 47 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Meritve ravni hrupe je treba ponoviti pri vsaki spremembi obratovalnih pogojev, pri katerih se<br />
spremeni čas obratovanja vira ali nivo emitiranega hrupe.<br />
6.4. Program spremljanja stanja tal<br />
Treba je ugotoviti začetno stanje na 4 lokacijah, povezanih s postajami za spremljanje<br />
kakovosti zraka in usedlin. Na teh lokacijah je treba vzeti vzorce tal po metodi vzorčenja za<br />
postaje trajnega opazovanja, kar vključuje nastavitev mreže za podrobno vzorčenje. V tleh je<br />
treba analizirati ph, humus, adsorbcijski kompleks, CNS, mehanično sestavo ter kovine, vse<br />
po Pravilniku NN 32/10. tj.: Cd, Cr, Cu, Hg, Ni, Pb in Zn. Vsakih 5 let je treba te meritve<br />
ponoviti.<br />
6.5. Program spremljanja sestave stranskih produktov<br />
Tako kot do zdaj je treba tudi v bodoče analizirati fizikalne in kemične lastnosti in<br />
radioaktivnost stranskih produktov (letečega pepela, žlindre, mavca in filtrirnega kolača) <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong>.<br />
6.6. Program spremljanja karakteristik premoga<br />
Pri vsakem novem izkrcavanju iz ladje je treba izmeriti karakteristike uvoznega premoga:<br />
spodnjo grelno vrednost ter vsebino vlage, skupen ogljik, vodika, pepel, hlapljive snovi,<br />
žveplo, dušik, klor, kisik, fosfor, vsebino urana in torija ter ultimativno analizo pepela.<br />
V prvih dveh mesecih je treba enkrat v koledarskem letu v premogu določiti vsebino težkih<br />
kovin.<br />
6.7. Nadzor radioaktivnosti<br />
Nadzor radiooaktivnosti okrog <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> vključuje periodične meritve hitrosti odmerka<br />
sevanja na izbranih točkah in neposredno ob ograji odlagališča žlindre in pepela. Prvo<br />
meritev je treba opraviti pred začetkom obratovanja <strong>TE</strong>P C.<br />
Z rednimi meritvami je treba ugotavljati radioaktivnosti premoga in z občasnimi kontrolami<br />
deliološko kontrolo pepela.<br />
Organizirati je treba tudi periodični monitoring širšega območja, ki vključuje določanje hitrosti<br />
ekspozicijskega odmerka zunanjega sevanja in koncentracije aktivnosti v vseh segmentih<br />
biosfere – zrak, padavine, tla, rastline, človeška in živalska hrana, vode, sedimenti, morski<br />
organizmi. Periodične meritve je treba izvajati prvo leto obratovanja in nato vsakih osem let.<br />
6.8. Gospodarjenje z odpadom<br />
O nastanku in poteku posameznih vrst odpadov je treba voditi evidenco. Obrazci in spremni<br />
listi so predpisani s Pravilnikom o gospodarjenju z odpadom (NN 23/07, 11/07); letne<br />
podatke iz evidence je treba dostavljati pristojnemu uradu na obrazcu prijavnega lista,<br />
predpisanega s Pravilnikom. Overjeno kopijo navedene evidence je treba arhivirati najmanj<br />
pet let.<br />
Za posamezne vrste odpadov je treba voditi posebne evidence (odpadna olja, odpadne<br />
gume in odpadne baterije in akumulatorji). Obrazci za to evidenco so predpisani z ustrezni<br />
pravilniki.<br />
I-16-0500 48 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
7. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC<br />
BAT – angl. Best Available Technologies; Najboljše razpoložljive tehnologije<br />
BPK5 – Biološka poraba kisika v 5 dneh pri temperaturi 20°C v mraku<br />
CaCO3 – kalcijev karbonat; apnenec<br />
CaSO4 – kalcijev sulfat; mavec<br />
CCS – angl. Carbon Capture and Storage; Sistem za zajemanje in skladiščenje ogljikovega dioksida<br />
CO – ogljikov monoksid<br />
CO2 – ogljikov dioksid<br />
CPS – Centralna plinska postaja<br />
DeNOx – naprava za odstranjevanje dušikovega oksida<br />
dwt – angl. deadweight ton; bruto nosilnost ladje v tonah, oziroma, poleg tovora se upošteva gorivo,<br />
zaloge in posadka<br />
ELLU – ekstra lahko kurilno olje<br />
ESP – angl. ElectroStatic Precipitator; elektrostatični filter<br />
ETS – ang. Emissions Tradling Scheme; shema trgovanja z emisijami<br />
EU – angl. European Union; Evropska unija<br />
FGD – angl. Flue Gas Desulphurization; postopek za odvzem žveplovih dimnih plinov<br />
GGH – angl. gas-gas heater; rekuperativni grelec dimnih plinov<br />
GPO – Glavni pogonski objekti<br />
GV – Mejna vrednost<br />
GVE – mejna vrednost emisije<br />
HCl – klorov vodik<br />
Hd – spodnja grelna vrednost goriva<br />
HF – fluorovodik<br />
HOS – Hlapljive organske spojine<br />
IDF – angl. Induced Draft Fan; ventilator dimnih plinov<br />
IPPC – angl. Integrated Pollution Prevention and Control; Integralna prevenca in kontrola<br />
onesnaženosti<br />
KEO – Kataster emisij v okolje<br />
KPKCr – Kemična poraba kisika<br />
LNB – angl. Low NOx Burner; gorilnik s stopnjevanim zgorevanjem zaradi zmanjševanja emisije NOx<br />
MCR – angl. Maximum Continuous Rating; maksimalna obremenitev<br />
MDK – Maksimalno dovoljene koncentracije<br />
MW – megavat<br />
N.n. (NN) – Narodne novine<br />
N2O – didušikov oksid<br />
NCR – angl. Nominal Continuous Rating; nazivna obremenitev<br />
NE – nuklearna elektrarna<br />
NH3 – amoniak<br />
NH4-N – amonij<br />
NMHOS – nemetanske hlapljive organske spojine<br />
NO – dušikov oksid<br />
NO2 – dušikov dioksid<br />
NO2-N – nitriti<br />
NO3-N – nitrati<br />
NOx – dušikovi oksidi<br />
NRT - Najboljše razpoložljive tehnike<br />
NT – nizek tlak, parna turbina nizkega tlaka<br />
I-16-0500 49 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
O2 – kisik<br />
OECD – angl. Organization for Economic Cooperation and Development; Organizacija za ekonomsko<br />
sodelovanje in razvoj<br />
OFA – angl. Over-Fire Air; naknadno dovajanje zraka do produktov zgorevanja bogate zmesi goriv in<br />
zraka zaradi popolnega zgorevanja<br />
PAU – policiklični aromatični ogljikovodiki<br />
PCDD – Poliklorirani dibenzodioksini<br />
PCDF – Poliklorirani dibenzofurani<br />
PM - angl. Primary Measures; Primarni ukrepi za zmanjševanje emisij<br />
PM10 – angl. Particulate Matter
Change language