You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Brez<br />
ročne zavore<br />
JANOŠ PEČNIK<br />
Neprevodna avtomobilska industrija<br />
ČE STE LETOS KUPOVALI NOVI AVTOMOBIL,<br />
kakšno zaželeno elektronsko napravo, ali pa enostavno<br />
spremljate kaj je trenutno ena prvih tem pogovora okoli<br />
avtomobilistične indrustrije, potem ste verjetno že slišali<br />
za problem pomanjkanja polprevodnih čipov. Gre za resno<br />
krizo. Čakalne dobe so vedno daljše, vlečejo se tudi dobave že<br />
pred časom naročenih avtomobilov. Pri nekaterih prodajalcih je<br />
že nekaj časa okleščen spisek dodatne opreme, ki jo je mogoče<br />
naročiti. Pri Mercedesu so na primer ponekod začasno črtali<br />
opremo, ki potrebuje polprevodnike - od indukcijskega polnjenja<br />
telefona do LED žarometov. Pri Peugeotu v zadnjih mesecih<br />
proizvodnje odhajajoče generacije 308 vgrajujejo analogne merilnike<br />
in na ta račun nudijo manjši popust, čipe pa varčujejo za<br />
bolj prodajane modele, kot je 3008. Na podoben način za modele<br />
z višjo dodano vrednostjo varčujejo tudi pri nekaterih drugih<br />
proizvajalcih. Nekateri so zamaknili začetek proizvodnje novih<br />
modelov - električni Nissan Qashqai E-Power s podaljševalnikom<br />
dosega, ki bi že moral zapeljati na naše ceste, tako prihaja<br />
šele naslednje leto. Žal pa se obeta tisto, česar si najmanj želijo<br />
- močno zmanjšan obseg, ukinjanje izmen ali pa celo popolna<br />
začasna zaustavitev proizvodnje, čemur bi lahko sledilo tudi<br />
odpuščanje. Nazadnje so nam neizogibnost tovrstnih ukrepov<br />
pojasnili pri Škodi.<br />
“V letošnjem letu bo zaradi pomanjkanja<br />
čipov iz načrta predvidoma izpadlo<br />
7,7 milijona avtomobilov.”<br />
V zadnjem času se je pri vsakršnjem zamujanju rokov sicer<br />
priročno opirati na pandemijo. Seveda je imela ta vsaj posredno<br />
prste vmes tudi v tem primeru, a zgodba s sosledjem dogodkov,<br />
ki je pripeljalo do tokratne krize, je dovolj zapletena, da bi lahko<br />
končala na filmskih platnih.<br />
Avtomobilska industrija seveda ni edina, ki potrebuje čipe -<br />
pravzaprav je leta 2019 zakupila okoli deset odstotkov trga. Prva<br />
pandemična pomlad je nato povzročila previdnost na avtomobilskem<br />
trgu, hkrati pa izrazito naraščanje povpraševanja po računalnikih,<br />
tablicah, pa tudi igralnih konzolah in ostali zabavni<br />
elektroniki. Otroci so ostali doma in so naprave potrebovali že<br />
za šolanje, vsi pa smo naenkrat imeli toliko več časa za digitalne<br />
oblike zabave. Tako so tudi proizvajalci polprevodnih čipov izgubili<br />
nekaj povpraševanja avtomobilske industrije in poskušali<br />
zadostiti občutnemu povečanju pri proizvajalcih elektronike.<br />
Prvi obrisi težav so se potem pojavili konec leta 2020, a sprva<br />
se je pričakovalo, da bo trajalo le kratek čas, medtem ko so proizvajalci<br />
čipov odgovarjali na ponovno povečanje povpraševanja v<br />
avtomobilski industriji. Trik je tudi v tem, da je proizvodnja čipa,<br />
ki jo primerjajo s peko torte, kar boleče dolgotrajna - traja kar<br />
tri mesece. Ker čipi vsebujejo intelektualno lastnino, je zapleten<br />
tudi prevoz in preden se pričnejo težave poznati pri končnih<br />
kupcih, lahko vse skupaj traja še nekaj dodatnih mesecev.<br />
Potem pa so se zgodili še zapleti, s katerimi je zgodba dokončno<br />
pridobila dramatične razsežnosti. Zimski mraz v ZDA<br />
je povzročil električni mrk in zaustavitev tovarne v Teksasu,<br />
enega ključnih japonskih dobaviteljev je v marcu prizadel požar,<br />
na tajskem je zmanjkalo vode za silicijeve plošče, novi izbruh<br />
epidemije pa je kompromitiral pakirnice v Maleziji in Vietnamu.<br />
Seveda so potem tu še politične igrice moči.<br />
Trend uporabe polprevodnih čipov v avtomobilih gre sicer<br />
le v eno smer - izrazito navzgor. Vrednost čipov v povprečnem<br />
električnem avtomobilu je občutno - skoraj desetkrat - večja kot<br />
v avtomobilu z bencinskim ali dizelskim motorjem. Seveda pa<br />
jih že desetletja za bolj zanesljivo in učinkovito delovanje potrebujejo<br />
tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Pri Volkswagnu so<br />
elektronsko nadzorovani vbrizg goriva v svojem Type 3 predstavili<br />
že leta 1968. Motorne krmilne enote z mikroprocesorji pa so<br />
proizvajalci avtomobilov pričeli intenzivneje razvijati v poznih<br />
70-ih - v sodelovanju s podjetji, kot so Motorola, Intel, Siemens<br />
in Bosch. Z današnjimi zapletenimi asistenčnimi in varnostnimi<br />
sistemi je ta potreba še toliko večja, poganja pa jo tudi norost<br />
digitaliziranja prav vsega, kar je le mogoče digitalizirati.<br />
V ameriškem svetovalnem podjetju AlixPartners ocenjujejo,<br />
da naj bi zaradi omenjene težave celotno avtomobilsko industrijo<br />
v letošnjem letu stale 180 milijonov evrov. Prikrajšani bi naj bili<br />
za kar 7,7 milijona izdelanih avtomobilov. Predstavniki vodilne<br />
znamke po številu prodanih avtomobilov pri nas, so na nedavni<br />
predstavitvi povedali, da bi lahko v Sloveniji letos prodali okoli<br />
1.000 avtomobilov več. No, žrtev pomanjkanja čipov pa je tudi<br />
ženevski salon, ki so ga v preteklem tednu odpovedali že tretje<br />
leto zapored - tokrat pet mesecev vnaprej. To je bil gotovo pomemben<br />
dejavnik, saj so se proizvajalci še toliko bolj stežka zavezali<br />
k sodelovanju na dogodku, do katerega je manj kot pol leta.<br />
Kot vse kaže se bo kriza z dobavo namreč nadaljevala tudi<br />
v 2022. Pri Daimlerju celo pričakujejo, da se bo situacija skozi<br />
prihodnje leto sicer počasi izboljšala, a da naj bi težave s pomanjkanjem<br />
dobave še vedno imeli tudi v 2023. S prvim žarkom<br />
optimizma pa so vendarle posvetili pri Toyoti, kjer pravijo, da<br />
je najhujše že za njimi. x<br />
046 evo