SBC Podjetnik - julij 2021: Podjetništvo po epidemiji

Slovenski
ISSN 2630-1539
Št. 12. | letnik 4
| Julij 2021
Revija za odgovorno podjetništvo
www.sbc.si
Podjetništvo po epidemiji
Avantcar
Varis
Avtomobili bodo v
prihodnosti kot čebele 34
Modularna kopalnica v vsako
svetovno hotelsko verigo 28
LESTVICE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ
NAJBOLJŠIH
SLOVENSKIH
500
42-76

2

SBC | Kazalo | Kolofon | Julij 2021
3
Slovenski
Št. 12. | letnik 4 |
Julij 2021
Napovedi 2021–2023
Več scenarijev okrevanja 7
Uvodnik
Kapitalizem in cepljenje 5
Napovedi 2021–2023
Več scenarijev okrevanja 7
Priložnosti do leta 2023
Rekordne milijarde, tudi za podjetja 17
Napovedi
Kje so negotovosti? 26
Intervju: Sabina Sobočan
»Cilj: vsaj ena kopalnica v vsaki svetovni hotelski verigi.« 28
Intervju: Matej Čer
Avtomobili bodo kot čebele … 34
Lestvica
Lestvica top 500 msp 42
IT in digitalizacija
Izziv kadri, priložnost brezstična ekonomija 50
IT in digitalizacija 53
Industrija
Glavobol zaradi divjanja cen surovin 54
Industrija 58
Plastika in guma 60
Elektro industrija 60
Kovinska industrija 60
Stroji & naprave 62
Trgovina
Kako vsem kupcem zagotoviti vozila? 64
Trgovina 66
Izzivi
Lekcije iz časa epidemije 68
Gradnja in dom
Smer: digitalizacija, izvoz, zdravje 70
Gradnja & dom 72
Prehrana
Z načrtom za okrevanje in širitev 74
Prehrana 74
Ostali iz lestvice top 500
Samooskrba, logistični kaos, inflacija … 76
Podjetniki predlagajo
ZA prodorno Slovenijo 80
Investiranje
Kam vlagati po koronski krizi? 83
Mladi SBC
Iz krize še pogumnejši 86
Foto: Shutterstock
Odgovorni urednik:
Goran Novković
Izvršna urednica:
Katarina Pernat
Oblikovanje:
Nenad Bebić
Uredništvo:
Klub slovenskih podjetnikov GIZ
Dimičeva ulica 16
1000 Ljubljana
info@sbc.si
Trženje oglasnega prostora:
Eko dežela, d. o. o.
trzenje@sbc.si
01 5130 824
SBC Podjetnik je revija SBC –
Kluba slovenskih podjetnikov,
namenjena najboljšim slovenskim
malim in srednjim podjetjem,
največjim podjetjem in ključnim
posameznikom ter ustanovam
v državi, ki bi vsak na svojem
področju morali skrbeti za čim
bolj podjetno in podjetniško
Slovenijo.
ISSN 2630-1539

42
Član
Z uvedbo sistema
registracije delovnega
časa dvignete svojo
konkurenčnost
Z njim dobite celovit pregled nad delom in razpoložljivostjo zaposlenih in zunanjih
sodelavcev, ti nad svojimi opravljenimi urami, obračun delovnega časa in plač pa
se vam avtomatizirata.
Promo
izkoriščen
čas je tista
konkurenčna
prednost, ki
»Učinkovito
ponese posameznika
daleč nad povprečje,« pravi
Tone Stanovnik, direktor družbe Špica
International. Enako velja za podjetja,
ki v krajšem času dosežejo več. »Eden
izmed najboljših načinov, kako lahko
v organizacijah dokaj enostavno dosežemo
boljšo porabo časa, je uvedba in
dosledna uporaba registracije delovnega
časa,« poudarja sogovornik.
Prijazna tehnologija
do uPorabnikov
Sama tehnologija sodobnih sistemov
registracijo delovnega časa je
uporabnikom zelo prijazna. Orodje za
registracijo prihoda in odhoda z delovnega
mesta je lahko kar pametni
telefon. Če delajo od doma ali skrajšani
delovni čas, lahko registracijo
opravijo na oblaku. Obenem imajo
zaposleni nenehen vpogled v število
opravljenih ur, vodje pa pregled nad
njihovim delom in razpoložljivostjo
svojih timov.
avtomatizirana evidenca delovnega
časa in obračuna plač
Sodobni, digitalizirani sistemi za
evidenco delovnega časa omogočajo,
da se evidenca delovnega časa in
obračun plač povsem avtomatizirata.
»Tovrstna avtomatizacija sprosti
čas za izboljšave drugih procesov in
nam dovoli, da več energije in časa
posvetimo strateškim področjem in
pravemu poslanstvu podjetja,« razlaga
Tone Stanovnik.
brezplačen preskus
delovanja sistema
V Špici International so razvili sistem
za evidentiranje delovnega časa All
Hours. Ob tem potencialnim strankam
omogočajo brezplačen preizkus
sistema. Njihovi strokovnjaki jih
lahko pri tem vodijo skozi delovanje
sistema in s svojimi izkušnjami svetujejo,
kako najbolje izkoristiti evidenco
delovnega časa v njihovem podjetju.
Na koncu se brez obveznosti odločijo,
ali bodo kupili naročnino ali pa
zaključili s testiranjem.
Rešitev za učinkovito upravljanje z delovnim časom
Registracija delovnega časa
Vodenje odsotnosti
Podatki za obračun plač
30 % popust na letno naročnino!
Obrnite čas
sprememb
sebi v prid!
Preizkusite brezplačno na www.allhours.si
01 568 08 16
sales@allhours.com

SBC | Uvodnik | Julij 2021
5
Kapitalizem in cepljenje
Avtor: Goran Novković, izvršni direktor SBC
– Kluba slovenskih podjetnikov
Pospešeno okrevanje in negotovost zaradi
tržnih nihanj nista edina skrb podjetnikov
ta hip.
Divjanje cen surovin, nevarnost hitrega dviganja
plač, nezmožnost zagotovitve izdelkov zaradi
visokega povpraševanja, premalo ustreznih
kadrov, logistični kaos, inflacija … Vse to je v zadnjih mesecih zadelo tudi slovenske podjetnike.
Kratkoročno in srednjeročno bodo ta huda nihanja na trgih močno zaznamovala njihovo
poslovanje.
A trendi po glavnem valu epidemije prinašajo tudi velike priložnosti: višja prodaja zaradi
brezstične ekonomije in bolje organizirano poslovanje zaradi digitalizacije, več poslov zaradi
samooskrbe, nove priložnosti na področju zdravega načina življenja, možnosti novih prodorov
na tuje trge …
O vsem tem pišemo v tokratni reviji.
Živimo v času velikih sprememb, ki jih je najprej povzročila epidemija, zdaj pa našo prihodnjo
usodo piše cepljenje. Od njiju bo najbolj odvisno, kakšna bo tudi prihodnost slovenskega
podjetništva.
Cepljenje je v tem hipu ključno. Precepljenost pa še vedno ni zadostna. V zadnjih mesecih
sem se veliko pogovarjal z ljudmi, ki se niso cepili. Zgodba ni enoplastna. Med njimi sem
zaznal vsaj štiri skupine.
Najbolj radikalni so teoretiki zarote. Teh skorajda ni mogoče prepričati. V drugi skupini so
tisti, ki zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne želijo tvegati. Njihov odziv je
za razliko od prve skupine razumljiv. Potem pa sta tu še tretja in
četrta skupina. V tretji so tisti, ki epidemiji preprosto še vedno ne
pripisujejo velikega pomena. Živijo malce v svojem svetu, a niso
teoretiki zarote. Ta skupina je manjša. Večja pa je četrta skupina:
to so skeptiki, ki jih je strah. Zaradi različnih razlogov. Ali so imeli
slabe izkušnje z zdravstvom, ali se bojijo zaradi lažnih informacij,
ali še vedno ne verjamejo, da je cepivo varno, ali pa – preprosto ne
verjamejo več kapitalizmu.
To zadnje dejstvo je bilo zame najbolj presenetljivo. Ne verjamejo
Zakaj se nekateri
ne cepijo, ker
ne verjamejo
kapitalizmu?
farmacevtski industriji. Ne verjamejo zdravnikom, ker naj bi bili preveč odvisni od farmacije.
Ne verjamejo promociji cepljenja, ker ne verjamejo mnogim drugim ponudnikom izdelkov in
storitev. In pravijo, da ne verjamejo, ker je – denar sveta vladar.
Ta psihološki in sociološki pojav je med večjimi grožnjami, ne le uspešnemu cepljenju, temveč
sodobnemu kapitalizmu in podjetništvu nasploh. Epidemija je bila samo učna ura, ki nam
je to pokazala. Zaupanje je temeljna vrednota kapitalizma. Tako kot je kapital plaha ptica, je
plaha ptica tudi zaupanje.
Del potrošnikov je to zaupanje v dobršni meri izgubil. Predvsem zato, ker na to vsi mi nismo
bili pozorni. Preveč podjetij je to zaupanje izigralo.
Rešitev je preprosta, a težka: vsi moramo maksimalno poskrbeti, da bodo izdelki in storitve
varni. Če bomo imeli to vedno v mislih in če bomo hkrati to znali ljudem primerno prikazati,
potem bo ob naslednji preizkušnji človeštva in podjetništva zaupanje večje. Kapitalizem pa
bo imel večji ugled.
Prav je, da je tudi denar sveta vladar. A ta ne sme porušiti zaupanja. Ker se bo sicer zgodba
epidemije covida-19 z vsemi posledicami na trgu kmalu ponovila. In spet bodo po nas udarili
veliki nihaji s trgov.

62
V TV-oglaševanje vnašajo
prednosti digitalnega
V podjetju Castoola,
ki je razvilo
platformo za ciljano
TV-oglaševanje,
pri televizijskem
oglaševanju
izkoriščajo možnosti,
ki jih ponujata
digitalizacija in razvoj
oglaševanja na spletu.
Kampanja Pivo & cvetje, vrsta oglaševalske kampanje: aktivacija gledalcev.
Naročnik: Pivovarna Laško Union, part of Heineken Group (julij 2021)
Prvi TV-oglas je bil predvajan
leta 1942. Od takrat
so se navade gledalcev
spreminjale, tehnologija je
izjemno napredovala, spremenila
se je tudi družba sama. A način
TV-oglaševanja ostaja enak, saj oglasi
ne ločujejo med gledalci in zajamejo
vse, ki so v danem trenutku pred TV
zasloni ali v načinu ogleda za nazaj.
Digitalno oglaševanje
učinkovitejše od klasičnega
televizijskega
Hkrati s spremembami družbe in razvojem
oglaševanja na spletu so se spremenile
tudi potrebe in želje oglaševalcev,
potrošniki pa so se navadili na bolj
ciljano oziroma targetirano oglaševanje,
prilagojenega njihovim zanimanjem.
Razkorak med digitalnim in televizijskim
oglaševanjem se z vsakim dnem veča,
kar povečuje tudi pritisk oglaševalcev
na televizijske hiše in operaterje.
Ciljano tv-oglaševanje
Castoola Addressable TV-platforma
je plod lastnega znanja in izkušenj iz
tujine, ki oglaševalcem in oglaševalskim
agencijam omogoča ciljano TV-oglaševanje,
kot ga poznamo v digitalnem
svetu. Od prvega predvajanega TV-
-oglasa leta 1942 se do današnjih dni
način oglaševanja ni spreminjal in je
obstajal zgolj kot linearni oglas. Oglaševanje
prek Castoola platforme pa omogoča
interaktivne, ciljane in merljive
oglase prilagojene interesom gledalca.
S pomočjo uporabe podatkov oz. big
data lahko oglaševalci uporabljajo
ciljano oglaševanje na TV in tako prilagodijo
svoje marketinške strategije
in cilje ter dvignejo učinkovitost kampanj.
Castoola platforma omogoča
različne načine targetiranja: geografsko,
vsebinsko in vedenjsko. Tako so
TV-oglaševanje približali oglaševanju,
kot ga poznamo na spletu.
dvig prepoznavnosti blagovne
znamke in aktivacija gledalca
TV-oglase je s tem mogoče približati gledalcu
in mu omogočiti prijetno uporabniško
izkušnjo. Hkrati uporaba ciljanega
TV-oglaševanja pripomore k močnejšemu
priklicu oglasa, višjemu čustvenemu odzivu
in večji vključenost gledalca in omogoča
targetiranje ciljnih skupin gledalcev
ter s tem vstop novih oglaševalcev na TV,
ki z linearnim TV oglaševanjem dosežejo
preveč široko publiko.
Ker je Castoola več kot le platforma,
partnerjem v sklopu svojih storitev
nudijo svetovanje od prve zamisli o ciljanem
oglaševanju na televiziji vse do
končne analize posamezne TV-kampanje.
V svetu interaktivnih TV-oglasov
zato z njimi ne boste nikoli sami.
V podjetju
Castoola
poskrbijo za
celovito storitev
in načrtovanje
oglasne
kampanje:
• strateško načrtujejo ciljno
občinstvo,
• svetujejo od ideje do izvedbe,
• zakupijo oglasni prostor,
• poskrbijo za izvedbo
kampanj,
• pomagajo optimizirati TV
oglaševalske kampanje,
• analizirajo in pripravijo
poročilo.
www.castoola.com/sl
info@castoola.com
Promo

SBC | Napovedi 2021–2023 | Julij 2021
7
Foto: Shutterstock
Več scenarijev
okrevanja
Okrevanje bo pogojeno z
zdravstvenimi razmerami.
Ključna bo precepljenost
prebivalstva.
Avtorica: Barbara Leskovar
Evropska komisija za evrsko območje
in celotno območje Evropske unije
za letos napoveduje 4,8-, za leto 2022
pa 4,5-odstotno rast BDP. Rast gre
pripisati uspešnemu spopadanju z
novim koronavirusom in odpiranju
gospodarstva v državah članicah. Po analizah
in napovedih lahko Slovenija ob izboljševanju
epidemiološke slike pričakuje:
da bo gospodarska rast letos dosegla 5,2
odstotka, visoka pa bo ostala tudi v prihodnjem letu
(4,8 odstotka) in 3,1-odstotna v letu 2023.
Predkrizna raven BDP iz leta 2019 bo po
trenutnih ocenah Banke Slovenije dosežena na
začetku prihodnjega leta. Tudi Evropska komisija je
Sloveniji za letos napovedala 5,7-odstotno rast bruto
domačega proizvoda (BDP), kar je 0,8 odstotne točke
več, kot je predvidela v spomladanski gospodarski
napovedi. Za prihodnje leto ji je napovedala
petodstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj
kot v majski napovedi. Rast med drugim poganjajo
potrošnja in naložbe.

8
SBC | Napovedi 2021–2023 | Julij 2021
Kaj v Sloveniji letos navzgor?
V Sloveniji se je v prvem četrtletju letošnjega leta
povečalo:
1menjava blaga
s tujino,
2investicijska aktivnost
podjetij,
3varčevanje
gospodinjstev,
napovednem obdobju podpirala potrošnja države.
Z okrevanjem gospodarske aktivnosti v trgovinskih
partnericah je pričakovati tudi spodbudno rast izvoza
blaga in storitev. Trošenje gospodinjstev bodo ob
izboljševanju epidemioloških razmer in postopnem
zmanjševanju negotovosti v gospodarstvu krepila
ugodna gibanja na trgu dela. Pričakujemo, da bodo
ob oživitvi gospodarske aktivnosti podjetja že letos
dodatno zaposlovala, kar se bo odražalo v stopnji
brezposelnosti, ki bo ostala podobna kot lani. Krepila
se bo tudi inflacija, ki pa bo ostala pod srednjeročnim
ciljem, torej pod dvema odstotkoma, vendar blizu
te meje. V Banki Slovenije še ugotavljamo, da
negotovost glede prihodnjega razvoja epidemije
ostaja velika,« so za SBC Podjetnik sporočili iz Banke
Slovenije.
4v sektorju država
tako prihodki kot izdatki …
5… a tudi primanjkljaj.
Pomembno trošenje gospodinjstev
Domačo gospodarsko rast spodbuja tako domače kot
tuje povpraševanje. »Pričakujemo namreč okrevanje
trošenja gospodinjstev in večjo investicijsko
dejavnost zasebnega sektorja in države, ki bo
podkrepljena z naložbami, sofinanciranimi s sredstvi
iz sklada Naslednja generacija EU. Rast bo v celotnem
Foto: Shutterstock

9
PODJETNIKI,
SKRBNO SE PRIPRAVITE
NA PRENOS LASTNIŠTVA.
www.spiritslovenia.si
Ste podjetnik, ki se pripravlja na prenos
lastništva? Prodajate ali prenašate
podjetje na novega lastnika? Želite
naslednike pripraviti na vodenje podjetja?
Izkoristite storitve javne agencije
SPIRIT Slovenija, nacionalne točke za
prenos lastništva, in se pravočasno
ter skrbno pripravite na prenos
lastništva podjetja. Nudimo vam:
Veliko družinskih podjetij bo moralo v
naslednjih letih izvesti prenos lastništva
na mlajše generacije. Ker je ta faza za
večino podjetij kritična, želi država preko
programov, ki jih izvaja SPIRIT Slovenija,
javna agencija, podjetnike ozaveščati o
pripravah na postavljanje nasledstva in
prenos lastništva ter sofinancirati nekatere
aktivnosti oziroma procese, pri katerih
podjetja in prevzemniki potrebujejo zunanjo
strokovno podporo.
Sofinanciranje poteka z vavčerji za prenos
lastništva, ki jih podeljuje Slovenski
podjetniški sklad, ozaveščanje in izobraževanje
pa na Nacionalni točki za prenos
lastništva, ki jo je vzpostavil SPIRIT
Slovenija.
Letos je podjetnikom na voljo 50 predavanj
in 20 sklopov delavnic, na katerih
bodo skupaj s strokovnjaki preučili različne
možnosti prenosa lastništva, spoznali
dobre prakse in si med seboj izmenjali
izkušnje.
Podjetniki se lahko prijavijo na svetovalni
intervju, na katerem se seznanijo z izzivi
in pastmi pri prenosu lastništva ter pridobijo
podrobne informacije o vavčerski
spodbudi na področju prenosa lastništva.
Po opravljenem intervjuju podjetnik
prejme potrdilo, ki je priloga k vavčerski
spodbudi za prenos lastništva.
Vavčer je mogoče pridobiti za pripravo
podjetja na prenos lastništva, za samo
izvedbo prenosa lastništva in za usposabljanje
prevzemnikov družinskih podjetij.
• brezplačna informativna predavanja
o pomenu pravočasne priprave na
prenos lastništva v podjetjih,
• brezplačna usposabljanja za lastnike
in prevzemnike podjetij,
• brezplačne svetovalne intervjuje, na
katerih izveste vse o sofinanciranju
priprave, izvedbe in usposabljanja
za prenos lastništva preko vavčerja
za prenos lastništva.

10
SBC | Napovedi 2021–2023 | Julij 2021
Alternativni scenariji
Banka Slovenije je skupaj s strokovnjakom, izr.
prof. dr. Janezom Žibertom z Zdravstvene fakultete
v Ljubljani in članom ekipe Sledilnika COVID-19,
pripravila alternativne scenarije gospodarskih gibanj
glede na razvoj epidemije.
1scenarij:
Ob blažjem scenariju, ki je ugodnejši od
osrednje napovedi, bi ob okrepljenem zaupanju
in hitrejši prilagoditvi gospodarstva novim razmeram
BDP že letos dosegel predkrizno raven.
2scenarij:
Ob manj ugodnem epidemiološkem
scenariju so predpostavili manjši delež
cepljenega prebivalstva v jesenskih mesecih, kot bi bil
potreben za uspešno zaustavitev širjenja okužb.
Ob ponovnem zaostrovanju ukrepov za
zajezitev epidemije bi BDP okreval počasneje in ostal
okrog odstotek pod osrednjo napovedjo v letih 2022
in 2023.
3scenarij:
Ob ostrejšem scenariju, ki predpostavlja
pojav nove različice virusa, proti kateri
trenutno razpoložljiva cepiva in imunska zaščita
že prebolelih ne bi bili učinkoviti, bi že v jesenskih
mesecih sledil nov, obsežnejši val epidemije.
Tega bi bilo treba omejevati z dolgotrajnejšimi
ukrepi, kar bi še močneje zaviralo okrevanje
gospodarske aktivnosti, predkrizna raven BDP pa bi
bila dosežena šele v letu 2023.
Iz publikacije Napovedi makroekonomskih gibanj
v Sloveniji v Banki Slovenije po osrednji napovedi
tako v letošnjem in prihodnjem letu pričakujejo visoko
rast gospodarske aktivnosti. Napoved temelji na
predpostavki, da epidemiološke razmere ne bodo
zahtevale ponovnega širšega in dolgotrajnejšega
zaprtja gospodarstva. Predpostavljajo tudi, da bodo
gospodarsko rast še naprej podpirali ukrepi denarne
in fiskalne politike. Ocenjujejo namreč, da bi se lani ob
odsotnosti teh ukrepov gospodarska aktivnost skrčila
za skoraj desetino.
Najpomembnejše gonilo gospodarske rasti v
prihodnje bo zasebna potrošnja. Stopnja varčevanja
se bo v naslednjih letih postopoma zniževala, a
ostala nekoliko nad predkrizno ravnjo. Gospodarsko
aktivnost bodo pomembno krepile bruto investicije v
osnovna sredstva. Poleg domačega povpraševanja bo
gospodarsko rast krepil tudi izvoz blaga in storitev.
Višja zaposlenost, plačni pritiski in višje cene
Z nadaljnjim okrevanjem gospodarstva se tudi
v naslednjih letih pri Banki Slovenija pričakuje
razmeroma ugodna rast zaposlenosti in postopen
upad stopnje brezposelnosti, ki se bo ob koncu
napovednega obdobja znižala na zgodovinsko nizko
raven. To pomeni, da bodo ob tem ponovno postali
izrazitejši predkrizni izzivi gospodarstva, povezani s
pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile.
Kaj napovedujejo pri Banki Slovenije?
1Plačni pritiski se bodo proti koncu
napovednega obdobja okrepili. Na gibanje
plač bodo sicer zlasti letos in prihodnje leto
pomembno vplivali začasni interventni ukrepi.
Ti so bili v času epidemije usmerjeni predvsem v
ohranjanje delovnih mest in kupne moči gospodinjstev,
še posebej najranljivejših skupin prebivalstva.
2Rast cen življenjskih potrebščin se bo v
napovednem obdobju krepila.
3Poleg zunanjih dejavnikov, povezanih z
rastjo cen nafte in drugih primarnih surovin
na svetovnih trgih, se bodo krepili tudi
domači dejavniki inflacije.
Z okrevanjem domačega povpraševanja, ki ga
spodbujajo podporno naravnani ukrepi ekonomskih
politik, in s povečevanjem stroškovnih pritiskov ob
ugodnih razmerah na trgu dela namreč pričakujemo
precejšnjo pospešitev osnovne inflacije. Ta bo v
Foto: Shutterstock

Napovedi 2021–2023
11
povprečju letošnjega leta zaradi tehničnega učinka
spremenjenih uteži, ki so posledica drugačnih nakupovalnih
navad potrošnikov v času epidemije lani,
razmeroma nizka, a bo že naslednje leto dosegla 1,6
odstotka, v letu 2023 pa 1,7 odstotka.
4Po lanskem padcu cen življenjskih
potrebščin že letos pričakujemo
1,3-odstotno skupno inflacijo, ki jo bo
zviševala zlasti energetska inflacija.
Ta bo prehodno višja zaradi nizke lanske osnove, ki
je posledica globokega padca svetovnih cen nafte
v mesecih po izbruhu epidemije. Dodatno sta na
gibanje energetske inflacije v Sloveniji lani vplivala
trošarinska politika vlade in ukrep pocenitve električne
energije v času prvega vala epidemije.
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo v
vzponu
Urad Republike Slovenije za makroekonomske
analize in razvoj je v Pomladanski napovedi manj
optimističen glede gospodarske rasti.
Kaj napoveduje UMAR?
1Za letos 4,6-odstotno
rast BDP
2Leta 2022 4,4 %
5V nadaljevanju napovednega obdobja
pričakujemo krepitev rasti cen storitev in
neenergetskih industrijskih proizvodov,
skupno inflacijo pa bo povečevala tudi dražja hrana.
3Leta 2023 pa 3,3 %

12
SBC | Napovedi 2021–2023 | Julij 2021
»Razpoložljivi hitrofrekvenčni podatki in kazalniki
zaupanja kažejo, da se gibanja iz konca lanskega leta
nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih. V prvem
četrtletju je aktivnost v številnih storitvenih dejavnostih
še vedno zastajala za lansko ravnijo (pred epidemijo),
predvsem zaradi omejitvenih ukrepov za obvladovanje
epidemije. Ob predpostavki, da se bodo omejitveni
ukrepi ob večji precepljenosti prebivalstva in s tem
boljšem obvladovanju epidemije še bolj sprostili v drugi
polovici leta, se bo gospodarsko okrevanje do konca
leta pospešilo, gospodarska rast pa se bo nadaljevala
tudi v letih 2022 in 2023. Še naprej bo ključna podpora
ukrepov fiskalne politike na nacionalni ravni in ravni EU,
skupaj z ukrepi denarne politike ECB,« so pojasnili za
revijo SBC Podjetnik.
Dobre napovedi ob večji precepljenosti
Ob predpostavki večje precepljenosti prebivalstva
so se med marcem in junijem 2021 izboljšale tudi
napovedi gospodarskih gibanj za naše trgovinske
partnerice. Vpliv na poslovanje in gospodarsko
aktivnost pa je diferenciran po posameznih
dejavnostih.
4Nadaljevala se bo tudi rast mednarodne
menjave, zlasti blaga in postopoma tudi
večine segmentov storitev.
5Najpočasnejše in tudi dolgotrajnejše pa bo
v okviru mednarodne menjave okrevanje
storitev, povezanih s turizmom.
6Po lanskem globokem upadu se bo
s postopnim odpiranjem storitvenih
dejavnosti od pomladi krepila tudi zasebna
potrošnja.
7Poleg rasti razpoložljivega dohodka bo k
temu prispevalo tudi sproščanje prihrankov
in s tem postopno zmanjševanje stopnje
varčevanja gospodinjstev. Ta bo predvidoma še
precej presegala raven iz leta 2019. Pozitiven bo
tudi vpliv predvidenega unovčevanja turističnih
bonov.
UMAR:
1Predvidevajo, da se bo nadaljevala rast v
predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu
ter z njimi povezanih storitvah, ki jih je že
drugi val epidemije relativno manj prizadel. V
teh dejavnostih naj bi bila letos večinoma že
dosežena raven aktivnosti iz leta 2019.
8Tudi rast državne potrošnje se bo letos še
povečala.
»Okrevanje se bo v naslednjih dveh letih
nadaljevalo, gospodarska aktivnost pa naj bi v letu
2022 dosegla predkrizno raven iz leta 2019, k čemur
bo prispevalo ohranjanje nekaterih ukrepov za blažitev
posledic epidemije tudi v letošnjem letu,« dodajajo pri
Umarju.
2Pričakujejo tudi razmeroma visoko rast
investicij, zlasti infrastrukturnih in
stanovanjskih.
3Nekoliko počasneje bodo v še vedno
negotovih razmerah okrevale investicije v
opremo in stroje.
Foto: Shutterstock

13

14
Sodobna
korporativna
preventivna
vadba in
fizioterapija
»Sodoben način podjetniškega življenjskega sloga je kot gladiatorstvo, kjer je za
uspeh ključno ohranjati dobro fizično kondicijo telesa in učinkovito regeneracijo. Po
statističnih podatkih postajajo bolečine sklepov in mišic glavni vzrok zmanjšane
delovne produktivnosti in odsotnosti z delovnega mesta,« uvodoma povesta mlada
podjetnika Nejc Šimenko in Jaka Plantan, ki ju je pandemija dokončno vzpodbudila
k ustanovitvi zasebne klinike za fizioterapijo in kineziologijo Medicofit.
Klinika Medicofit je specializirana
za delo s podjetniki
in zaposlenimi v managementu
in IT sektorju.
Predstavlja inovativen
koncept povezovanja fizioterapije in
kineziologije pri zdravljenju poškodb,
kroničnih bolečin in pri fizični
pripravi telesa. »Nazačetku smo
delovali predvsem z individualnimi
strankami, danes se povečuje obseg
dela na B2B ravni. Gre za sodobno
korporativno fizioterapijo in preventivno
vadbo, kjer izvajamo storitve
fizioterapije in strokovne vadbe za
podjetja,« povesta ustanovitelja.
Zgodba o nastanku nove
klinike je Zgodba o pogumu v
času koronakrize
Klinika Medicofit ima zanimivo zgodbo
o nastanku, saj je njuna pronicljiva
ideja februarja zrasla v podjetje.
»Klinika je nastala v času, ko so njeno
naložbo zaradi prizadetosti športne
in fizioterapevtske industrije finančni
svetovalci močno odsvetovali,« pove
Nejc Šimenko, ustanovitelj klinike Medicofit.
Njuna stroka je iskala rešitve
v digitalni ponudbi, onadva pa sta se
odločila za najem poslovnih prostorov
in s pomočjo podjetja za notranjo
gradnjo Camac Space, kot pravita, od
tal postavila novo kliniko.
Oba sta pred korono delovala kot
samostojna strokovna delavca v
osebnem trenerstvu. Ideja o postavitvi
večje klinike, ki je specializirana
za ortopedska stanja podjetnikov in
zaposlenih, je začela nastajati že med
študijem kineziologije v Ljubljani in
kasneje ob obisku klinik za fizioterapijo
v Torontu. Eksponetno rast povpraševanja
po fizioterapevtskih storitvah,
zasedenost javnega zdravstva in
pomanjkanje visokokakovostnega
individualnega dela v fizioterapiji sta
Nejc Šimenko in Jaka Plantan prepoznala
kot priložnost, to pa združila s
svojim znanjem in izkušnjami.
regeneracija postaja vse
bolj nujna
»Že v času, ko sem izvajal osebne
treninge izključno za izboljšanje fizične
kondicije, sem se osredotočal na delo s
Promo

15
podjetniki in delovno bolj obremenjeno
klientelo. Kot strokovni delavec postavljam
preventivni temelji in funkcionalni
trening, usmerjen v zdravje, na prvo
mesto,« poudarja Šimenko, ki sodoben
način podjetniškega življenjskega sloga
primerja z gladiatorstvom, kjer je za
uspeh ključno ohranjati dobro fizično
kondicijo telesa in efektivno regeneracijo.
Po statističnih podatkih postajajo
bolečine sklepov in mišic namreč glavni
vzrok zmanjšane delovne produktivnosti
in odsotnosti od delovnega mesta.
Življenjski slog podjetnikov pa je po
njegovih besedah še bolj obremenjujoč;
lastniki malih podjetij v povprečju opravijo
63 % več delovnih ur kot zaposleni
in so močno izpostavljeni bolečinam v
hrbtenici in drugih sklepih. Dodaja, da so
bolečine v hrbtu glavni razlog predčasne
invalidske upokojitve v Evropi in predstavljajo
najdražjo sodobno zdravstveno
težavo delodajalcev. V kliniki Medicofit
verjamejo, da bi moral vsak podjetnik
načrtovati mehanizme za krepitev lastne
regeneracije, saj je to ključ za dolgoročno
učinkovitost v poslu in za zdravje.
pomen preventivne vadbe
se bo še povečal
Korporativna fizioterapija in vadba
pridobivata pomen v vseh sodobnih
podjetjih. Načrtovanje managemanta
zdravja zaposlenih bodo po besedah
Šimenka podjetja prihodnosti morala
načrtovati že zgodaj v procesu razvojnih,
kadrovskih in gradbenih naložb:
»Danes priljubljenost pridobiva ESG
(Environmental, Social and Governence),
ki v praksi pomeni družbeno
odgovorno investiranje. Pomemben
segment ESG predstavlja skrb zdravje
zaposlenih, saj ortopedske težave
postajajo najdražja zdravstvena
težava današnjih podjetji. Podjetje,
ki v prihodnosti ne bo imelo urejene
korporativne fizioterapije in vadbe pri
iskanju kvalificiranega kadra, ne bo
konkurenčno.«
V kliniki Medicofit menijo, da bomo
premik k množičnemu urejanju
korporativne fizioterapije in kineziologije
videli do leta 2030. Šimenko
verjame, da je razvoj zasebne fizioterapije
pomemben korak k podpori
zdravstvenega stanja prihodnosti,
kjer se bo delež ortopedskih diagnoz
eksponentno povečal. Pravih klinik za
rehabilitacijo poškodb skeleta in mišic
je pri nas malo, Medicofit pa postaja
ena prvih večjih tovrstnih klinik pri
nas in prva nasploh, ki razmišlja v
smeri podpore podjetjem.
Hitro do diagnostičnega
pregleda
Nudijo tudi rehabilitacijo ortopedskih
kroničnih in travmatskih stanj, kar vključuje
tudi akutno fizioterapijo po operacijskih
posegih in telesno vadbo za
preventivo in zdravje. Trenutno podjetjem,
s katerimi sodelujejo, omogočajo
ažurno naročanje v primeru pojava bolečin.
»Običajno uredimo diagnostični
pregled znotraj 24 ur, hkrati pa vodimo
vadbene programe njihovih zaposlenih.
Imeli smo že primere, ko so se zaposleni
poškodovali pri športni rekreaciji,
podjetje pa jim je uredilo pregled in
hitro obravnavo v kliniki Medicofit. To
Trije strokovni
temelji, na katerih
slonijo storitve
Medicofit:
• individualna obravnava
vsake stranke, ne glede na
program, v katerega je stranka
vključena,
• izvedba diagnostičnega
pregleda z vsako stranko, ne
glede na stanje poškodovanosti
in
• izvedba rednih mesečnih
meritev telesne sestave
in preventivnih pregledov
sklepov.
je današnjim zaposlenim pomembno,«
pove Šimenko. Strankam s strokovno
ekipo nudijo celovito podporo, ko pride
do poškodbe. V kliniki trenutno deluje
pet kineziologov, ki skrbijo za vodenje
individualnih ur zaposlenih.
razvoj s še več sodobne
tehnologije in lastnim
raziskovalnim centrom
Šimenko vidi razvoj klinike v povečanju
posameznih oddelkov in dodatni sodobni
tehnologiji. Trenutno že uporabljajo
najsodobnejšo lasersko terapijo in elektroterapijo
za pospeševanje obnovitve
telesa, investirali bodo tudi v magnetno
terapijo in lastno krio postajo. »V petih
letih bomo iskali priložnost v sveži
gradnji klinike, kjer bomo oddelke ločili
po nadstropjih; v načrtu so tri etaže, v
katerih bodo potekali regeneracija telesa,
zdravljenje poškodb in telesna vadba.
Cilj je vzpostaviti tudi lasten raziskovalni
center na področju zdravja zaposlenih
in podjetnikov znotraj klinike, s čimer
bi lahko še bolj razumeli, kaj se dogaja
v posameznih podjetjih in industrijskih
panogah, hkrati bi lahko programe še
bolj ciljno usmerili. Načrtovano imamo
že natančno tehnološko optimizacijo in
nadgradnjo trenutne ponudbe, vendar
ta zaenkrat ostaja poslovna skrivnost,
predvsem pa bo le v fazi ideje, dokler
ne najdemo primernega soinvestitorja,«
pojasnjuje Šimenko.

16 2
So prva izbira na
področju pritrjevanja
Družinsko podjetje Epro je v Sloveniji
vodilno na področju pritrjevanja
fasadnih in strešnih aplikacij ter
sistemov za preprečevanje padcev na
in v objektih.
Epro na trgu deluje že trideset
let in v tem času so si na
področju pritrjevanja in sistemov
za zaščito pred padcem
na strehah in objektih
nabrali zelo veliko znanja in izkušenj.
»Razvoj je naša prihodnost in skupaj
s svojimi poslovnimi partnerji
postavljamo smernice na področju
pritrjevanja. Z odgovornostjo in
predanostjo skrbimo za zadovoljstvo
svojih strank in zaposlenih,« poudarja
direktor Igor Torkar.
Kaj je tisto več, Kar vašim
stranKam ponujate v
primerjavi s KonKurenti?
Na prvem mestu je nedvomno znanje,
ker to je naše bistvo. Vse več trgovcev
namreč ponuja svoje blago po nizkih
cenah brez pravega znanja in strokovne
podpore kupcem na gradbiščih, kjer
je pogosto treba reševati nepredvidene
situacije. Na drugem mestu je
hitra odzivnost na dnevne izzive naših
poslovnih partnerjev. To je za nas še
posebej pomembno, saj vsakodnevno
vidimo, da postaja čas tudi pri nas vse
dražji. In na tretjem mestu sledi skrb
za kakovostno zalogo, ki je v veliki meri
pravzaprav pogoj naše hitre odzivnosti.
KaKo vam pri poslovanju
pomaga platinasta boniteta
odličnosti?
Je odraz dolgoletnega dela in vsekakor
pomeni potrditev, da smo
na pravilni poti. Je nekaj, česar ne
moreš kupiti, ampak si lahko prislužiš
s svojim odnosom in spoštovanjem
do kupcev in drugih partnerjev, ki jih
izredno cenimo. Brez njih to ne bi bilo
mogoče. Je pa res, da bi bilo zmotno
mnenje, da je bonitetna odličnost že
sama po sebi zagotovilo za uspeh. Je
le eden od pomembnih segmentov v
celotni zgodbi podjetja.
ste družinsKo podjetje. KaKo
se vrednote vašega podjetja in
družine prepletajo?
Vsekakor se dinamika podjetja in
domačega okolja prepletata, saj drugače
ne more biti. Po svoje je lepo,
saj marsikatero spodbudo in idejo
lahko najdem prav doma, v domačem
okolju, ko popusti službena napetost.
Takrat se rodijo najboljše ideje. In če
imaš ob sebi ljudi, ki dihajo s tabo in
sodelujejo v procesu, ker ga poznajo,
toliko bolje. Seveda pa pazimo, da
kljub temu dom ostane bit – s čisto
vsakdanjimi temami, kot je delo na
vrtu, potovanja, pa kakšen kozarec
vina ne sme manjkati.
ali v vašem podjetju poteKa
prenos vodenja/lastništva na
drugo generacijo?
V polni meri še ne. Je pa to proces,
s tem katerim smo že začeli. Menim,
da je za to potreben čas in občutek
za odgovornost do podjetja samega
ter družinskih članov in vseh ostalih
zaposlenih. Prebral sem, da se
uspešen prenos na mlajšo generacijo
v Sloveniji konča samo v 33 odstotkih
vseh družinskih podjetij, zato se s to
tematiko ukvarjam že nekaj časa, saj
je potrebno veliko znanja in občutka
za kakovosten prenos upravljanja na
mlajšo generacijo.
Katere cilje si zadajate
za prihodnje?
Smo vodilno podjetje na področju
pritrjevanja fasadnih in strešnih aplikacij
ter sistemov za preprečevanje
padcev na in v objektih. Naše vodilo
je ves čas strokovnost in dobro
poznavanje tematike, s katero se
ukvarjamo in to je zagotovo naš prvi
cilj tudi v prihodnje. Skozi zgodovino
podjetja smo ves čas opazovali
trende na trgu in se temu primerno
tudi razvijali. Ta strategija se nam je
na dolgi rok zelo obrestovala in tako
bomo delovali tudi v prihodnje. Seveda
je prisotna tudi menjava generacij
v podjetjih in s tem procesom
se menjajo tudi poslovne navade; to
je eno od področij, na katerega je
treba biti zelo pozoren. V podjetju
opažam, da za mlajše člane to ne
predstavlja velike težave in vesel
sem, da je tako. Iz tega naslova jim
tudi prepuščam čedalje večjo odgovornost
pri vsakodnevnim poslovnih
odločitvah, ker si bodo le na tak način
lahko pridobili potrebne izkušnje
za uspešno prihodnje delo.
Promo

SBC | Priložnosti do leta 2023 | Julij 2021
17
Foto: Shutterstock
Rekordne
milijarde,
tudi za
podjetja
V obdobju 2021–2027 bo na voljo
3,2 milijarde evrov kohezijskih
sredstev in 2,5 milijarde evrov
v okviru načrta za okrevanje
in odpornost. Približno 30
odstotkov navedenih sredstev
bo namenjenih za podjetja. Kaj
bo glavno vodilo pri dodeljevanju
sredstev?
Avtorica: Barbara Leskovar
Slovenija še nikoli do zdaj ni imela
na voljo toliko evropskih sredstev.
Ministrstva bodo prve javne razpise
objavila predvidoma že letošnjo jesen
oziroma proti koncu leta. Podjetniki
pa imajo že zdaj možnost izkoristiti
kar nekaj nepovratnih sredstev tako na nacionalni
ravni kot v sklopu programa Horizon Europe.
Kristina Kočet Hudrap, ustanoviteljica
svetovalnega podjetja Tiko Pro, ki je specializirano za
pomoč podjetjem in organizacijam pri pridobivanju
sredstev in je tudi član SBC – Kluba slovenskih
podjetnikov, je naštela nekaj razpisov, ki so že v teku.
Kako poiskati globalno inovativne rešitve? Česa
podjetniki ne smejo spregledati?

18
SBC | Priložnosti do leta 2023 | Julij 2021
TOP 3 aktualni razpisi
1Na nacionalni ravni je trenutno najbolj
zanimiv razpis Digitalna transformacija za
mala in srednje velika podjetja (MSP), kjer
je subvencija do 60 odstotkov, do 100.000 evrov
nepovratnih sredstev za podjetje. Rok za oddajo
projektov je 1. 9. 2021.
Foto: Shutterstock
2Vsem že dobro znan razpis je e-poslovanje,
kjer lahko MSP-ji ponovno pridobijo do
30.000 evrov subvencije za postavitev
nove spletne strani, spletne trgovine in
videovsebin, za elektronske izmenjave med
partnerji, digitalizacijo nastopov na sejmih ter
usposabljanja zaposlenih. Višina subvencije je 70
odstotkov. Rok za oddajo projektov je 1. 10. 2021.

Priložnosti do leta 2023
19
3Še vedno so na voljo sredstva za nove
produkte v lesarstvu, kjer je subvencija
do 45 odstotkov, do 0,5 milijona evrov za
podjetja, ki delujejo v dejavnosti proizvodnje
pohištva (C31) ter obdelave in predelave lesa
(C16). Rok za oddajo projektov je 15. 9. 2021.
TOP prihajajoči razpisi
Poleg odprtih razpisov bo v juliju objavljen nov
paket razpisov ministrstva za gospodarstvo. Na
spletni strani ministrstva je mogoče najti tudi
najbolj pregledne in podrobne informacije o vseh
javnih razpisih ministrstva za gospodarski razvoj in
izvajalskih organov do konca letošnjega leta.
Pri Spirit Slovenija so povedali, da bo
ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v letu
2021 gospodarstvu namenilo skupno 659,3 milijona
evrov. Od tega bo iz naslova nepovratnih sredstev
na voljo 248,8 milijona evrov ter 410,5 milijona evrov
povratnih sredstev.
»Dodatno bo gospodarstvu na voljo še 320
milijonov evrov povratnih sredstev iz sedmega paketa
ukrepov PKP – Zakona o interventnih ukrepih za pomoč
pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19.
Skupna pomoč gospodarstvu v letu 2021 bo torej
znašala 979,3 milijona evrov, pri tem pa velja poudariti,
da bo vrednost povratnih sredstev oplemenitena še s
sredstvi izvajalskih institucij,« pojasnjujejo.
Največji razpis za slovenske gorske centre
Največji razpis bo namenjen za prestrukturiranje in
razvoj slovenskih gorskih centrov. Za ta namen bo
na voljo kar 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Namen razpisa bo zagotoviti celoletni dostop do
gorskih centrov in izvajanje turistične dejavnosti vse
leto. Prav tako v juliju bodo omogočena nepovratna
sredstva za predindustrijsko predelavo lesa. Subvencije
bodo do 0,5 milijona evrov, torej do 40 odstotkov.

20 SBC | Priložnosti do leta 2023 | Julij 2021
Obetajo se novi roki
SPIRIT Slovenija bo jeseni imel nove roke za prijavo
na: Javni razpis za vzpostavitev ali nadgradnjo
elektronskega poslovanja v MSP v obdobju 2019–
2022 »E-POSLOVANJE 2019–2022«, Javni razpis
»Krepitev trženja blagovnih znamk na tujih trgih
prek showroomov« in Javni razpis za sofinanciranje
individualnih nastopov podjetij na mednarodnih
sejmih v tujini v letih 2019–2022.
V najavi je tudi razpis za sofinanciranje nakupa
osnovnih sredstev za podporo prehoda v krožno,
nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo.
Konec tega leta bodo na svoj račun prišla tudi večja
srednje velika podjetja ter velika podjetja.
Za ta podjetja bodo na voljo nepovratna sredstva
za digitalno transformacijo velikih podjetij. Tokrat
se bodo velika podjetja morala povezati z manjšimi
ter tudi z njihovo pomočjo narediti svoje digitalne
preskoke. V Bruslju so se po dolgem čakanju odprli
prvi razpisi nove finančne perspektive. V tem trenutku
je objavljenih in napovedanih natanko 824 razpisov
samo v okviru programa Horizon Europe.
Foto: Shutterstock
Do 10.000
evrov
bo pavšalno financiranje na
enega zaposlenega raziskovalca,
vendar bo podjetje lahko pridobilo
sredstva za več raziskovalcev
hkrati.
Vodilo – digitalna in zelena preobrazba
Obdobje, ki je pred nami, bo s področja nepovratnih
sredstev za podjetja zelo zanimivo. Slovenija še nikoli
do zdaj ni imela na voljo takšnega obsega evropskih
sredstev. Gre za črpanje iz različnih mehanizmov.
Na voljo bo:
13,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev
(2021–2027) ter
22,5 milijarde evrov v okviru načrta za
okrevanje in odpornost.
Prvič Vavčer za raziskovalce
Za razvojno usmerjena podjetja bo zanimiv razpis
Vavčer za raziskovalce, ki ga bo predvidoma jeseni
prvič objavil SPIRIT Slovenija. Ta se bo uradno
imenoval Javni poziv varovanje investicijskega
potenciala (JP VIP). Do sredstev bodo upravičena
podjetja vseh velikosti. Namen razpisa bo
zagotavljanje sredstev podjetjem za ohranjanje
zaposlitev raziskovalnega kadra. Za ta namen bo
pavšalno financiranje do 10.000 evrov na enega
zaposlenega raziskovalca, vendar bo podjetje lahko
pridobilo sredstva za več raziskovalcev hkrati.
Foto: Shutterstock

21

22
SBC | Priložnosti do leta 2023 | Julij 2021
Približno 30 odstotkov navedenih sredstev bo
namenjenih za podjetja. »Glavno vodilo za sledeče
obdobje bo digitalna in zelena preobrazba družbe in
gospodarstva. V okviru razvojnega področja Zeleni
prehod bodo za gospodarske subjekte zanimivi javni
razpisi za učinkovito rabo energije in spodbujanje
rabe obnovljivih virov energije (izraba potenciala
geotermalne, hidro- in sončne energije), prehod v
krožne poslovne modele in prilagajanje na neizbežne
posledice podnebnih sprememb. Na razvojnem
področju Pametna, trajnostna in vključujoča rast bodo
na voljo razpisi za spodbujanje raziskav, razvoja in
inovacij ter razpisi za dvig produktivnosti gospodarstva
in podporo slovenskemu turizmu. Po dolgem času
bodo na voljo nepovratna sredstva tudi za investicije
v nakup novih strojev in opreme,« našteva direktorica
in lastnica podjetja Tiko Pro, d. o. o., Kristina Kočet
Hudrap.
Poleg navedenega bodo v okviru Sklada za
pravičen prehod dvema premogovniškima regijama,
Zasavju in Šaleški dolini, namenjena posebna
sredstva za spodbujanje investicij v prehod na
brezogljično družbo.
Nasvet: dobro se pripravite na projekte!
Kristina Kočet Hudrap priporoča, naj se podjetja
pripravijo na projekte, saj bodo ministrstva podpirala
projekte »ready to go«. Kaj to pomeni v praksi? »Če
govorimo o gradnji nove hale in za to želite dobiti
subvencijo, morate za ureditev zahtevnih, manj
zahtevnih in nezahtevnih objektov imeti veljavno
pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki se glasi na
upravičenca.
Pri razvojno-raziskovalnih projektih je
pričakovati razpise, ki bodo podpirali projekte od
prototipa naprej (TRL 6 do TRL 9). Razvojni projekt,
ki ga želite pripeljati do končnega produkta, bo moral
biti v fazi prototipa, ko bo razpis odprt. Če ste s svojim
projektom 'game changer' na globalnem trgu, potem
se lahko preizkusite v tekmi za nepovratna sredstva v
sklopu programa Horizon Europe, kjer so subvencije
za raziskovalno-razvojne projekte kar med 70 in 100
odstotkov. Toda tu je pričakovana prijava v okviru
mednarodnega konzorcija.
Vsi projekti morajo imeti zeleno komponento.
Brez zmanjševanja CO2 ni več mogoče dobiti
odobrenega projekta. Zavedati se moramo, da je
Slovenija del EU in cilj EU je, da postane brezogljična
celina do leta 2050. Vaši projekti morajo prispevati k
trajnostnemu razvoju!« še svetuje strokovnjakinja.
Foto: Shutterstock

Priložnosti do leta 2023
23
Česa podjetja ne smejo spregledati?
»Ko iščete primerne razvojno-raziskovalne projekte,
upoštevajte naslednje:
širjenje, kakršne so za zasebne vlagatelje preveč
tvegane (70 odstotkov proračuna je namenjenega
MSP-jem).
1Evropa želi ponovno prevzeti vodilno vlogo
na področju inovacij in podjetništva v svetu.
Če bodo vaše raziskave in razvoj usmerjeni v
ekološke, družbene in gospodarske prehode ter
povezane družbene izzive, imate možnosti, da
vaš projekt pridobi nepovratna sredstva.
2Vaši cilji za prihodnost morajo biti
ambiciozni.
3V mednarodnih projektih želi EU okrepiti
mednarodno sodelovanje.
4Ne spreglejte Evropskega sklada za
inovacije, ki je podpora za napredne in
prodorne inovacije s potencialom za
5Evropski svet za inovacije želi podpreti
inovativne projekte, ki ustvarjajo nove trge
prihodnosti.
6Inovacije morajo biti tvegane in zanimive za
trg,« navaja Kristina Kočet Hudrap.
Expo 2020 – nova priložnost
V Dubaju bo od 1. oktobra do 31. marca prihodnje
leto svetovna razstava Expo 2020. Slovenija
bo ena od nekaj več kot 80 držav, ki se bodo
predstavile z lastnim paviljonom. »Ta odločitev je del
strateških načrtov Republike Slovenije za krepitev
gospodarskega sodelovanja s trgi na Bližnjem
vzhodu, v južni Aziji in Afriki, na katerih živi več kot
tri milijarde ljudi. SPIRIT Slovenija bo organiziral
gospodarske delegacije z udeležbo slovenskih
podjetij na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju. To
je tudi ena od velikih priložnosti za slovenska podjetja
NAPREDNE
ENERGETSKE
REŠITVE
www.tab-haidi.si
TAB-Haidi d.o.o.
član Skupine TAB
Polena 6
2392 Mežica
T: 02 87 02 300

24
SBC | Priložnosti do leta 2023 | Julij 2021
(več informacij na https://expo2020slovenia.si/ in
https://expo2020slovenia.si/sodeluj),« so povedali
pri SPIRIT Slovenija, kjer zagotavljajo podporo tako
mladim, obetavnim podjetnikom in podjetjem na
začetku njihove podjetniške poti kot zrelim, delujočim
podjetjem pri njihovi rasti, ustvarjanju dodane
vrednosti in krepitvi mednarodne konkurenčnosti.
Kaj bodo top priložnosti za podjetja iz
obnovitvenega programa:
1nepovratna sredstva za naložbe v povečanje
energetske učinkovitosti v gospodarstvu,
2digitalna preobrazba
podjetij vseh velikosti,
3sofinanciranje raziskav, razvoja in
inovacijskih projektov v podpori zelenemu
prehodu in digitalizaciji,
4subvencije za investicije v podjetjih,
kjer bodo upravičeni stroški osnovnih
opredmetenih in neopredmetenih sredstev,
pri čemer bodo morali stroški nakupa strojev
in opreme praviloma znašati minimalno 50
odstotkov vrednosti upravičenih stroškov
investicije,
Glavna področja iskanja globalno inovativnih rešitev
v okviru Inovativna Evropa (program EIC), kjer ni
podanih tematik, pa vendar so ključne usmeritve
zdravje in zelene tehnologije:
1
Zdravje
2
Kultura, kreativna
in vključujoča družba
3
Civilna varnost
za družbo
4
Digitalno področje,
industrija in vesolje
5
Podnebje, energija
in mobilnost
6
Hrana, biogospodarstvo, naravni viri,
kmetijstvo in okolje
5preoblikovanje slovenskega turizma ter
investicije v infrastrukturo na področju
turizma.
Foto: Shutterstock

25

26 SBC | Napovedi | Julij 2021
Kje so negotovosti?
Pripravila: Aleksandra Godec
Uroš Rosa, Akrapovič
»Gospodarstvo se trenutno pobira hitreje, kot je bilo predvideno, to pa lahko vpliva na
težave z dobavami surovin in materialov, potrebnih za proizvodnjo izdelkov.
Po drugi strani ostaja neznanka, kako se bo odzvala potrošnja, ko se bo pandemija
umirila ali prešla v naslednjo fazo. Do leta 2023 bo marsikateremu podjetju v Sloveniji
in širše šlo zelo dobro, če bo le znalo slediti in se prilagajati trendom, pri čemer gre za
prilagajanje navzgor in tudi navzdol. Prav zaradi izkušenj negotovosti iz let 2020 in 2021 si
marsikdo ne upa napovedovati prihodnosti, saj smo doživeli obdobje, ki ga nihče ni mogel
napovedati. Obstajajo možnosti, da slovensko gospodarstvo v naslednjih letih raste,
pa tudi, da se bo spopadalo z izzivi, kot so težave z dobavljivostjo surovin in morebitno
pomanjkanje delovne sile, pokaže pa se lahko tudi vpliv inflacije.«
Goran Miškulin, Spintec
»Mislim, da ima slovensko gospodarstvo na splošno v naslednjih letih lepo prihodnost.
Vedno večji izziv pa postaja poslovanje z bankami. Prizadeta podjetja nujno potrebujemo
pomoč za financiranje poslovanja in nov zagon. Sami spadamo med najbolj prizadete in
nov zagon je pričakovati šele v drugi polovici leta.«
Martin Jezeršek, Jezeršek gostinstvo
»Pričakujem, da bo gostinsko-turistični segment, v katerem deluje tudi naše podjetje,
okreval dokaj počasi in leta 2023 zagotovo še ne bo dosegel ustvarjenih prihodov in
nočitev tujih turistov kot pred epidemijo. Čeprav bo povpraševanje po Sloveniji veliko,
bo največja ovira ponovna vzpostavitev vseh globalnih turističnih tokov, kar bo močno
omejilo tudi število prihodov.«
Sabina Sobočan, Varis group
»Posledice epidemije se bodo poznale, toda stanje se bo slej ko prej približalo tistemu
pred epidemijo. Trdno verjamemo v svoje cilje in sledimo trendom. Imamo svoje poglede,
ideje in z optimizmom zremo v prihodnost. Se pa zavedamo, da bo, tako kot je trenutno,
tudi v prihodnje dodaten izziv najti kakovosten kader. Lahko povem, da v našem podjetju
vseskozi iščemo keramičarje, pleskarje, električarje, inženirje …«
Luka Pušnik, Zavarovalnica Triglav
»Za leto 2021 ocenjujemo, da se bo makroekonomsko okolje za naše poslovanje glede
na leto prej izboljšalo in da bi gospodarstvo lahko postopno okrevalo, pri čemer rasti BDP
ne bodo nadomestile padcev iz leta 2020. Razsežnost epidemioloških razmer na globalni
ravni še naprej ostaja neznanka. Ključna tveganja so povezana s tem, v kakšni finančni
kondiciji bodo podjetja preživela, kar je neposredno povezano s stopnjo nezaposlenosti,
povečevanjem potrošnje ob umiritvi negotovosti gospodarske situacije in vplivi teh na
finančne trge ter končno ravni gospodarske rasti. Kot posledico pa je zaradi povečanih
tveganj v okolju mogoče pričakovati tudi podražitev pridobivanja novega kapitala.«

Napovedi
27
Andrej Meža, NLB
»Po dobrem letu poslovanja v pogojih koronakrize so obeti za svetovno in domače
gospodarstvo v tem trenutku zmerno optimistični. Izziv so za nas države, ki še vedno
sprejemajo omejitve zaradi zdravstvenih razlogov, visoke cene surovin, tveganje visoke
inflacije in pa pomanjkanje kadrov.
Večji del gospodarstva se bo tako v prihodnjem letu postavil na noge, z izjemo zabavne
industrije, nekaterih delov trgovine, gostinstva in turizma, ki naj bi polno okrevanje
dočakali leta 2023, še nekoliko dlje pa bo okrevanje trajalo v panogi letalskih prevozov.«
Matjaž Čemažar, Domel Holding
»V letu 2023 je pričakovati normalizacijo razmer na trgu z vidika obvladovanja virusa, saj bo
na voljo dovolj cepiv, da se bodo žarišča omejila in preprečila ponovno globalno ustavljanje
gospodarstva. Ob tem je mogoče pričakovati tudi normalizacijo razmer na trgu surovin in
polprevodnikov, saj se bodo povečana povpraševanja, omejene kapacitete in zaloge po
dobavnih verigah postopoma iznihale. Leto bo kljub temu zahtevno, saj bodo cene surovin
ostale na višjih ravneh in pritiski po verigi navzdol se bodo stopnjevali v smeri pravičnejše
porazdelitve dodane vrednosti. Več izzivov pa pričakujemo tudi na trgu dela.«
Medeja Lončar, Siemens Slovenija
»Menim, da čas negotovosti še ni minil. Ob tem nimam v mislih samo pandemije, ampak
spremembe v globalnih dobavnih verigah, uvajanje novih poslovnih modelov, digitalizacijo
in energetsko tranzicijo. A v tem vidim tudi izjemne priložnosti za agilna podjetja, ki delujejo
na področju razvoja programskih rešitev, umetne inteligence in aditivne proizvodnje, pa tudi
za tiste, ki bodo nove tehnologije uporabili za spremembo svojih poslovnih modelov.
Drugi velik izziv pa bodo seveda novi načini dela, kjer pravih receptov še nimamo, ampak
jih šele razvijamo, vplivali pa bodo tudi na spremembe v vodenju in organizaciji poslovanja.
Izziv v Sloveniji bo še pridobivanje novih talentov in razvoj novih, digitalnih kompetenc.«
Nuša in Štefan Pavlinjek, Roto Slovenija
»Vsi kazalniki kažejo na ugodne razmere v slovenskem
gospodarstvu do leta 2023. Poseben izziv pa bo vsekakor
obvladovanje stroškov surovin in drugega materiala v
proizvodnih podjetjih ter pridobivanje ustreznih kadrov. Ključnega
pomena bo ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih kupcev,
saj je boj za tržne deleže neizprosen.«
Osupljiv ambient
za poslovne dogodke
v naravi
Campum Florum
Na idilični lokaciji, manj kot pol ure vožnje iz Ljubljane, se razprostira vrt
Campum Florum. Prostor v senci mogočnih dreves s svojim ekskluzivnim
ambientom ponuja možnost najema za izvedbo dogodkov ter zagotavlja
popolno zasebnost in edinstven stik z naravo.
www.campumflorum.com | info@campumflorum.com

28
SBC | Intervju: Sabina Sobočan | Julij 2021
Rekordno v času epidemije.
Tudi uspešno investirali z
lastnimi sredstvi.
Avtor: Jan Tomše
Foto: Osebni arhiv

Intervju: Sabina Sobočan
29
»Cilj: vsaj ena kopalnica
v vsaki svetovni hotelski
verigi.«
Za lendavski Varis, vodilnega
evropskega proizvajalca gotovih
kopalnic, je bilo lansko koronsko
leto nadvse uspešno, saj so
imeli ob več kot 31 milijonih
prihodkov nad 7 milijonov
dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo.
Družinsko podjetje, ki ima po podatkih Gvina
odlično bonitetno oceno A1++, uspešno vodi
predstavnica druge generacije, direktorica
Sabina Sobočan. Razkrila nam je pogled
na zmagovito poslovno leto, izzive v času
epidemije in recept, ki se ga drži pri vodenju,
povedala pa nam je tudi, kakšno podjetje bo
Varis čez 10 let.
Kako bi ocenili preteklo leto poslovanja v
koronskih časih?
Preteklo leto poslovanja podjetja ocenjujem
kot zelo uspešno. Bila je borba. Spremljati smo
morali ukrepe, ki so se ves čas spreminjali. Utrdili
smo položaj vodilnega evropskega proizvajalca
gotovih kopalnic. Delali smo ves čas epidemije
ter uspešno prebrodili in premagali vse izzive.
V letu 2020 smo realizirali zastavljene cilje in
prodali 4000 gotovih kopalnic.
Kateri izziv je bil za vaše podjetje največji?
Gotove kopalnice prodajamo predvsem v tujino,
največ v Nemčijo, Avstrijo in Švico. Delo in
razmere so bile v času epidemije v teh državah
otežene. Vseskozi smo morali upoštevati ukrepe v
posamezni državi in stalno spremljati informacije
glede pogojev za prehajanje mej. Dodatni problem
je bil tudi v tem, da imamo zaposlenih okoli 60
dnevnih migrantov, za katere so in še vedno
veljajo dodatni ukrepi glede prehoda mej. Nekateri
med njimi morajo prehajati dve ali celo več mej.
Zaradi tega smo imeli motnje tudi v administraciji,
saj smo v tem času izdali 2.235 odločb in odredb
za prehajanje mej.
Prav tako so bile motene dobave
repromateriala in opreme. Težave smo reševali
z neposrednimi stiki s proizvajalci. Ves čas
smo stremeli k temu, da bi naše delo potekalo
nemoteno.
Uvedli smo tudi delo od doma. Vsa pravila
vedenja in poslovanja v času covida smo strnili v
internem pravilniku. Zelo veliko smo se posvečali
internemu komuniciranju ter zaposlene sproti
obveščali o spremembah in ukrepih, ki so se
vsak dan spreminjali. Izvajali smo tudi testiranje
zaposlenih, toda s tem nismo obremenjevali
zaposlenih, ampak smo skrb in stroške za to v
celoti prevzeli v podjetju.
Nismo se smeli ustaviti, izpolniti smo morali
vse svoje pogodbene obveznosti. Vse težave smo
reševali sproti.
Vam je kakšno področje povzročalo posebne
preglavice?
Ob izbruhu epidemije mask in razkužil ni bilo
mogoče dobiti, zato smo se morali znajti sami.
Maske smo nabavili od zasebnika iz tujine, ki je
za nas sešil pralne maske. Poskrbeli smo tudi
za njihovo redno pranje, da so bile te vsak dan
pripravljene za ponovno uporabo. Poleg tega smo
začeli sami izdelovati razkužila in tako odpravili
odvisnost od dobaviteljev ter zagotovili varno
delovno okolje.
V Nemčiji smo imeli težavo s prenočišči
za napotene delavce, saj so bili hoteli zaprti.
Zanimivo je, da smo se v času koronske
krize več kot sicer ukvarjali z našimi kupci iz
hotelirske panoge. Ti so lahko čas, ko niso
poslovali, izkoristili za odpravo pomanjkljivosti
in popravila, zato so se obračali na nas. Druga
stvar pa je gradbeništvo, ki je bilo v času krize
izjemno aktivno, tako da smo se morali prilagajati
časovnicam gradenj, ki so tekle hitreje kot po
prvotnih načrtih.
Zanimivo je, da smo
se v času koronske
krize več kot sicer
ukvarjali z našimi kupci iz
hotelirske panoge.

30
SBC | Intervju: Sabina Sobočan | Julij 2021
Nismo imeli niti
enega primera, da naš
delavec ne bi prišel na
gradbišče v Nemčijo, kjer smo
imeli največ dela.
V čem je Varis Lendava danes drugačno
podjetje kot pred krizo?
Varis je danes enako podjetje, oziroma še boljše
kot pred krizo, saj smo dokazali, da se znamo
zelo dobro organizirati in pravočasno odzvati.
Utrdili smo svoj položaj vodilnega evropskega
proizvajalca gotovih kopalnic. Korona čas je za
nekatere predstavljal ovire in z njimi povezane
težave, za nas pa nov izziv.
Naj povem, da nismo imeli niti enega
primera, da naš delavec ne bi prišel na gradbišče v
Nemčijo, kjer smo imeli največ dela. Prav tako se
tudi ob zaprtju mej in občin niti enkrat ni zgodilo,
da delavci ne bi prišli delat. Varis je danes še bolj
povezano podjetje, kot je bilo pred epidemijo, saj
smo situacije in izzive prebrodili skupaj.
Kako ste v zadnjih mesecih zagotovili
finančni tok? Ste morali poseči po
reprogramiranju posojil, dogovarjanju s
finančnimi viri?
Na srečo ne. Varis ima odlično boniteto A1++
in nima kreditov. V tem času smo se s svojimi
poslovnimi partnerji preventivno še več ukvarjali
in dogovarjali, da ne bi prišlo do zamikov plačil.
Občasno je bila kakšna zamuda, večjih težav pa
ni bilo.
Kljub koronskemu letu smo lani izvedli
investicije v skupni višini 3,8 milijona evrov, od
tega smo kupili zemljišče za skladišče surovcev,
zgradili razdelilnico prehrane, renovirali stare
prostore in zgradili novo proizvodno halo v
velikosti 2.500 m². Zaposlene smo tudi nagradili,
pa ne samo s covid dodatkom, ampak tudi z
dodatkom za tiste, ki so bili pri delu najbolj
izpostavljeni, zlasti terenske in proizvodne
delavce.
Kaj je za vas kot direktorico vodilo za
uspešno delo?
Stvari vidim kot izzive, ne kot težave. Če izziva
ne bomo rešili mi, ga bo kdo drug. Vsak izziv je
rešljiv, vprašanji sta samo dve: čas in denar. Res
je tudi, da naše gotove kopalnice niso navadne
kopalnice, klasične kocke. Ta čas je mimo. Vsak
projekt potrebuje lastno rešitev, tako pri zasnovi
in tehnoloških rešitvah kot pri materialih. Če
dobre rešitve ne bomo ponudili mi, bo prišel kdo
drug. V Nemčiji, kjer smo najbolj prisotni, je skoraj
samoumevno, da se gradi z gotovimi kopalnicami.
Prodor na tuje trge zahteva veliko energije in
denarja ter traja precej časa, tudi več let.
Zakaj?
Investitorje, arhitekte in druge je treba
prepričati o prednostih gradnje objektov z
gotovimi kopalnicami. Dejstvo je, da je gradnja
z gotovimi kopalnicami ekonomsko rentabilna.
Poleg zagotovljene kakovosti, fleksibilnosti in
upoštevanja vseh tehničnih predpisov se čas
gradnje skrajša za mesec do dva, kar pomeni 10
odstotkov prihranka pri investiciji.
Kateri so vaši ključni naročniki?
Gotove kopalnice so finalizirani gradbeni
objekti/moduli, ki so namenjeni za vgradnjo
v hotelske objekte, bolnišnice, domove
starejših, stanovanjske, študentske in druge
objekte, kjer sta poleg videza še pomembnejši
funkcionalnost in trajnost objekta. Gotove
kopalnice so primerne tako za novogradnje kot
za obnovo objektov.
Za gradnjo z gotovimi kopalnicami se
zaradi njihove prednosti odločajo investitorji,
projektanti, arhitekti in gradbena podjetja.
Gotove kopalnice izdelujemo iz naravnih,
okolju prijaznih in trajnostnih surovin. Glede
na želje kupcev izdelamo gotove kopalnice
iz lahkoagregatnega samozgoščevalnega
betona, iz suhomontažnih elementov v
monolitni ali sestavljeni izvedbi ter kombinacije
lahkoagregatnega samozgoščevalnega betona
in suhomontažnih elementov.
Kaj se je za Varis s koronskim časom
spremenilo pri dobavnih verigah?
Varis je od prvega dne epidemije ves čas delal
normalno. Prebrodili smo vse ovire. Bistveno
se je spremenila komunikacija z dobavitelji in
kupci, sestanki so večinoma potekali na daljavo,
prek spletnih oblik. Občasno je prišlo tudi do
zamud pri dobavi materialov iz držav, iz katerih
dobavljamo. Na začetku so bile manjše motnje.
Material in opremo smo tako kdaj dobivali
počasneje, večkrat smo morali stopiti v stik
z dobaviteljem oziroma se organizirati sami,
da smo določene stvari lahko hitreje prevzeli.
Skratka, stremeli smo k temu, da je naše delo
v vseh pogledih potekalo nemoteno in da smo
pravočasno izpolnili vse pogodbene obveznosti.
Zdaj prihaja do večjih motenj pri
nabavah materialov kot lani, saj se roki dobav
V času korone smo z
lastnimi sredstvi
zgradili novo
proizvodno halo, veliko 2.500
m², ki smo jo zaključili na
začetku letošnjega leta.

Intervju: Sabina Sobočan
31
podaljšujejo in cene dvigujejo. Vendar tudi to
sproti rešujemo predvsem s povečanjem zaloge
za nekaj mesecev.
Kaj se trenutno dogaja z gradbeništvom in
povezanimi panogami?
Gradbeništvo je trenutno v polnem zagonu, lani
je bilo četrta najuspešnejša panoga. Vendar kljub
temu opažamo, da se zmanjšujejo povpraševanja
po hotelskih gradnjah, krepi pa se gradnja domov
za starejše, bolnišnic in stanovanjskih objektov.
Vemo, da v gradbeništvu vse, tudi kriza, pride z
zamikom. Mislim, da jo bomo občutili tudi mi,
vendar ne v takšni obliki, kot smo jo v letih 2007
in 2008. Čas bo pokazal svoje. Za letošnje in
prihodnje leto smo podpisali nove pogodbe, tako
da z optimizmom zremo v prihodnost.
Kako je s kadri? Katere najbolj iščete?
Podjetja, ki se nenehno razvijajo, širijo
proizvodnjo, dobivajo nova naročila in povečujejo
prodajo, potrebujejo iz meseca v mesec več
zaposlenih. Trg dela pa takšnega števila ne more
zagotoviti. Dejstvo je, da ima večina delodajalcev
v Sloveniji težave zaradi pomanjkanja ustreznih
kadrov.
Težavo vidim v našem izobraževalnem
sistemu, saj šolstvo ne gre v koraku s potrebami v
gospodarstvu oziroma ne sledi razmeram na trgu
dela. Največja škoda je nastala pred leti, ko je bilo
ukinjeno vajeništvo. Na pomanjkanje strokovnega
kadra v gospodarstvu opozarjamo že nekaj let,
vendar kljub temu ni bil narejen dolgoročen
načrt, kako priti do kvalificiranega kadra. Na
žalost ponovna uvedba vajeniškega sistema
in razpis deficitarnih štipendij nista obrodila
takega uspeha, kot ga je bilo pričakovati. Veliko
je treba narediti tudi za dvig ugleda poklicnega
izobraževanja.
Že dvakrat smo izvedli
prekvalifikacijo
brezposelnih žensk v
keramičarke in fugirke. Nekatere
še danes delajo pri nas, na kar
smo zelo ponosni, saj je redkost,
da tipična moška dela izvajajo
ženske.
Svetovni leaderji na področju
pospeševalnikov osnovnih delcev
Naši merilni instrumenti spremljajo različne žarkovne parametre, s čimer zagotavljajo
nemoteno delovanje pospeševalnika in s tem uspešno delo raziskovalcev z vsega sveta.
Instrumentation Technologies, d. o. o. | www.i-tech.si | info@i-tech.si

32
SBC | Intervju: Sabina Sobočan | Julij 2021
Pomemben dejavnik je tudi ekonomska
migracija delovne sile v tujino (Avstrija, Nemčija,
Švica ...), kar se je začelo pojavljati po vstopu
Slovenije v EU. Trg dela je postal globalen,
gospodarsko močnejše države pa privabljajo
delovno silo, ki je zato v šibkejših državah
zmanjkuje. V našem podjetju vseskozi iščemo
keramičarje, slikopleskarje, električarje, strojne in
gradbene inženirje, zidarje, nekvalificirano delovno
silo.
Ali to izobraževalno vrzel rešujete sami,
morda s kakšnim posebnim izobraževalnim
programom?
Smo kakovostno, zelo uspešno podjetje in vodilni
evropski proizvajalec gotovih kopalnic. Imamo
številne reference in iz leta v leto rastemo.
Vse to zagotovo pretehta pri delavcih, ki lahko
izbirajo. Vsako leto merimo zadovoljstvo
zaposlenih, rezultat pa kaže, da smo zaupanja
vreden delodajalec. Naše zaposlene vseskozi
stimuliramo tako finančno kot materialno.
Kar nekaj časa smo posvetili projektu Varis
Akademija, ki je lani tudi zaživel, z njim
pa izvajamo različna interna in eksterna
izobraževanja. Prvi delavci so letos zaključili
izobraževanje.
Delavci ne iščejo samo plače, ampak
zaupanja vrednega delodajalca, kar naše podjetje
vsekakor je. Iščemo motivirane in izkušene
posameznike, ki jim dinamično delo v proizvodnji
ali na terenu ne predstavlja težav.
Kot rečeno, delavcem zagotavljamo
nenehen karierni razvoj, pridobivanje novih znanj
in možnost razgibanega dela, kar je še posebej
pomembno pri mladih, hkrati pa jih nagrajujemo
tudi za njihovo lastno angažiranost pri iskanju
novih sodelavcev (akcija »Pripelji novega
sodelavca«, s katero nagradimo sodelavce, če
naše podjetje priporočijo sorodnikom, sosedom,
znancem in drugim, ki se na podlagi njihovega
priporočila zaposlijo pri nas, se je izkazala za zelo
uspešno).
Kaj pa sodelovanje s šolami?
Na Dvojezični srednji šoli Lendava je smer za
pečarje, vendar žal ni povpraševanja po vpisu.
Povezujemo se tudi z drugimi izobraževalnimi
institucijami v Sloveniji in tujini. Z Ljudsko
univerzo Lendava in Zavodom za zaposlovanje
smo že dvakrat izvedli prekvalifikacijo
brezposelnih žensk v keramičarke in fugirke.
Nekatere še danes delajo pri nas, na kar smo
zelo ponosni, saj je redkost, da tipična moška
dela izvajajo ženske.
Kako vidite podjetje Varis čez desetletje?
Že od začetka se držimo načela, da moraš biti
vedno korak pred konkurenco. Pri nas ne obstaja
besedna zveza »se ne da«. Če kupec pride k nam
s še tako nerešljivo idejo, jo moramo poskusiti
rešiti; če je ne bomo rešili mi, bo šel kupec
pač k nekomu drugemu, ki bo njegovo zamisel
poskušal uresničiti. Na teh načelih gradimo
prihodnost Varisa.
Naša želja je, da se bo ob omembi
besede kopalnica vedelo, da je Varis tisti, ki bo
uresničil vsa pričakovanja in rešil vse težave pri
projektiranju, izgradnji, obnovi in rekonstrukciji
kopalnice.
Tudi skozi desetletje želimo obdržati in
utrditi pozicijo vodilnega evropskega proizvajalca
gotovih kopalnic. Želimo si, da bi bile naše gotove
kopalnice vgrajene v vsaj enem hotelu svetovnih
hotelskih verig po vsem svetu. Še naprej se
bomo razvijali kot družbeno odgovorno in
trajnostno podjetje ter upravičili nedaven prejem
naziva s strani Spirita »ambasador slovenskega
gospodarstva«.
Foto: Osebni arhiv
Lahko razkrijete kaj več o novih produktih?
Razvijate kaj posebnega?
Imamo svojo raziskovalno razvojno skupino, v
okviru katere razvijamo nove produkte. V letni
proizvodnji 4.000 gotovih kopalnic je najmanj
četrtina gotovih kopalnic takšnih, pri katerih
lahko govorimo o novih materialih in tehničnih
rešitvah, zato tudi te predstavljajo noviteto
oziroma nov produkt. Prav tako v sklopu
Akademije in raziskovalno-razvojne skupine
vsako leto razvijamo čisto nove proizvode in
preizkušamo nove materiale.

20 let Celovite visokokakovostnih storitvene jezikovnih kompetence storitev
in za celovitih upravljanje informacijskih vaših informacij rešitev
Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Consu
Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Consu
tion Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtoma
tion Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtoma
rmacijske storitve Informacijske storitve Informacijske storitve Informacijsk
rmacijske storitve Informacijske storitve Informacijske storitve Informacijsk
t Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spreme
Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spreme
33
Inženiring vsebin
Inženiring vsebin
Pospešitev inovacijskih ciklov
proizvodov
Korporativne jezikovne
Korporativne jezikovne
storitve
Dostop do globalnih trgov
Dostop do globalnih trgov
Dostava vsebin
Dostava vsebin
Prilagojena uporabniška
izkušnja
www.star-group.net
V podjetju STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana nas veseli, da z visokokakovostnimi jezikovnimi storitvami in celovitimi
Your single-source partner for corporate product communication
informacijskimi rešitvami že več kot dvajset let uspešno povezujemo vaše vizije in tehnologije s potrebami in pričakovanji vaših strank.
Z nami lahko načrtovane cilje vselej in zanesljivo dosegate v predvidenih rokih. Ob praznovanju te obletnice se zato še posebej veselimo
ne le nadaljnjega sodelovanja z dolgoletnimi strankami, temveč tudi sklepanja novih partnerstev s podjetji, ki za uspešen nastop na
STAR_Services-02-2018-U4_SLO.indd 1 11.06.2018 09:56:43
STAR_Services-02-2018-U4_SLO.indd domačem in tujih ciljnih 1 trgih potrebujejo zanesljivega in inovativnega partnerja ter visokokakovostne storitve. Prijazno vabljeni! 11.06.2018 09:56:43
Povezujemo vaše vizije, tehnologije in stranke
STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana
ljubljana@star-group.net
+386 1 232 10 10
www.star-group.net

34
SBC | Intervju: Matej Čer | Julij 2021
»Hubi za vzdrževanje, polnjenje in
čiščenje vozil bodo kot nekakšni
panji, kjer gredo vozila podobno
kot čebele ponoči v panj in jih ne
vidimo, čez dan pa drvijo naokoli
in služijo potrebam.«
Avtor: Jan Tomše
Foto: Barbara Reya

Intervju: Matej Čer
35
Avtomobili bodo kot
čebele …
S
članom SBC – Kluba slovenskih
podjetnikov Matejem Čerom,
ustanoviteljem podjetja Avant Car,
ki razvija in ponuja rešitve novih
oblik mobilnosti, med drugim
souporabo vozil ter električno
mobilnost za podjetja in posameznike, o naukih
koronske krize, prilagoditvi novim okoliščinam
in prihodnosti avtomobilov, ki bo, kot pravi
sogovornik, v pretežni meri nelastniška in
100-odstotno električna.
Kako v podjetju Avant Car ocenjujete
zadnje leto, ki ga je zaznamovala epidemija
koronavirusa?
Bilo je kar nepojmljivo, da se lahko zgodi takšna
zaustavitev življenja. Ko smo se tega zavedeli,
smo najprej aktivirali krizni menedžment ter
začasno zamrznili strategijo hitre rasti. Na
novo smo opredelili prioritete in temu prilagodili
aktivnosti podjetja. Sprejeli smo ukrepe za
stabilno poslovanje, ocenili vpliv dogajanja na
denarne tokove, simulirali možne scenarije in
ovrednotili njihov vpliv na poslovanje. Zadnje
je bilo pomembno, saj pri nas ves čas poteka
dinamičen proces nabave in izločanja sredstev
oziroma vozil ter intenziven razvoj novih
poslovnih modelov. Hkrati smo z dobavitelji takoj
presodili možnosti optimizacije nabavne verige
ter na drugi strani iskali nove »krizne« prodajne
priložnosti.
Kako ste ukrepali pri kadrih in
infrastrukturi?
Takoj smo se odločili, da ne želimo rušiti tega,
kar smo vrsto let gradili in v kar smo vlagali.
Odločili smo se, da ne bomo odpuščali in
zniževali plač, prav tako ne razprodajali ključnih
Prepričan sem, da bi z
vetrnimi, sončnimi,
vodnimi, geo in
nekaterimi obstoječimi čistimi
viri lahko zelo hitro zagotovili
čisto energijo za naše potrebe,
tudi za mobilnost.
sredstev in infrastrukture. Kljub nepredvidljivemu
zunanjemu dogajanju smo zaposlenim želeli vliti
občutek varnosti, zato smo tudi na tem področju
okrepili komunikacijo z rednim obveščanjem
glede situacije, s prav vsakim členom družine
Avant Car pa smo opravili tudi pogovor, da bi
tako zagotovili transparentnost, stabilnost in
poenotene informacije.
Kako ste se lotili finančnih tokov, likvidnosti?
Vemo, da je to ena od ključnih stvari za obstoj
podjetja?
S kriznim planiranjem smo se tudi likvidnosti
lotili na več ravneh, zagotoviti pa smo želeli
predvsem nemoteno, stabilno delovanje tudi v
primeru morebitnih najbolj črnih scenarijev, saj
takrat ni še nihče poznal vseh razsežnosti in
potencialnega vpliva novega koronavirusa na
ekonomijo oziroma gospodarstvo. Eden izmed
ukrepov je bila zamrznitev nenujnih investicij
in optimizacija stroškov. Pri likvidnosti smo
s svojimi dolgoročnimi finančnimi partnerji
dogovorili različne rešitve za razbremenitev
likvidnosti, delno pa smo izkoristili tudi možnosti,
ki jih je gospodarstvu v PKP-jih ponujala država.
Seveda smo pomemben del fokusa namenili
upravljanju denarnega toka, ki smo ga ustvarjali
v tem času, ter iskanju možnih alternativ. Tako
smo na primer zagnali program dostave z
električnimi vozili in dali strankam možnost
dnevnih najemov souporabniških vozil pod
posebnimi pogoji za nujne opravke.
Kako ste ravnali pri razvoju?
Kljub zamrznitvi strategije hitre rasti ključnega
razvoja seveda nismo želeli ustaviti in ga tudi
nismo. Z dokapitalizacijo smo si zagotovili
dodatno likvidnost, s katero smo podprli razvojni
del podjetja. Danes se nam to že obrestuje. Ko
bo kriza dokončno mimo, računamo, da bomo
izgubljeno nadoknadili. Če bi krčili resurse in
razvoj, bi bil to velik korak nazaj.
Kateri je bil za vas kot vodjo največji izziv v
času koronske krize?
Največji izziv v času negotovosti je vodenje
ljudi, saj vsak posameznik okoliščine doživlja
drugače in vsled tega je treba zaupanje dodatno
utrditi, kar je lahko tudi mentalno zelo zahtevno;

36
SBC | Intervju: Matej Čer | Julij 2021
Čez 10 let znani
proizvajalci vozil ne
bodo več proizvajali
avtov na fosilni pogon. Drznem
si reči, da bomo imeli izključno
električna vozila.
ne samo v podjetju, ampak tudi pri zunanjih
partnerjih. Četudi bi želel, da ne bi spremenili
veliko, ampak le pluli skozi razmere, kakršnim
smo bili priča, okolje nedvomno zahteva
drugačen pristop. Psihološka komponenta je bila
v času krize zato izjemno izpostavljena in kot
taka tudi največji izziv.
Je kaj, kar vas je v času krize pozitivno
presenetilo?
Zaradi krize smo se bolj poglobili vase. Pokazalo
se je, kje so neizpolnjene želje in skriti strahovi
v podjetju. To je prispevalo k dvigu zavesti. Ta
sovpada tudi z našim poslovnim modelom in
projekti, saj so trajnostna naravnanost in načela
nujno povezani z dvigom zavesti. Gre za odnos
do sebe, družbe in okolja. V tem pogledu je bila
kriza pozitivna. To se vidi tudi pri ljudeh, saj
je ravnanje danes, v primerjavi s časom pred
krizo, bistveno bolj naravnano v racionalizacijo
uporabe sredstev, kamor spadajo tudi avtomobili,
in obračanje k trajnostnim oblikam.
Torej to čutite tudi na trgu kot podjetje?
Če smo morali pred krizo ves čas vleči voz,
ki spreminja miselnost, zdaj trg sam stremi k
temu, mi pa se lahko bolj posvečamo kakovostni
izvedbi in podpori storitvam.
Kaj oziroma koliko od vsega, kar ste
spremenili med krizo, bo ostalo, ko se
razmere dokončno umirijo? Kaj pa bo po
vašem mnenju odšlo ter ne bo več prisotno na
trgu in v podjetništvu?
Pričakujem, da bo poslovnih poti veliko
manj, več dela bo opravljenega prek digitalne
infrastrukture. Pri mobilnosti bodo podjetja
bistveno bolj racionalna. Marsikaj, kar smo
prej reševali s fizično prisotnostjo, bomo zdaj
prvenstveno od doma ali iz pisarne. To bo
podjetjem prineslo dodatne prihranke.
S fizično prisotnostjo veliko časa
izgubljamo na poti, to pa zmanjšuje produktivnost
in učinkovitost. Poleg tega povzroča dodatne
stroške s prevoznimi sredstvi. Podjetja, ki so to
ugotovila, se po mojem mnenju ne bodo v celoti
vračala k staremu načinu dela. Zmanjšala se bo
površina poslovnih prostorov, prav tako posest
vozil. To se pri podjetjih vidi po tem, da jih mnogo
bolj zanima souporaba (angl. 'car sharing'),
najem vozil, poizvedujejo po električnih vozilih.
S tem se povečuje učinkovitost, podjetja pa se
odrekajo sredstvom, ki niso del njihove osnovne
dejavnosti ter jim povzročajo predvsem stroške
in skrbi.
Nekatere stvari pa bo seveda še vedno
treba reševati fizično, na kraju samem.
Omenjate dvig zavesti, opuščanje
nepotrebnih sredstev v podjetjih, manj
lastništva, več souporabe vozil. Če danes
pogledate mlade, milenijce, je še vedno
njihov ideal, da bi imeli lasten avto. Kako
gre to skupaj s tem, za kar si prizadevate?
Ne strinjam se. Opažamo, da mlajši generaciji
lasten avto ne predstavlja več pomembne
dobrine. Lastništvo vozila za mlajše generacije
ni več motiv. Morda za milenijce in tiste med
30. in 40. letom še nekoliko, pri mlajših, tistih
med 20. in 30. letom, pa lasten avto sploh
ni več vprašanje. Malokdo te starosti, ki ga
srečamo, pravi, da si želi lasten avto ...
Miselnost je eden od stebrov za to, da bi
rešitve, ki jih zagovarjate, doživele velik
razmah. Imamo še dva, to sta infrastruktura,
ki mora podpirati rešitve električnih vozil in
souporabe, ter pogoj, da s sestavnimi deli za
vozila ne škodujemo okolju.
Za storitve, ki jih ponujamo, polnilno
infrastrukturo zagotavljamo sami, po vzoru
Tesle, ki zagotavlja mrežo hitrih polnilnic
po mestih. Na ta del lahko vplivamo in tako
sledimo začrtanemu ritmu. Z novo zakonodajo,
ki bo spodbujala elektrifikacijo za podjetja
in med drugim ukinila obdavčitev bonitet za
električna vozila, pa bo najem vozil postal še
bistveno privlačnejši.
V prihodnje vidim, da bodo podjetja sama
skrbela za infrastrukturo. Če imaš na lokaciji
ustrezno infrastrukturo, to omogoča, da je vozilo
vedno napolnjeno z energentom. Javna oziroma
dislocirana infrastruktura je v razvitih državah
v manjšini. To dokazuje primer Norveške, kjer
veliko večino vozil polnijo doma prek običajnih
gospodinjskih (t. i. »šuko«) vtičnic ali namenskih
polnilnih postaj, ki omogočajo polnjenje vozila
čez noč oziroma podnevi na delovnih mestih.
Z domačo vtičnico lahko v eni uri napolnite
vozilo za doseg od 15 do 20 kilometrov vožnje.
V Sloveniji 80 odstotkov ljudi na poti v službo
naredi manj kot 20 kilometrov. Torej lahko vsako
Naj podam analogijo s
čebelami, ki gredo
ponoči v panj in jih ne
vidimo, čez dan pa drvijo
naokoli.

Intervju: Matej Čer
37
gospodinjstvo brez težav čez noč napolni vozilo
za pot, ki ga čaka naslednji dan.
Pa trajnostni vidik, povezan z deli vozil,
razgradnjo?
Rešitve za ta izziv so že razvili veliki igralci, ki
industrijo električnih vozil vodijo v prihodnost
in premikajo meje mogočega. Proizvajalci
poskrbijo, da se bodo ti deli vozil vrnili v
proizvodnjo in ponovno uporabo ali pa se
razgradili do primerne oblike.
Pri trajnosti moramo omeniti še proizvodnjo
električne energije. Gre za vprašanje organizacije
in hitrosti vgradnje rešitev. Vemo, da bi bilo za
potrebe Slovenije po električni energiji dovolj 9 x 9
kilometrov solarnih panelov.
Potrebujemo še možnost za pravilno
shranjevanje in primerno balansiranje te energije
v omrežju. Prepričan sem, da bi z vetrnimi,
sončnimi, vodnimi, geo in nekaterimi obstoječimi
čistimi viri lahko zelo hitro zagotovili čisto
energijo za naše potrebe, tudi za mobilnost.
Kako bo leta 2030 videti slovenski in svetovni
vozni park?
Čez 10 let znani proizvajalci vozil ne bodo več
proizvajali avtov na fosilni pogon. Drznem si reči,
da bomo imeli izključno električna vozila.
Drugo vprašanje pa je, ali bo naše vedenje temu
ustrezalo, ali bomo organizirani tako, da bomo
še potrebovali lastniška vozila. Lastništvo vozila
se bo po mojem prepričanju približalo temu,
kar je danes lastništvo konja. Ta je bil včasih le
prevozno sredstvo, danes pa je luksuzna dobrina,
torej si jo lahko privoščijo tisti, ki se na to
spoznajo in so jo sposobni vzdrževati. Je pa do
leta 2030 vseeno še dolgo obdobje in marsikaj se
lahko spremeni.
Torej se bomo vozili ceneje, več bomo
souporabljali in parkirišč pred hišami bo
manj?
Parkirišča pred hišami bodo v obdobju 10, 15 let
postopno postajala nesmiselna. Namesto tega
vidim neke centralne točke, »hube«, namenjene
vzdrževanju, čiščenju in polnjenju vozil za
souporabo. Naj podam analogijo s čebelami, ki
gredo ponoči v panj in jih ne vidimo, čez dan pa
drvijo naokoli. Tako si predstavljam prevozna
sredstva prihodnosti, ki bodo na cesti le v
dinamični obliki, statično pa ne več, torej bomo
zunanjih parkirišč potrebovali bistveno manj.
Vse našteto je seveda težko napovedovati
v podrobnosti, verjamem pa, da bomo v prihodnje
Ne predstavljam si, da
bi imelo čez 15 let vsako
gospodinjstvo v lasti
dve vozili, ki sta
parkirani 23 ur na dan.
Foto: Barbara Reya

38
SBC | Intervju: Matej Čer | Julij 2021
V mobilnosti kot
storitvi se bodo
obračale milijarde
evrov. In s tega vidika sta
Slovenija in Hrvaška ogromna
trga.
vedno manj časa porabljali za prevažanje med
lokacijami in bistveno več stvari počeli od doma
oziroma na ustrezni lokaciji ter bo tako lastniška
mobilnost, kot jo poznamo danes, še bolj
nesmiselna.
Je Slovenija torej dovolj razvita, dovolj
pripravljena na tako imenovano tretjo
transportno revolucijo, ki pomeni vozila kot
storitev prek souporabe in avtonomna vozila?
Poglejmo primer električne energije, s katero
smo zamenjali peči na drva, petrolejke in
podobno. Da smo lahko v gospodinjstvu začeli
uporabljati električne aparate, je bilo treba
vzpostaviti infrastrukturo, transformatorje,
daljnovode.
Enako bo tudi z električnimi, digitaliziranimi,
avtonomnimi in deljenimi prevoznimi sredstvi.
Tako kot električna energija bodo tudi tovrstna
infrastruktura in storitve mobilnosti postopoma
prodirale iz večjih urbanih v manjša ruralna
območja. Slovenija ima tukaj zaradi svoje
geografske majhnosti, že obstoječe infrastrukture
in znanj možnost vpeljati temelje tretje
transportne revolucije bistveno hitreje kot večina
drugih držav v Evropi. Potrebni sta primerna
miselnost in volja.
Vaša avtomobilska flota šteje več kot
3000 vozil. Slovenija in Hrvaška sta za vas
strateška trga. Kakšen je pogled na pot
podjetja v prihodnje?
Danes je mobilnost kot storitev v fazi prehoda
iz lastniške v najemniško miselnost in vedenje.
Prehajanje v najemniško ekonomijo nam
omogoča digitalizacija, s katero lahko sredstva
povežemo in si jih delimo preko platform. To je
zelo velik premik.
Hkrati se dogaja premik proti trajnostnim
oblikam. Obračamo se proti drugačni
paradigmi. Mobilnost kot storitev danes postaja
infrastruktura. Če gledamo Slovenijo in Hrvaško:
kar danes pomeni tri milijone lastniških vozil, bo
čez 10 let morda le od 10 do 20 odstotkov takšnih
vozil. Naenkrat govorimo o milijonih lastniških
vozil, ki jih bodo zamenjale storitve mobilnosti.
Govorimo o novi infrastrukturi, podobno kot
so nekoč nastale železnice, telekomunikacijska
podjetja … Ko se pojavi tak infrastrukturni
preskok, ga razvijaš tako dolgo, da zajameš
zadnjo celico. Mobilnost kot storitev bo tako skozi
novo infrastrukturo preoblekla celotno družbo. V
mobilnosti kot storitvi se bodo obračale milijarde
evrov. In s tega vidika sta Slovenija in Hrvaška
ogromna trga.
Naš cilj je biti ponudnik rešitev oziroma
storitev mobilnosti, ki hkrati pomaga in pospešuje
prehod na opisani model delovanja. Po drugi
strani vidimo svojo smer in vizijo v nadaljnji
internacionalizaciji. Svoje poslanstvo in izpolnitev
vidimo v tem, da se nove paradigme ponotranjijo
in pospešijo prehod v trajnostno delitveno
ekonomijo.
Foto: Barbara Reya
Bo Avant Car čez 10 let multinacionalka, ki
bo v različnih državah omogočala rešitve za
trajnostno mobilnost in prispevala k večji
kakovosti življenja?
Takšna je naša vizija, za katere uresničitev pa bo
seveda potrebnega še ogromno truda ter pravih
strateških potez in korakov.

39
PAMETNA ENERGIJA
080 1558
WWW.GEN-ISONCE.SI
Zaupajte
samooskrbo
strokovnjakom!
Vse za vašo sončno
elektrarno uredimo mi.
Sončna elektrarna podjetja
TEM Čatež d. o. o.
CELOSTNA
STORITEV
CERTIFICIRANA
KAKOVOST
DOLGOROČNO
VZDRŽEVANJE

40 SBC | Tuji trgi | Maj 2021
SISTEMSKI
RAZVOJNI PARTNER
ZA NAJBOLJŠE POGONSKE REŠITVE
Kupcem ponujajo rešitve na ključ, od konceptne faze do faze serijske proizvodnje.
So strokovnjaki na področju pogonske tehnike, mehatronskih sistemov, hidravlike
in serijske proizvodnje specialnih pogonskih komponent velike natančnosti.
Pod eno streho že več kot tri desetletja združujejo motivirane ljudi in najsodobnejšo tehnologijo.
Uresničujejo ideje in strasti ljudi, ki želijo doseči še višje cilje na področju tehnološkega napredka.
Svojim strankam zagotavljajo celovite in popolne rešitve od razvoja, prototipiranja, testiranja in
vse do serijske proizvodnje na področju pogonskih sistemov, pogonov, hidravlike in pogonskih
komponent. Ob tem pa je njihova nezamenljiva prednost, da sisteme razvijajo po merah kupca
in tako ne omogočajo le optimalne zmogljivosti, temveč tudi personalizacijo, ki izpolnjuje želje in
potrebe posameznega naročnika in trga. Podjetje se v iskanju novih izboljšav povezuje z drugimi
podjetji, inštituti in univerzami. Ob tem z jasno vizijo nenehno spremlja razvoj tehnologije, išče
nove načine optimizacije delovnih procesov in načine dviga poslovnih rezultatov ter tako ne sledi
trendom, temveč jih soustvarja.
GRADIMO
ZNANJE ZA
PRIHODNOST
NOVA LOKACIJA V NEMČIJI
Zavedajo se, da danes ni pomembna le vsesplošna izvrstnost,
temveč tudi osvajanje novih področij, kar dokazujejo tudi
z nakupom z nakupom obrata Bosch Rexrotha v Ober-
Ramstadtu in širjenjem ponudbe. To dosegajo z naprednimi
pristopi in tehnološkim razvojem, ki jim omogoča ustvarjanje
rešitev, s katerimi postajajo tudi specialisti za specifična
področja.

41
V POPOLNI TIŠINI
Blagovna znamka e’dyn ustvarja inovativne in celovite tehnične rešitve
električnih pogonov na področju navtike. S stalnimi inovacijami in analizami
omogoča in proizvaja vrhunske končne izdelke pod lastno blagovno
znamko, ki jih odlikujejo njihova zanesljivost, kakovost, moč, trajnost in
vrhunski videz.
»Razkošje, da se lahko skoraj neslišno premikate,
je najlepša izkušnja plovbe s čolnom na električni
pogon.«
ABSOLUTNI
ZMAGOVALEC
beneške e-regate
2021
ZELENI
LUKSUZNI TURIZEM
V NARAVI
IZKUSITE
UNIKATNE
ZGODBE
RESORTOV
SIMBIOZA
PRESTIŽA
IN NARAVE
Nadgradnja tradicije z inovacijo se za podjetje ne konča na tehnološkem
področju, temveč s Charming Slovenia dokazujejo, da je tudi turizem panoga, ki
jo s premišljenim pristopom lahko spremenimo v moderno poslovno priložnost.
Blagovna znamka Charming Slovenia združuje resorte, ki s svojo vizijo in
izvedbo uvajajo višje, zahtevnejše standarde na področju glamping turizma.
Resorti so premišljeno načrtovana simbioza prestiža in narave.
www.podkriznik.si
Podkrižnik d.o.o.
Loke 33 / SI-3333 Ljubno ob Savinji
+386 3 839 15 30
info@podkriznik.si

42
SBC | Top 500 | Julij 2021
Lestvica top 500 msp
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. DEWESoft 13,68 J 62.010
2. BIA SEPARATIONS 13,55 C 20.590
3. TRIGLAV SKLADI 8,92 K 66.300
4. AUTOMATIC SERVIS 7,94 G 47.990
5. NLB Skladi 7,49 K 66.300
6. BANKART 7,10 J 63.110
7. Varis Lendava 7,05 F 43.990
8. KIMI 6,51 C 20.410
9. ROLETARSTVO MEDLE 6,37 C 25.990
10. Raycap 6,32 C 26.110
11. BUTAN PLIN 6,26 G 46.710
12. PIŠEK - VITLI KRPAN 6,02 C 28.300
13. RLS 6,01 C 26.510
14. PLASTOFORM ŠMARJETA 5,89 C 22.290
15. TRANSPORT FINEC 5,82 H 49.410
16. SIP 5,74 C 28.300
17. PODKRIŽNIK 5,62 C 28.150
18. COCA-COLA HBC SLOVENIJA 5,61 G 46.340
19. SVILANIT SVILA 5,54 G 46.410
20. PIPISTREL 5,11 C 30.300
21. WILLY STADLER 5,08 C 25.120
22. ABB 5,01 G 46.180
23. OPLAST 4,96 C 22.290
24. JYSK 4,95 G 47.590
25. FIBRAN 4,94 C 22.210
26. METREL 4,77 C 26.510
27. INTRA LIGHTING 4,75 C 27.400
28. DATALAB 4,71 J 58.290
29. TEM Čatež 4,69 C 27.330
30. JURČIČ & CO. 4,68 H 49.410
31. ISOKON 4,61 C 22.210
32. IMP PROMONT 4,59 F 43.220
33. AKERS VALJI RAVNE 4,58 C 28.910
34. REM 4,58 C 25.110
35. SINTAL 4,43 N 80.100
36. HYLA 4,36 C 27.510
37. ROSENBAUER 4,36 C 29.100
38. URSA SLOVENIJA 4,25 C 23.140
39. TERMOPLASTI-PLAMA 4,08 C 22.220
40. PP - AGRO 4,05 A 01.500
41. MEBOR 4,05 C 28.490
42. BELINKA PERKEMIJA 3,99 C 20.130
43. TEHNOS 3,97 C 22.290
44. SYSTEMAIR 3,93 C 28.250
45. ADRIA DOM 3,92 C 16.230
46. Walstead Leykam
3,88 C 18.120
tiskarna
47. SAP 3,88 J 62.020
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
48. Rojs, Peljhan, Prelesnik &
3,83 M 69.101
partnerji
49. GOSTOL-GOPAN 3,82 C 28.930
50. EHO 3,78 M 71.129
51. PFEIFER 3,68 H 49.410
52. XLAB 3,64 J 62.010
53. ALPOD 3,56 G 46.730
54. GLOBAL SISTEM 3,50 H 49.410
55. PRIGO 3,49 G 45.310
56. TAJFUN PLANINA 3,48 C 28.300
57. Generali Investments 3,47 K 64.300
58. AMO Mont 3,45 N 78.200
59. SOLINAIR 3,45 H 51.100
60. NIL 3,41 J 62.030
61. IMP PUMPS 3,32 C 28.130
62. METRONIK 3,30 M 71.129
63. T.L.Sirk 3,30 H 49.410
64. Gabrijel Aluminium 3,26 C 25.990
65. PIRNAR 3,26 G 46.740
66. REALIS 3,24 J 62.010
67. BOSCH REXROTH 3,21 C 27.110
68. KRONOTERM 3,21 C 28.290
69. POMURSKE MLEKARNE 3,20 C 10.510
70. NETS CEE 3,17 J 63.110
71. POVŠE METAL 3,15 C 25.990
72. MARMOR HOTAVLJE 3,12 C 23.700
73. GENERAL LOGISTICS SYSTEMS 3,11 H 53.200
74. PLOJ 3,10 H 49.410
75. ECOLAB 3,09 C 20.410
76. ZVD 3,09 M 72.190
77. CABLEX-T 3,07 C 27.900
78. MARCHIOL 3,06 G 46.690
79. Sovita 3,05 I 56.101
80. SAVA INFOND 3,04 K 66.300
81. MINERAL 3,01 C 23.700
82. Aluminium Kety Emmi 2,99 C 25.990
83. FLUIDMASTER 2,93 C 22.290
84. AVTOTEHNA VIS 2,92 G 45.110
85. PARADAJZ 2,90 A 01.130
86. PODRAVKA 2,87 G 46.190
87. DIGITALNA SLIKOVNA
2,84 Q 86.220
DIAGNOSTIKA
88. Adria Transport 2,84 H 49.200
89. BELIMED 2,84 C 28.290
90. Mercator IP 2,82 G 46.900
91. APLAST 2,77 C 22.290
92. OCEAN KOPER 2,76 H 50.200
93. MONTER DRAVOGRAD 2,76 C 25.110

Top 500
43
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
94. IZOTEH 2,75 M 71.129
95. CABLEX PLASTIK 2,74 C 22.290
96. Wienerberger 2,71 C 23.320
97. MEDILAB 2,71 Q 86.220
98. V3 2,71 F 41.100
99. UNICHEM 2,70 C 32.990
100. M SORA 2,70 C 16.230
101. EUROTEK Trebnje 2,68 H 49.410
102. EGP 2,67 C 17.210
103. LIN NEPREMIČNINE 2,67 L 68.200
104. Elaphe 2,67 M 72.190
105. JUNGHEINRICH 2,65 G 46.690
106. MIK 2,60 C 22.230
107. AMPLEXOR Adriatic 2,60 J 62.010
108. S&T Slovenija 2,59 J 62.020
109. HERMI 2,57 C 27.900
110. SELTRON 2,54 G 47.190
111. MAVI 2,53 G 46.740
112. DOKA SLOVENIJA 2,53 G 46.900
113. SKI & SEA 2,51 G 46.190
114. TOTAL 2,50 G 46.900
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
115. VRC 2,47 C 25.930
116. CLEANGRAD 2,47 C 25.110
117. RIEDL CNC 2,47 C 25.990
118. RUTAR INTERNATIONAL 2,43 L 68.200
119. NEFRODIAL 2,42 Q 86.220
120. ENERGETIKA - ŽJ 2,41 D 35.111
121. HYPEX 2,40 C 28.120
122. PAPIROTI 2,40 C 17.210
123. FORBIZ 2,40 H 49.410
124. HALCOM 2,34 J 62.090
125. TRANSPAK 2,34 C 28.930
126. PLASTOFORM BLANCA 2,34 C 22.210
127. OMCO METALS SLOVENIA 2,32 C 24.510
128. OBNOVA, Ljubljana 2,32 G 46.730
129. PETRANS 2,31 H 49.410
130. GEP ŠTALEKAR 2,30 C 17.210
131. RRC 2,29 J 62.010
132. PROMED 2,29 G 46.460
133. TAB-IPM 2,28 N 82.920
134. ENOS 2,27 D 35.300
135. MITOL 2,27 C 20.520

44
SBC | Top 500 | Julij 2021
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
136. KOMTEKS 2,26 E 38.110
137. ORODJARSTVO KNIFIC 2,26 C 25.990
138. MERCIS 2,25 G 46.190
139. SGP GRADITELJ 2,23 F 41.200
140. PETEK TRANSPORT 2,22 H 49.410
141. KOLEKTOR SISTEH 2,21 M 71.129
142. ZELENI PARK 2 2,20 L 68.100
143. BRUS 2,19 H 49.410
144. KO-TRANS 2,19 H 49.410
145. DNEVNIK 2,18 J 58.130
146. MAHLE Electric Drives
2,18 C 29.310
Bovec
147. BAUHAUS NEPREMIČNINE 2,18 L 68.310
148. MINERALKA 2,17 C 23.990
149. TELEG-M 2,17 F 42.220
150. FRAOULA 2,17 J 62.090
151. MARLES HIŠE MARIBOR 2,16 C 16.230
152. SRC 2,14 J 62.020
153. XELLA porobeton SI 2,13 C 23.610
154. TRIVAL ANTENE 2,12 C 26.300
155. LESOPRODUKT 2,11 G 46.730
156. BE-terna 2,11 J 62.020
157. JAKŠA 2,10 C 26.110
158. TT OKROGLICA 2,09 C 13.960
159. LVL 2,09 C 24.530
160. FREUDENBERG 2,08 G 46.490
161. ELPRO KRIŽNIČ 2,08 C 27.120
162. LUMAR IG 2,08 C 16.230
163. BAUMULLER DRAVINJA 2,08 C 25.990
164. ADRIA KOMBI 2,06 H 49.200
165. ŠUŠTAR TRANS 2,06 H 49.410
166. RGP 2,06 F 43.990
167. TREVES 2,04 C 13.930
168. DONIT TESNIT 2,03 C 20.590
169. EPPS 2,01 J 62.090
170. I.H.S. 2,01 C 28.220
171. ANTON BLAJ 2,00 C 25.940
172. MARIFARM 2,00 C 21.200
173. LANDIS+GYR 1,99 G 46.190
174. BAKRA 1,97 G 46.190
175. PANNA PLUS 1,97 G 46.180
176. KO-SI 1,97 C 13.950
177. MEDICOPHARMACIA 1,97 G 46.460
178. ACTUAL I.T. 1,96 J 62.020
179. AVANTPACK 1,96 C 22.220
180. ARCONT IP 1,92 C 25.120
181. AKRIPOL 1,92 C 22.210
182. SIEMENS 1,91 G 46.900
183. MAKOTER 1,90 C 22.220
184. ERTL GLAS STEKLO 1,90 C 23.110
185. ŽALE 1,90 S 96.030
186. VEPLAS 1,90 C 22.290
187. ABRASIV MUTA 1,90 C 24.520
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
188. GRAMMER AUTOMOTIVE
1,90 C 22.290
SLOVENIJA
189. ROLTEK 1,89 G 43.320 V
190. ŠPEDICIJA GOJA 1,88 H 49.410
191. ORODJA ERHART 1,88 C 25.732
192. CHEMASS 1,87 C 26.510
193. SEČNIK TRANSPORT 1,87 H 49.410
194. LIV SYSTEMS 1,87 C 30.920
195. OMAPLAST 1,87 E 38.320
196. LESNINA MG OPREMA 1,87 M 71.129
197. Instrumentation
1,87 M 71.129
Technologies
198. TRO 1,87 C 25.732
199. AGROLIT 1,86 C 20.200
200. Bolton Adriatic 1,85 G 46.900
201. TNT Express Worldwide 1,83 H 49.410
202. SALONIT ANHOVO,
1,83 B 08.110
Kamnolomi
203. MILŠPED 1,83 H 49.410 C
204. IPROS 1,82 M 71.129
205. CEMENTNI IZDELKI GOREC 1,82 C 23.610
206. Strip's 1,80 C 27.900
207. SAOP 1,80 J 62.010
208. Kalcer 1,79 G 46.730
209. CEP 1,78 G 46.770
210. AVTO G 1,78 G 45.310
211. JAMNIK 1,77 C 17.210
212. MICROSOFT 1,75 J 62.020
213. Sportsdirect.comSLVN 1,75 G 46.190
214. UNIFOREST 1,75 C 28.300
215. ANDREJC 1,74 F 43.120
216. LIP Bohinj 1,74 C 16.210
217. PREIS SEVNICA 1,74 C 25.290
218. AKTIVA SKUPINA 1,73 M 70.220
219. ŠRAML 1,73 C 28.930
220. DELAMARIS 1,73 M 70.220
221. NAMA 1,73 G 47.190
222. MDT & T 1,73 Q 86.220
223. AG-MONTAŽA 1,72 F 43.990
224. EUROMARKT 1,72 M 70.220
225. PETRIČ 1,70 C 25.110
226. VERUDELA 1,70 G 47.510
227. TRANSPORT FRANGEŽ 1,70 H 49.410
228. SIMPOS 1,69 G 46.900
229. MIKRO+POLO 1,68 G 46.750
230. ROTIS 1,67 C 28.150
231. REMONT 1,66 F 41.200
232. SIMBIO 1,65 E 38.110
233. KONUM 1,65 G 46.740
234. PLANETA 1,65 G 47.740
235. MESARSTVO OBLAK 1,64 C 10.110
236. FIST 1,64 G 46.750
237. YASKAWA Ristro 1,64 C 28.990

Top 500
45
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
238. KIG 1,63 C 25.990
239. ENERGETIKA CELJE 1,63 D 35.300
240. MEDILINE 1,62 G 46.460
241. EUROBOX 1,62 C 17.210
242. SAM 1,61 G 47.520
243. EMPOR 1,61 G 46.900
244. ARMATURE 1,61 C 28.140
245. SOLIS STRAŽA 1,60 C 16.100
246. METALNA SENOVO 1,60 C 28.220
247. LABELPROFI 1,60 C 18.120
248. FLORJANČIČ TISK 1,59 C 18.120
249. ZELINKA 1,58 G 46.190
250. TISKARNA JESENEK 1,58 C 18.120
251. MI ELEKTRONIKA 1,56 C 26.110
252. Panvita Agromerkur 1,56 A 01.470
253. TPS IMP 1,55 C 28.250
254. TOURNE MOBIL 1,55 C 29.200
255. ŠPICA INTERNATIONAL 1,54 J 62.090
256. RAM 2 1,54 G 46.490
257. FARMEDICA 1,54 G 46.460
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
258. TPV PRIKOLICE 1,54 C 29.200
259. GATIS 1,53 H 49.410
260. ELCOM 1,53 F 43.210
261. IZOTERM PLAMA 1,52 C 22.210
262. PAYTEN 1,52 J 62.020
263. ENERGIJA IN OKOLJE 1,52 D 35.112
264. RIKO HIŠE 1,52 C 16.230
265. ASPN 1,52 J 60.200
266. TEHIMPEX 1,51 G 46.740
267. PROJEKT PILONOVA 1,51 F 41.100
268. SiTOR 1,51 C 28.490
269. FERSPED 1,50 H 52.290
270. Komunala Kranj 1,49 E 36.000
271. GLOBUS 1,49 H 49.410
272. SICO 1,49 C 25.110
273. HABERKORN 1,49 G 46.190
274. ISKRA IMPULS 1,48 M 71.129
275. PEKRA 1,48 L 68.200
276. AC 1,47 G 45.310
277. EKO OLJE 1,47 H 49.410
Črnova 53d, 3320 Velenje
T: 03 897 30 90
E: info@elektro-jezernik.si
W: www.elektro-jezernik.si
Električne inštalacije izvajamo od leta 1993. Vseskozi
vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje naših
Električne zaposlenih inštalacije ter nakup izvajamo profesionalne od leta 1993. opreme. Vseskozi
vlagamo Zavedamo v izobraževanje se, da so pridobljeno in izpopolnjevanje znanje, izkušnje, naših
primerna zaposlenih oprema ter nakup ter dobra profesionalne ekipa potrebni opreme. za
kakovostno,
Zavedamo
hitro
se, da
in
so
cenovno
pridobljeno
najugodnejšo
znanje, izkušnje,
izvedbo
električnih inštalacij.
primerna oprema ter dobra ekipa potrebni za
kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo
izvedbo električnih inštalacij.
NUDIMO:
NUDIMO:
- strokovno, kakovostno in ugodno izvedbo električnih inštalacij na novih
zgradbah • ali strokovno, pri adaptacijah, kakovostno na in individualnih ugodno izvedbo hišah, električnih stanovanjih, inštalacij na novih
večstanovanjskih stavbah, poslovnih prostorih oziroma pisarnah, industrijskih,
zgradbah ali pri adaptacijah, na individualnih hišah, stanovanjih,
trgovskih in turističnih objektih, muzejih, izobraževalnih ustanovah, hlevih,
javnih razsvetljavah, večstanovanjskih ... stavbah, poslovnih prostorih oziroma pisarnah,
industrijskih, trgovskih in turističnih objektih, muzejih, izobraževalnih
- strelovodne inštalacije ustanovah, hlevih, javnih razsvetljavah ...
- strokovne
•
preglede,
strelovodne
preizkuse
inštalacije
in meritve električnih inštalacij jakega in
šibkega toka • ter strokovne strelovodnega preglede, sistema preizkuse in meritve električnih inštalacij jakega in
šibkega toka ter strelovodnega sistema
- izvedbo strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije
• izvedbo strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije
- varjenje • optičnih varjenje vlaken optičnih z varilnikom, vlaken z varilnikom, primernim za primernim telekomunikacijski za
sektor telekomunikacijski sektor
• sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi
- sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projekta
ali ponudbe projekta ali ponudbe
• dokumentacijo za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja,
- dokumentacijo nadzor za tehnični pri izvajanju pregled del in (pooblaščeni pridobitev uporabnega inženirji) dovoljenja,
nadzor pri izvajanju del (pooblaščeni inženirji)
AKTUALNI PROJEKTI:
- CTN Prireditveni oder in prostor, Velenje
REFERENCE:
- Cukrarna, Ljubljana
• CTN Prireditveni oder in prostor, Velenje
- Proizvodno poslovni objekt SchäferRolls, Brnik
• Cukrarna, Ljubljana
- Šolski center • Slovenj Proizvodno Gradec poslovni objekt SchäferRolls, Brnik
• Šolski center Slovenj Gradec
- Stanovanjski blok Polje, Slovenj Gradec
• Stanovanjski blok Polje, Slovenj Gradec

46
SBC | Top 500 | Julij 2021
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
278. DORSSEN IMS 1,47 C 33.200
279. VIIG 1,46 C 25.110
280. STILLMARK 1,46 G 47.750
281. PIRC GRADNJE 1,46 F 43.120
282. RONDAL 1,46 C 25.500
283. Silgan Ljubljana 1,45 C 25.920
284. ALIUS 1,44 C 33.200
285. PS Logistika 1,44 H 53.200
286. KARSIA 1,44 G 46.750
287. IMPOL LLT 1,43 C 24.530
288. PETKOVŠEK 1,43 C 16.100
289. IATROS - DR. KOŠOROK 1,43 Q 86.220
290. MIKROCOP 1,43 J 63.110
291. SMARTIS 1,42 J 62.010
292. GP sistemi 1,42 M 71.129
293. ŠPAN 1,41 G 45.200
294. KUM-PLAST 1,41 C 22.210
295. DUJARDIN 1,41 B 08.120
296. DHL Ekspres (Slovenija) 1,40 H 53.200
297. PULMODATA 1,40 G 46.460
298. FORTRADE 1,40 G 46.490
299. POČITEK - UŽITEK 1,40 I 55.100
300. CVETKA DIR 1,39 G 46.730
301. MALALAN 1,39 G 47.770
302. KAMBIČ 1,38 C 32.500
303. AGM NEMEC 1,38 F 42.990
304. SMM 1,38 C 28.410
305. NERINVEST 1,37 B 08.110
306. ŽIPO Lenart 1,36 A 01.110
307. AKTIVA ČIŠČENJE 1,36 N 81.210
308. SAGUARO 1,36 M 70.220
309. TPJ 1,36 C 20.110
310. RAM HOLDING 1,36 K 64.200
311. AZ Nepremičnine 1,35 L 68.200
312. EQUA 1,35 M 73.200
313. EUREL 1,35 C 26.110
314. INTECTIV 1,35 C 26.120
315. OMICRON 1,35 C 17.210
316. BASF SLOVENIJA 1,34 G 46.190
317. J.U.A. FRISCHEIS 1,34 G 46.900
318. TURNA 1,34 C 25.720
319. KURIVO GORICA 1,33 G 47.520
320. KOMUNALNE GRADNJE 1,33 F 42.210
321. S E P 1,33 C 22.290
322. M&M INTERCOM 1,32 G 46.900
323. BALKAN AVTO 1,32 H 49.410
324. DELIKOMAT 1,32 G 47.990
325. ABC MAZIVA 1,32 G 46.750
326. ALU KONIG STAHL 1,32 G 46.190
327. T I P 95 1,32 M 71.129
328. Merck Sharp & Dohme 1,31 G 46.180
329. RAZVANJE 1,31 L 68.200
330. INEA 1,30 M 71.129
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
331. AC - LENART 1,30 G 45.110
332. TKO 1,30 C 28.990
333. KPK Kamnik 1,29 E 36.000
334. TROL 1,29 C 25.990
335. ALPMETAL & CO 1,29 C 24.530
336. A KODA PLUS 1,29 N 80.100
337. MIKROGRAFIJA 1,29 J 63.110
338. SALVIOL 1,29 J 62.090
339. STATUS 1,28 C 22.290
340. MESO KAMNIK 1,28 C 10.110
341. RESEDA 1,28 C 28.490
342. AURENIS 1,28 E 38.320
343. KOMUNALA TRBOVLJE 1,28 D 35.300
344. TAPRO TRGOVINA 1,28 G 46.740
345. DETA & CO. 1,27 C 16.100
346. EDIT 1,27 G 46.190
347. PR 1,27 G 47.640
348. TRANSPORT CURK 1,27 H 49.410
349. TAURUS TRANSPORT 1,27 H 49.410
350. SEMS 1,27 C 25.620
351. LIVARNA TITAN 1,26 C 24.510
352. PROFILES 1,26 C 16.290
353. PETEK PROCES 1,26 C 25.110
354. SchäferRolls 1,25 C 22.190
355. VIRO 1,25 C 28.290
356. KGŽ 1,25 C 25.990
357. MARINA Portorož 1,25 R 93.291
358. LEONAS 1,25 L 68.100
359. INTERTOUR Straža 1,25 H 49.410
360. A2S 1,24 G 45.110
361. ERNST & YOUNG 1,24 M 69.200
362. BUSINESS SOLUTIONS 1,24 J 62.020
363. BLAŽIČ 1,24 G 46.190
364. NOVO NORDISK 1,24 G 46.460
365. KSB črpalke in armature 1,23 G 46.690
366. ABC NET 1,23 G 46.730
367. PAN-JAN 1,23 G 45.110
368. ASFALT KOVAČ 1,23 F 42.110
369. Plastik SI 1,23 C 22.220
370. FPM ČERNIGOJ 1,22 C 25.620
371. KGL 1,22 C 25.620
372. ZEOS 1,19 E 38.110
373. METALKA MEDIA 1,19 G 46.460
374. GLT 1,19 H 49.410
375. KOGRAD IGEM 1,19 C 23.610
376. PRO-GEM 1,19 G 46.180
377. MODRA VILA 1,19 F 41.100
378. KGS KRAJNC 1,19 C 16.290
379. SEGRAP 1,19 B 08.120
380. Beenius 1,19 J 62.010
381. SeanTech 1,18 M 71.129
382. SLEMENŠEK 1,18 F 42.110
383. POLJE 1,18 G 47.520

Top 500
47
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
384. MAROLT BETON 1,18 H 49.410
385. INTER CARS INT 1,17 G 45.310
386. JMW Fire 1,17 C 24.530
387. ANTELA 1,17 C 17.220
388. KOVINAR 1,17 C 25.930
389. VB-NEPREMIČNINE 1,16 L 68.310
390. ALPLES 1,16 C 31.090
391. iSYSTEM Labs 1,16 J 62.090
392. AEROSOL 1,16 M 72.190
393. MAREX 1,16 G 46.740
394. ROTO GROUP 1,16 L 68.200
395. HIT PRELESS 1,16 C 31.090
396. SIMPS'S 1,16 G 46.460
397. PLUTAL 2000 1,15 C 25.920
398. PPG CEE 1,14 G 46.750
399. GML 1,14 F 42.220
400. TGH 1,14 G 47.520
401. KOMUNALA NOVO MESTO 1,14 E 36.000
402. ADRIAING 1,14 F 41.200
403. ZAVAS 1,14 G 46.900
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
404. DOM TRADE 1,13 G 47.520
405. COOKINOX 1,13 C 25.990
406. ESOL 1,13 C 16.210
407. KAASS - AVTO 1,13 G 45.110
408. TIPS 1,13 G 46.900
409. KOPUR 1,12 C 22.290
410. EMILIJAN FIJAVŽ 1,12 H 49.410
411. MTC-SL Murska Sobota 1,12 G 46.900
412. TECHNOL, Portorož 1,12 C 22.220
413. PHARMAMED-MADO 1,11 G 46.460
414. FLEGIS 1,11 G 46.900
415. RAMUTA 1,11 A 01.470
416. VISIONIS 1,11 M 72.190
417. TI Automotive 1,11 C 29.320
418. COMETT DOMOVI 1,10 Q 87.300
419. AP MS 1,10 H 49.391
420. PROJEKT 1,09 M 71.129
421. ELMONT BLED 1,09 F 43.290
422. OBEN-AUF 1,09 G 46.730
423. Hörmann Slovenija 1,09 F 43.320
MERILNA TEHNIKA ZA VSE TESTNE APLIKACIJE

48
SBC | Top 500 | Julij 2021
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
424. NEREUS 1,09 F 41.200
425. UNISTAR LC 1,08 J 62.020
426. ELEKTRO PRODAJA E.U. 1,08 M 71.129
427. GORIŠKE OPEKARNE 1,08 C 23.320
428. MORELA OKULISTI 1,08 Q 86.220
429. BIJOL 1,07 C 25.990
430. COMARK 1,07 H 52.290
431. DOORS 1,06 C 16.230
432. ZLATOROG OPREMA 1,06 C 28.290
433. RIKO EKOS 1,06 C 28.990
434. RUJZ DESIGN 1,06 C 25.720
435. INTECH GRADNJE 1,05 F 41.200
436. PC KOMENDA 1,05 F 41.100
437. ADD 1,05 J 62.090
438. STEEL 1,05 C 25.110
439. Bisnode 1,05 J 58.190
440. DOM-TITAN 1,05 C 25.720
441. MAKRO 5 GRADNJE 1,05 F 41.200
442. FAMA Vipava 1,05 G 47.110
443. INTEC MKD 1,04 C 25.620
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
444. SL - INŽENIRING Boršt 1,04 F 43.390
445. PAN TIM 1,04 C 28.300
446. TISK ŠEPIC 1,04 C 18.130
447. PNEUMATIC B&F 1,04 G 45.310
448. ROTO - PAVLINJEK 1,04 C 22.230
449. ANZELJ TRANSPORT 1,04 H 49.410
450. Selectium Adriatics 1,04 J 62.020
451. Eternit Slovenija 1,03 C 23.650
452. Energetika Maribor 1,03 D 35.300
453. INO Brežice 1,03 C 28.300
454. EXTRA LUX 1,03 G 47.622
455. DAT - CON 1,03 N 80.200
456. TERMOTEHNIKA 1,03 G 46.740
457. C.J.I. 1,02 G 45.110
458. NASTRAN 1,02 H 49.410
459. POMGRAD - CP 1,02 F 42.110
460. RIKO RIBNICA 1,01 C 28.990
461. TERMO SHOP 1,01 C 28.250
462. IP84 1,01 M 73.110
463. OPEKA 1,00 G 46.730 T

Top 500
49
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
464. SG GUZELJ 1,00 G 47.990
465. MAGNETI LJUBLJANA 1,00 C 25.990
466. i 2 b 1,00 L 68.310
467. H-BIT 1,00 J 62.010
468. DZS GRAFIK 0,99 G 46.760
469. PLEVNIK 0,99 M 71.129
470. IMP ARMATURE 0,99 C 28.140
471. JEKO 0,99 E 38.110
472. DAIHEN VARSTROJ 0,99 C 28.410
473. DIGITKLIK 0,98 G 47.910
474. STAMPAL SB 0,98 C 25.500
475. REAM 0,98 G 46.190
476. EVENTUS, Novo mesto 0,97 G 46.690
477. MONTING SK 0,97 C 25.110
478. VENDIS 0,97 G 46.190
479. BRENNTAG LJUBLJANA 0,97 G 46.750
480. AD VITA 0,96 G 46.410
481. EUROFOREST 0,96 G 46.730
482. LOGISTIK LJUTOMER 0,96 H 49.410
483. BENKO-TEHNA Puconci 0,96 G 46.740
484. MERIT INTERNATIONAL 0,96 G 46.190
485. IPPS 0,96 N 82.990
486. FRIDRO 0,96 G 46.900
487. PROTIM RŽIŠNIK PERC 0,95 M 71.129
488. BORMIA 0,95 G 46.460
489. DOBRAVC transport 0,95 H 49.410
490. TRIMO MSS 0,95 F 41.100
491. GP Trojane 0,95 I 56.101
492. DELOITTE REVIZIJA 0,95 M 69.200
493. ALUKS 0,95 C 25.120
494. SCHRACK TECHNIK 0,95 G 46.690
495. BONTA 0,94 H 49.410
496. GLOBUS MARINE
0,94 J 62.020
INTERNATIONAL
497. MM SURGICAL 0,94 G 46.460
498. MAPRO 0,94 C 28.120
499. ZARJA ELEKTRONIKA 0,94 F 43.210
500. EVROSAD 0,94 A 01.240
Vir: Gvin in podjetja

50
SBC | TOP 500 | Julij 2021
IT in digitalizacija
Izziv kadri, priložnost
brezstična ekonomija
Avtorica: Katarina Pernat
Nekateri člani SBC, ki so se uvrstili na lestvico, so se
za SBC Podjetnik ozrli nazaj ter nam razkrili načrte za
prihodnja leta:
Dewesoft, d. o. o.
Ključni produkti:
Instrumenti za opravljanje meritev
Največji izzivi in tveganja do konca leta 2022:
»Kot je videti, bo velik izziv razvijati nove
izdelke na osnovi sodobnih tehnologij in zahtevnih
elementov, ki pa jih zaradi trenutnega stanja na
trgu ni mogoče dobiti. Tudi produkcija bo zaradi
istega razloga zelo zahtevna. Drugačen izziv pa bo
predstavljala kadrovska popolnitev. Tehničnega kadra
ni in za doseganje odličnosti naših strokovnjakov
bomo morali v veliki meri poskrbeti znotraj podjetja.«
Največje priložnosti:
»Vsekakor je prednost pred konkurenti
nezadolženost, 20-letna gradnja ugleda in blagovne
znamke ter konstantno dober poslovni odnos z našimi
strankami in dobavitelji. Vsi težijo k dovršenosti in
upamo, da se pri tem obrnejo na nas.«
Metronik, d. o. o.
Ključni produkti:
Vodilno podjetje na področju avtomatizacije in
digitalizacije proizvodnje, infrastrukturnih objektov in
rešitev za pametne zgradbe
Največji izzivi in tveganja do konca leta 2022:
»Naša strategija, ki smo jo začeli uspešno
izvajati tik pred začetkom koronske krize, je širitev na
trge zahodne Evrope. Naše rešitve so na zahodu zelo
lepo sprejete, vendar nas je kriza zaradi znanih ovir
pri stikih in možnosti srečanj v živo pri tem nekoliko
upoščasnila. Računamo, da se bodo s precepljenostjo
v vseh državah EU možnosti za normalno poslovanje
in srečanja ponovno sprostile in bomo lahko normalno
nadaljevali delo.«
Največje priložnosti:
»S koncem krize se odpirajo mnoge priložnosti,
saj so digitalizacija, avtomatizacija in racionalna
raba energije področja, ki jih v Metroniku že leta zelo
dobro pokrivamo. Število zaposlenih v Metroniku se
je že v času krize povečalo za 10 odstotkov. Danes
zaposlujemo 120 sodelavcev v Sloveniji in več kot
160 v regiji, tako da nas čas po krizi glede na dobro
pripravljenost ne skrbi. Pričakujemo nadaljno rast in
prodor v tujino.«
Špica International, d. o. o.
Ključni produkti:
Informacijske rešitve za evidenco delovnega
časa, nadzor pristopa in logistiko
Največji izzivi in tveganja do konca leta 2022:
»Trenutno Špičaki podobno kot avtomobilska
industrija živimo hibridno življenje. Z eno nogo
stojimo v klasični licenčni prodaji, z drugo pa že na
naročniškem načinu prek oblaka, ki izjemno hitro
raste. Pokazalo se je, da so za kupce v teh zahtevnih
nelikvidnih pokoronskih časih zelo dobro sprejete
mesečne naročnine, da bi se izognili enkratni investiciji.
V Špici smo uspešno reorganizirali procese, da celotno
implemnatacijo v oblaku lahko opravimo na daljavo.
Tako pospešimo proces in vitalno znižamo stroške.«
Največje priložnosti:
»Naše področje je podvrženo nenehnim
tehnološkim izboljšavam in tako se na obzorju
brezstične ekonomije že kaže tehnološka možnost, da
nas bo fizični prostor s telefonom v žepu razpoznal
in nam brezstično odprl vrata ter avtomatično
zabeležil naš prihod/odhod na delo. Na voljo bo
tudi samodejna nastavitev ambientalnih lastnosti
(vlaga, klima, temperatura, CO2) po naših specifičnih
željah. Brezstična ekonomija iz oblaka torej prinaša
disruptivne spremembe, ki se jim Špičaki proaktivno
prilagajamo in omogočamo našim kupcem, da se
bodo prvi prebili skozi viharno koronsko obdobje.«
Inea, d. o. o.
Ključni produkti:
Celoviti tehnološki sistemi za učinkovito
reševanje proizvodov in energetskih izzivov
Največji izzivi in tveganja do konca leta 2022:
»Avtomobilska panoga, kjer je Inea pretežno
prisotna s svojimi rešitvami, bo po drastičnem upadu

TOP 500
51
leta 2020 postopoma rasla in šele leta 2024 dosegla
stanje pred pandemijo. Glede na napovedi Ineinih strank
o njihovih prihodnjih investicijah pričakujejo, da bo to
imelo vpliv na poslovanje vsaj do konca leta 2022.«
Največje priložnosti:
»Na trgu je zaznati povečan trend digitalizacije
procesov, tudi v proizvodnji, zaradi omogočanja dela
od doma. Hkrati pa ima veliko proizvodnih podjetij
zdaj, ob rahlem upadu naročil, priložnost urediti
interne procese in postopke, kar se nekoliko pozna pri
povečanju povpraševanj po Ineinih rešitvah na strani
planiranja proizvodnje in proizvodnih informacijskih
sistemov. Med drugim bomo v prihodnje posodobili
več internih sistemov, jih centralizirali in se skoraj v
celoti znebili papirnega poslovanja.«
Mikrocop, d. o. o.
Ključni produkti:
Platforma InDoc EDGE za upravljanje informacij
Največji izzivi in tveganja do konca leta 2022:
»Trenutno opažamo predvsem dva izziva. Prvi
se nanaša na učinkovitost poslovanja v času hibridnih
delovnih mest, prilagodljivega delovnega časa in
vsesplošne negotovosti. Drugi pomemben izziv pa
je povezan s kontinuiranim izboljševanjem izkušnje
strank, ki s podjetjem poslujejo prek različnih in še
zdaleč ne zgolj digitalnih kanalov.«
Največje priložnosti:
»Ključne priložnosti vidimo pri digitalizaciji
navznoter, kjer stremimo k ureditvi informacijskega
kaosa, večji učinkovitosti poslovanja in zagotavljanju
skladnosti v digitalnem svetu, ter digitalizaciji
navzven, osredotočeni na izboljševanje izkušnje
strank in prilagajanje poslovnih procesov izzivom
digitalne preobrazbe. Velik potencial se gotovo
skriva tudi v pogosto neizkoriščenih nestrukturiranih
podatkih podjetij ter optimizaciji njihovega zajema in
pretvorbe v koristne informacije.«
Smartis, d. o. o.
Ključni produkti:
Široka paleta storitev in rešitev iz naslova
optimizacije poslovnih procesov, informacijske
varnosti, upravljanja strateških sredstev, upravljanja
licenčnih politik in drugo
Največji izzivi in tveganja do konca leta 2022:
»Največji izziv so kadri.«
Največje priložnosti:
»Aktivno vlaganje v digitalizacijo in
optimizacijo poslovanja podjetija. Vsa podjetja si
veliko obetajo iz naslova subvencij, ki jih bodo države
namenile za pokoronsko obnovo gospodarstva.«

52
Član
Z direktno
prodajo in spletno
trgovino premagali
koronakrizo
Mlekarna Krepko je
na padec prodaje
v šolah in vrtcih
uspešno odgovorila
s povečano prodajo
od vrat do vrat in preko svoje spletne
trgovine, prodaja pa se jim je povečala
tudi v trgovskih centrih.
hitro najti nove kupce. Odločili so
se za prodajo od vrat do vrat. Stavili
so na svojih 15 dostavljavcev, ki so
jih kupci že poznali in jim naročili, da
pridobijo še nove. Uspešno, saj so
neposredno prodajo od vrat do vrat
lani povečali za četrtino: s 585 tisoč
na 730 tisoč evrov.
Mlekarna Krepko iz Laz blizu Logatca
je edina slovenska ekološka mlekarna.
Vsako leto odkupi in predela 1,8 milijona
litrov ekološkega mleka s kmetij.
Najbolj znana je po kefirju, ki ga edina
v EU proizvaja po tradicionalni kavkaški
metodi iz kefirnega zrna. Čeprav
je proces zelo zamuden in dolgotrajen,
pri njem vztrajajo, saj je le tako
mogoče proizvesti edini pravi kefir in
le tako pripravljen prinaša opevane
učinke na zdravje.
Poleg kefirja njihova proizvodnja obsega
celotno paleto mlečnih izdelkov
– vsi so živila z visoko biološko dodano
vrednostjo in narejeni iz visokokakovostnega
nehomogeniziranega slovenskega
mleka. Ob tem direktorica Sandra
Turnšek pravi, da proizvajajo le izdelke,
ki bi si jih želeli kupiti tudi sami.
Padec Prodaje ob
začetku epidemije
Koronakriza ni obšla tudi njih. Zobe
jim je pokazala že na začetku epidemije
marca lani, ko jim je ob zaprtju
šol in vrtcev prodaja padla za 45
odstotkov. Kefirja in drugih izdelkov,
ki so jim zaradi tega ostali v hladilniku,
pa niso zavrgli, temveč so jih podarili
domovom za ostarele.
OdgOvOr – prOdaja Od vrat
dO vrat …
Ker proizvajajo le sveže mlečne izdelke
s krajšim rokom trajanja, so morali
… in prek spletne trgOvine
Uporabili so še drugo prodajno orodje
– spletno trgovino, ki jo imajo že
deset let, zacvetela pa je lani, ko so
z njo ustvarili 3,4-krat več prihodkov
kot leta 2019. Spletna trgovina jim je
služila kot podpora prodaji na dom.
»V spletni trgovini kupec spozna naše
izdelke, jih prvič naroči in tudi dobi
svojega osebnega dostavljavca,« razlaga
Sandra Turnšek.
Prek spleta in z dostavo na dom pa ne
prodajajo le kefirja in drugih mlečnih
izdelkov, temveč tudi ekološka jajca,
jabolka, jabolčni sok in kis, piškote,
marmelade, ekološko meso in hrenovke
šaleške zadruge.
rast prOdaje v trgOvskih
verigah
Pomen je pridobila tudi prodaja prek
trgovskih verig, kjer prodajo večino
svojih izdelkov. Z večjo prodajo v
trgovske verige, ki je lani zrasla za 26
odstotkov v primerjavi z letom 2019,
so pokrili velik izpad naročil iz šol in
vrtcev. K rasti prodaje je prispevala
tudi promocija njihovih izdelkov na
družbenih omrežjih.
Na začetku lanskega leta so preoblikovali
embalažo za kefir, s katerim
ustvarijo 80 odstotkov svojih
prihodkov. Na njej so izpostavili
njegove prednosti, da ga bodo kupci
na polici lažje in hitreje prepoznali.
Pri tem so bili uspešni, saj se je kefir
krepko po raziskavi AC Nielsena z
redizajnom, promocijo in prodajnimi
akcijami lani prebil na prvo mesto
pri prodaji vseh vrst kefirja v slovenskih
trgovskih verigah.
uspešni lani in tudi letOs
S pomočjo opisanih naporov so lani
dosegli enake prihodke od prodaje
kot leta 2019, in sicer v višini 3,6
milijona evrov, čeprav se je prodaja
v javne ustanove zmanjšala skoraj za
polovico, izvoza pa zaradi korone ni
bilo. S tem so si sami prislužili najlepše
darilo za 25-letnico.
Uspešno poslovanje nadaljujejo tudi
letos. Januarja so ustvarili štiri odstotke
večjo prodajo kot v istem mesecu
lani. V trgovskih verigah pa je bilo
povečanje prodaje kar 70-odstotno.
Odpira se jim tudi izvoz.
Promo

SBC | TOP 500 | Julij 2021
53
IT in digitalizacija
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. DEWESoft 13,68 J 62.010
2. BANKART 7,10 J 63.110
3. SAP 3,88 J 62.020
4. XLAB 3,64 J 62.010
5. NIL 3,41 J 62.030
6. METRONIK 3,30 M 71.129
7. REALIS 3,24 J 62.010
8. NETS CEE 3,17 J 63.110
9. AMPLEXOR Adriatic 2,60 J 62.010
10. S&T Slovenija 2,59 J 62.020
11. HALCOM 2,34 J 62.090
12. RRC 2,29 J 62.010
13. FRAOULA 2,17 J 62.090
14. SRC 2,14 J 62.020
15. BE-terna 2,11 J 62.020
16. EPPS 2,01 J 62.090
17. ACTUAL I.T. 1,96 J 62.020
18. SAOP 1,80 J 62.010
19. MICROSOFT 1,75 J 62.020
20. ŠPICA INTERNATIONAL 1,54 J 62.090
21. PAYTEN 1,52 J 62.020
22. MIKROCOP 1,43 J 63.110
23. SMARTIS 1,42 J 62.010
24. INEA 1,30 M 71.129
25. MIKROGRAFIJA 1,29 J 63.110
26. SALVIOL 1,29 J 62.090
27. BUSINESS SOLUTIONS 1,24 J 62.020
28. Beenius 1,19 J 62.010
29. iSYSTEM Labs 1,16 J 62.090
30. UNISTAR LC 1,08 J 62.020
31. ADD 1,05 J 62.090
32. Selectium Adriatics 1,04 J 62.020
33. DAT - CON 1,03 N 80.200
34. H-BIT 1,00 J 62.010
35.
GLOBUS MARINE
INTERNATIONAL
0,94 J 62.020
Vir: Gvin in podjetja

54
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Industrija
Glavobol zaradi divjanja
cen surovin
Avtorica: Katarina Pernat
Roletarstvo Medle, d. o. o.
Ključni produkti:
Rolete in žaluzije
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Kot kaže trenutno, bo največji izziv
zagotovitev materiala in surovin ter ustreznega
kadra.«
Največje priložnosti:
»Biti boljši od konkurence pri spopadanju z
izzivi in krepiti tržni delež.«
Gabrijel Aluminij, d. o. o.
Ključni produkti:
Razvijanje inovativnih tehnoloških rešitev in
proizvodnja visoko zahtevnih dekorativnih izdelkov
iz aluminija za proizvodnjo visokokakovostnih
dekorativnih sklopov za različne industrije
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Največje izzive do konca leta 2022 vidimo v
koordinaciji nabavnih verig, saj so kapacitete naših
dobaviteljev polne, težava pa je tudi v dobavi osnovnih
surovin na trgu in vse višjih cenah, ki jih tako zelo
težko usklajujemo z našimi kupci.«
Največje priložnosti:
»Priložnosti vidimo predvsem v večjem
povpraševanju, na podlagi katerega lahko
pridobivamo nove projekte. Prav tako opažamo, da
se veliko projektov z azijskih trgov prenaša nazaj v
Evropo. Je pa zaradi zapolnjenih kapacitet in težav
s surovinami na drugi strani tem povpraševanjem
težko ugoditi. Zaradi tega pri nas načrtujemo gradnjo
dodatnih proizvodnih prostorov in povečevanje
kapacitet v obdobju naslednjih treh let.«
VRC, d. o. o.
Ključni produkti:
Vzmetni izdelki
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Največji izziv tega obdobja bo zadovoljiti
zahteve kupcev ter najti pravo razmerje med nihanji
naročil kupcev (trenutno povečanimi količinami
naročil) in težavami z nabavo surovin (ekstremnim
dvigom cen in daljšanjem dobavnih rokov).«
Največje priložnosti:
»V tem obdobju nimamo visokoletečih ciljev –
želimo ostati v svetovnem vrhu proizvajalcev vzmeti
ter obdržati zdajšnjo kakovost in obseg poslovanja.«
Cleangrad, d. o. o.
Ključni produkti:
Čisti prostori po meri kupca (detajlni dizajn,
stene, stropi, vrata ter pohištvo in oprema za čiste
prostore)
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Največji izziv nam zaradi povečanega obsega
poslovanja predstavlja iskanje kompetentnega
kadra. Pri večini dobaviteljev so se podaljšali roki za
dobavo materialov in izdelkov, ki jih vgrajujemo v čiste
prostore, kar za nas pomeni, da moramo dodatne
napore vlagati v učinkovito planiranje, ki se začne že v
fazi dajanja ponudbe za projekt.«
Največje priložnosti:
»Vsekakor so največje priložnosti za nas
projekti, ki so posredno ali neposredno povezani
s covidom. Zaradi potrebe po cepivu se veliko
farmacevtskih družb odloča za proizvodnjo le-tega.
Ker proizvodnja cepiva poteka v strogo nadzorovanih
čistih prostorih najvišje kakovosti, je Cleangrad pri
veliko farmacevtskih družbah zaradi svoje kakovosti
eden od preferenčnih dobaviteljev. Druga priložnost se
v tem turbulentnem okolju kaže v naši fleksibilnosti,
tretjo priložnost pa vidimo v razvojnih aktivnostih.
Cleangrad ima svoj lastni razvojni center, ki ga
sestavlja skupina strokovnjakov z različnih področij.«

TOP 500 55 3
Mebor, d. o. o.
Ključni produkti:
Stroji in celovite rešitve za razrez lesa – za
žagarske obrate
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Glavni izziv/tveganje je nenormalen porast
cen surovin (jekla na primer čez 100 odstotkov), pa
tudi njihovo pomanjkanje in zelo dolgi roki dobave.
Pri sklepanju novih poslov pa je težko postaviti realno
ceno. Tveganje predstavlja tudi morebitno zmanjšanje
povpraševanja naših strank zaradi razmer v žagarstvu
– zelo visoke cene hlodovine, ki je tudi primanjkuje.«
Največje priložnosti:
»Priložnosti, ki ju poskušamo izkoristiti, sta rast
v novih zahtevnejših segmentih trga, za katere smo v
zadnjih letih predstavili povsem nove avtomatizirane
stroje, in širitev na nove trge. Posvečamo se tudi
digitalizaciji, kjer prav tako vidimo veliko priložnost za
izboljšave.«
Transpak, d. o. o.
Ključni produkti:
Celovite rešitve s področja pakirne, paletirne,
transportne in polnilne tehnike
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Z inovativnimi razvojnimi rešitvami želimo
izničiti pritiske na cene: kompenzirati dvig cen
vhodnih materialov na eni strani in zaradi močne
konkurence pritisk kupcev na končne cene projektov
na drugi strani.«
Največje priložnosti:
»Povečali bomo aktivnosti za prodor na ciljna
tržišča, kjer podjetje še ni prisotno. Vlagali bomo v
osebnostni in strokovni razvoj zaposlenih.«
Intra Lighting, d. o. o.
Ključni produkti:
Svetila (arhitekturna, dekorativna in
industrijska)
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»V tem trenutku največje tveganje predstavlja
nabava surovin, saj sta ponudba in povpraševanje
tako zelo neuravnotežena, da so cene poskočile v
nebo, dobavni roki pa so se podvojili, celo potrojili.
Danes zmaguje tisti, ki izdelek lahko zagotovi, ki ga
sploh lahko izdela in pravočasno dostavi. Obenem pa
nabavna veriga predstavlja izziv tudi z vidika nadzora
v smislu upoštevanja meril trajnostnega razvoja.«
Največje priložnosti:
»S spremembo načina življenja in predvsem
dela (vedno več je dela od doma) se spreminjajo tudi
potrebe po razsvetljavi. Ocenjujem, da je možnosti
za ekspanzijo veliko, še naprej bomo razvijali tudi
sodobno tehnično opremljenost in robotizacijo.«
Razvijajo učinkovite rešitve za
obdelavo velikih količin podatkov
Družba H-BIT, d. o. o., iz Maribora razvija napredne IT rešitve za izvajanje in
upravljanje velikih količin transakcij, njihovo matematično obdelavo in beleženje,
spletno oblikovanje ter programske rešitve za specifično strojno strežniško opremo.
Družba usmerja sile v razvoj
tehnologij, ki omogočajo
oddaljeno obdelavo
velikih količin podatkov
brez potrebe po centralizirani strojni
opremi in si prizadeva trgu ponuditi
tehnologijo, ki bo bistveno olajšala
in pocenila tovrstne storitve. Njihove
rešitve so uporabne v številnih
dejavnostih – od medicine, biologije,
fizike, finančnega sektorja pa vse do
obdelave zahtevnih grafik.
Naložbe tudi v NepremičNiNe
Poleg naložb v razvoj lastnih visokotehnoloških
rešitev v H-BIT razpoložljiva
sredstva vlagajo tudi v nepremičninski
trg.
Skrb za zapoSleNe
Po besedah direktorice Martine Golob
njihov uspeh temelji na timskem
delu in sodelovanju, zato negujejo
zaposlenim in družinam prijazno okolje
s prilagodljivim delovnim časom,
atraktivno plačilno politiko in velikim
poudarkom na izvrstnih medsebojnih
odnosih. Nenehno iščejo nove perspektivne
in ambiciozne sodelavce.
družbeNa odgovorNoSt
Sofinancirajo vrsto humanitarnih in
športnih projektov; med vidnejšimi
na tem področju je bil nedavni nakup
in donacija CAR-T, stroja za celično
zdravljenje bolnikov z nekaterimi
oblikami krvnega raka, pokroviteljstvo
državnega prvenstva v kolesarstvu in
pokroviteljstvo projekta GOGO-Gibalno
ovirani Gore osvajajo.
H-BIT, družba za proizvodnjo in storitve, d.o.o.
Radvanjska cesta 128, 2000 Maribor
info@h-bit.si
Promo

56
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Hermi, d. o. o.
Ključni produkti:
Komponente strelovodne in prenapetostne
zaščite, kabelske police in lestve ter nosilne
konstrukcije za sončne elektrarne
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Glede na trenuten svetovni problem z
dobavljivostjo določenih surovin izziv ostaja stalna in
zanesljiva dobava surovin ter posledično kontinuirana
proizvodnja.«
Največje priložnosti:
»Priložnost vidimo v intenzivnejši širitvi na
tuje, tako zahodno- kot vzhodnoevropske trge, razvoju
novih izdelkov ter še večji optimizaciji in digitalizaciji
tako prodajnega kot proizvodnega procesa. Z
novim proizvodnim objektom, ki ga gradimo in bo
predvidoma zaključen jeseni, bomo predvsem na
segmentu kabelskih polic in lestev izrazito povečali
svoje kapacitete in konkurenčnost, s tem pa bomo
lahko še povečali svoj tržni delež tako doma kot po
svetu.«
Tehnos, d. o. o.
Ključni produkti:
Lasten program kmetijske mehanizacije pod
svojo blagovno znamko
Največji izzivi ali tveganja do leta 2022:
»Dokončanje celovite informacijske
digitalizacije, začete v letu 2020, ter postavitev
stabilnih in konkurenčnejših nabavnih tokov, ki so
zaradi divjanja cen in pomanjkanja surovin trenutno
porušeni.«
Največje priložnosti:
»Kupci dobrega dobavitelja spoznajo v težkih
časih in prav temu zdaj posvečamo največ časa.
Ker so poslovni obiski tujine okrnjeni, ostaja več
časa za izboljšave internih tehnoloških in poslovnih
procesov.«
Poslovni paketni računi
Kdor obvlada
svoj posel, enako
pričakuje tudi od
svoje banke.
Naše srce bije za vaše želje.
V svojem poslu ste uspešni in veste, kaj je pomembno. Seveda enako pričakujete tudi od svoje banke. Zato je BKS Bank idealen partner za vas.
Naši strokovnjaki imajo dolgoletne izkušnje z uglednimi podjetji in vam znajo zares odlično svetovati. Za vas smo oblikovali poslovne paketne transakcijske
račune za podjetja in samostojne podjetnike, ki med seboj povezujejo vse bančne storitve, ki jih podjetje potrebuje za enostavno, ugodno in varno poslovanje.
www.bksbank.si

TOP 500
57
MOČ
ZVOKA
Poskrbite za neprekosljivo zmogljivost, edinstven dizajn in si prilastite
asfalt z Akrapovičevim izpušnim sistemom. Njegovo kakovost lahko vidite,
slišite in se je dotaknete – je rezultat mojstrske izdelave, tehnološkega
znanja ter uporabe vrhunskih materialov.
Akrapovič d.d.
Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com

58
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Industrija
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. BIA SEPARATIONS 13,55 C 20.590
2. KIMI 6,51 C 20.410
3. ROLETARSTVO MEDLE 6,37 C 25.990
4. Raycap 6,32 C 26.110
5. PIŠEK - VITLI KRPAN 6,02 C 28.300
6. RLS 6,01 C 26.510
7. PLASTOFORM ŠMARJETA 5,89 C 22.290
8. SIP 5,74 C 28.300
9. PODKRIŽNIK 5,62 C 28.150
10. PIPISTREL 5,11 C 30.300
11. WILLY STADLER 5,08 C 25.120
12. OPLAST 4,96 C 22.290
13. FIBRAN 4,94 C 22.210
14. METREL 4,77 C 26.510
15. INTRA LIGHTING 4,75 C 27.400
16. TEM Čatež 4,69 C 27.330
17. ISOKON 4,61 C 22.210
18. AKERS VALJI RAVNE 4,58 C 28.910
19. REM 4,58 C 25.110
20. HYLA 4,36 C 27.510
21. ROSENBAUER 4,36 C 29.100
22. URSA SLOVENIJA 4,25 C 23.140
23. TERMOPLASTI-PLAMA 4,08 C 22.220
24. MEBOR 4,05 C 28.490
25. BELINKA PERKEMIJA 3,99 C 20.130
26. TEHNOS 3,97 C 22.290
27. SYSTEMAIR 3,93 C 28.250
28. ADRIA DOM 3,92 C 16.230
29. GOSTOL-GOPAN 3,82 C 28.930
30. TAJFUN PLANINA 3,48 C 28.300
31. IMP PUMPS 3,32 C 28.130
32. Gabrijel Aluminium 3,26 C 25.990
33. BOSCH REXROTH 3,21 C 27.110
34. KRONOTERM 3,21 C 28.290
35. POVŠE METAL 3,15 C 25.990
36. MARMOR HOTAVLJE 3,12 C 23.700
37. ECOLAB 3,09 C 20.410
38. CABLEX-T 3,07 C 27.900
39. MINERAL 3,01 C 23.700
40. Aluminium Kety Emmi 2,99 C 25.990
41. FLUIDMASTER 2,93 C 22.290
42. BELIMED 2,84 C 28.290
43. APLAST 2,77 C 22.290
44. MONTER DRAVOGRAD 2,76 C 25.110
45. CABLEX PLASTIK 2,74 C 22.290
46. Wienerberger 2,71 C 23.320
47. UNICHEM 2,70 C 32.990
48. M SORA 2,70 C 16.230
49. EGP 2,67 C 17.210
50. MIK 2,60 C 22.230
51. HERMI 2,57 C 27.900
52. VRC 2,47 C 25.930
53. CLEANGRAD 2,47 C 25.110
54. RIEDL CNC 2,47 C 25.990
55. PAPIROTI 2,40 C 17.210
56. TRANSPAK 2,34 C 28.930
57. PLASTOFORM BLANCA 2,34 C 22.210
58. OMCO METALS SLOVENIA 2,32 C 24.510
59. GEP ŠTALEKAR 2,30 C 17.210
60. MITOL , Sežana 2,27 C 20.520
61. ORODJARSTVO KNIFIC 2,26 C 25.990
62. MAHLE Electric Drives Bovec 2,18 C 29.310
63. MINERALKA 2,17 C 23.990
64. MARLES HIŠE MARIBOR 2,16 C 16.230
65. HYPEX 2,40 C 28.120
66. XELLA porobeton SI 2,13 C 23.610
67. TRIVAL ANTENE 2,12 C 26.300
68. JAKŠA 2,10 C 26.110
69. TT OKROGLICA 2,09 C 13.960
70. LVL 2,09 C 24.530
71. ELPRO KRIŽNIČ 2,08 C 27.120
72. LUMAR IG 2,08 C 16.230
73. BAUMULLER DRAVINJA 2,08 C 25.990
74. TREVES 2,04 C 13.930
75. DONIT TESNIT 2,03 C 20.590
76. I.H.S. 2,01 C 28.220
77. ANTON BLAJ 2,00 C 25.940
78. MARIFARM 2,00 C 21.200
79. KO-SI 1,97 C 13.950
80. AVANTPACK 1,96 C 22.220
81. ARCONT IP 1,92 C 25.120
82. AKRIPOL 1,92 C 22.210
83. MAKOTER 1,90 C 22.220
84. ERTL GLAS STEKLO 1,90 C 23.110
85. VEPLAS 1,90 C 22.290
86. ABRASIV MUTA 1,90 C 24.520
87.
GRAMMER AUTOMOTIVE
SLOVENIJA
1,90 C 22.290
88. ORODJA ERHART 1,88 C 25.732
89. CHEMASS 1,87 C 26.510
90. LIV SYSTEMS 1,87 C 30.920
91. TRO 1,87 C 25.732
92. AGROLIT 1,86 C 20.200
93. CEMENTNI IZDELKI GOREC 1,82 C 23.610
94. Strip's 1,80 C 27.900
95. JAMNIK 1,77 C 17.210
96. UNIFOREST 1,75 C 28.300
97. LIP Bohinj 1,74 C 16.210
98. PREIS SEVNICA 1,74 C 25.290
99. ŠRAML 1,73 C 28.930
100. PETRIČ 1,70 C 25.110
Vir: Gvin in podjetja

59
DIGITALNA TOVARNA
Preskok v razmišljanju
o industriji!
Digitalno preobrazbo spodbujamo z integracijo avtomatizacije,
programske opreme in napredne tehnologije.
siemens.com/digital-enterprise

60
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Plastika in guma
Kovinska industrija
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. PLASTOFORM ŠMARJETA 5,89 C 22.290
2. OPLAST 4,96 C 22.290
3. FIBRAN 4,94 C 22.210
4. ISOKON 4,61 C 22.210
5. TERMOPLASTI-PLAMA 4,08 C 22.220
6. TEHNOS 3,97 C 22.290
7. FLUIDMASTER 2,93 C 22.290
8. APLAST 2,77 C 22.290
9. CABLEX PLASTIK 2,74 C 22.290
10. MIK 2,60 C 22.230
11. PLASTOFORM BLANCA 2,34 C 22.210
12. AVANTPACK 1,96 C 22.220
13. AKRIPOL 1,92 C 22.210
14. MAKOTER 1,90 C 22.220
15. VEPLAS 1,90 C 22.290
16.
GRAMMER AUTOMOTIVE
SLOVENIJA
1,90 C 22.290
17. IZOTERM PLAMA 1,52 C 22.210
18. KUM-PLAST 1,41 C 22.210
19. S E P 1,33 C 22.290
20. STATUS 1,28 C 22.290
1. ROLETARSTVO MEDLE 6,37 C 25.990
2. WILLY STADLER 5,08 C 25.120
3. REM 4,58 C 25.110
4. Gabrijel Aluminium 3,26 C 25.990
5. POVŠE METAL 3,15 C 25.990
6. Aluminium Kety Emmi 2,99 C 25.990
7. MONTER DRAVOGRAD 2,76 C 25.110
8. VRC 2,47 C 25.930
9. CLEANGRAD 2,47 C 25.110
10. RIEDL CNC 2,47 C 25.990
11.
OMCO METALS
SLOVENIA
2,32 C 24.510
12. ORODJARSTVO KNIFIC 2,26 C 25.990
13. LVL 2,09 C 24.530
14. BAUMULLER DRAVINJA 2,08 C 25.990
15. ANTON BLAJ 2,00 C 25.940
16. ARCONT IP 1,92 C 25.120
17. ABRASIV MUTA 1,90 C 24.520
18. PREIS SEVNICA 1,74 C 25.290
19. PETRIČ 1,70 C 25.110
20. KIG 1,63 C 25.990
Elektro industrija
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. Raycap 6,32 C 26.110
2. INTRA LIGHTING 4,75 C 27.400
3. TEM Čatež 4,69 C 27.330
4. HYLA 4,36 C 27.510
5. BOSCH REXROTH 3,21 C 27.110
6. CABLEX-T 3,07 C 27.900
7. HERMI 2,57 C 27.900
8. JAKŠA 2,10 C 26.110
9. ELPRO KRIŽNIČ 2,08 C 27.120
10. Strip's 1,80 C 27.900
Vir: Gvin in podjetja

Top 500
61

62 SBC | TOP 500 | Julij 2021
Stroji & naprave
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. PIŠEK - VITLI KRPAN 6,02 C 28.300
2. RLS 6,01 C 26.510
3. SIP 5,74 C 28.300
4. PODKRIŽNIK 5,62 C 28.150
5. METREL 4,77 C 26.510
6. INTRA LIGHTING 4,75 C 27.400
7. TEM Čatež 4,69 C 27.330
8. HYLA 4,36 C 27.510
9. MEBOR 4,05 C 28.490
10. SYSTEMAIR 3,93 C 28.250
11. GOSTOL-GOPAN 3,82 C 28.930
12. TAJFUN PLANINA 3,48 C 28.300
13. IMP PUMPS 3,32 C 28.130
14. BOSCH REXROTH 3,21 C 27.110
15. KRONOTERM 3,21 C 28.290
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
16. CABLEX-T 3,07 C 27.900
17. BELIMED 2,84 C 28.290
18. HERMI 2,57 C 27.900
19. TRANSPAK 2,34 C 28.930
20. TRIVAL ANTENE 2,12 C 26.300
21. ELPRO KRIŽNIČ 2,08 C 27.120
22. I.H.S. 2,01 C 28.220
23. ORODJA ERHART 1,88 C 25.732
24. CHEMASS 1,87 C 26.510
25. TRO 1,87 C 25.732
26. Strip's 1,80 C 27.900
27. UNIFOREST 1,75 C 28.300
28. ŠRAML 1,73 C 28.930
29. ROTIS 1,67 C 28.150
30. YASKAWA Ristro 1,64 C 28.990
Vir: Gvin in podjetja

63

Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
64
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Trgovina
Kako vsem kupcem
zagotoviti vozila?
Avtorica: Katarina Pernat
Prigo, d. o. o.
Ključni produkti:
Servisiranje osebnih, lahkih dostavnih in
tovornih vozil, prodaja vozil ter nadomestnih delov,
transport in logistika
Največji izzivi in tveganja do leta 2022:
»Dvig stroškov tako na vhodni kot na izhodni
strani.«
Največje priložnosti:
»Dvig prodajnih cen in dvig prometa.«
Ski & Sea, d. o. o.
Ključni produkti:
Prodaja rekreativnih vozil znamke BRP
(štirikolesniki, vodni skuterji, motorne sani ...)
Največji izzivi in tveganja do leta 2022:
»Naš največji izziv do konca leta 2022 bo
vsem našim strankam zagotoviti vozila in dodatno
opremo, po kateri povprašujejo. Proizvodnja večine
motornih vozil in njihove dodatne opreme je bila v
obdobju covida zmanjšana, povpraševanje po naših
proizvodih pa izjemno povečano. Posledice tega
močno občutimo tudi v našem podjetju.«
Največje priložnosti:
»Usmeritev v digitalni marketing in približanje
produkta kupcem prek spleta. S tem smo povečali
tudi obseg prepoznavnosti in spoznali nove
potencialne stranke, s katerimi bomo po sprostitvi
ukrepov z veseljem delili skupne spomine.«
Tapro trgovina, d. o. o.
Ključni produkti:
Prodaja kopalniške opreme in ogrevalne
tehnike
Največji izzivi in tveganja do leta 2022:
»Glede na trenutno rast poslovanja in uspešen
razvoj segmenta gradbeništva nas najverjetneje tudi
v letu 2022 čakajo podobni izzivi kot v zadnjih letih.
Najti moramo poslovne partnerje in okrepiti vezi z
obstoječimi, s katerimi bomo tudi v obdobju manjšega
razvoja nadaljevali začrtano pot.«
Največje priložnosti:
»Največje priložnosti glede poslovanja v naši
branži so zagotovo gradnje večjih stanovanjskih
objektov, ki so napovedane tudi že za naslednja leta.
Obenem je velika priložnost tudi večja kupna moč
in vse več povpraševanja končnih kupcev, ki se jim
moramo prilagoditi z večjo zalogo, hitrejšo dobavo ter
strokovno in hitro postrežbo.«
kakovost življenja
Prosigma d.o.o., Prešernova 7, 9240 Ljutomer
Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
www.kataloska-prodaja.si
Pisarniška, skladiščna in industrijska oprema
V Sloveniji že 25 let!
kakovost življenja
Prosigma d.o.o., Prešernova 7, 9240 Ljutomer
Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
Prosigma d.o.o., Prešernova 7, 9240 Ljutomer
Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
Prosigma d.o.o., Prešernova 7, 9240 Ljutomer
Tel.: +386 (0)2 5858480, fax: +386 (0)2 5858484
E-mail: info@prosigma.si www.prosigma.si
kakovost življenja
Našo kompletno ponudbo lahko najdete na spletni strani www.
kakovost življenja kakovost življenja kakovost življenja kakovost življenja
kataloska-prodaja.si. V prodajnem programu Prosigma d.o.o. imamo Prosigma d.o.o. več Prosigma kot d.o.o.
Prosigma d.o.o.
Prešernova 7, 9240 Ljutomer
Prešernova 7, 9240 Ljutomer
Prešernova 7, 9240 Ljutomer
Prešernova 7, 9240 Ljutomer
15.000 artiklov in sicer: pisarniško, skladiščno in industrijsko
opremo, kakor tudi opremo za dom. Nudimo vrhunsko kvaliteto,
ugodne cene, hitro dobavo in servis. Pokličite za ponudbo!
kakovost življenja
PROSIGMA d. o. o. | Prešernova 7, 9240 Ljutomer | T: 02 58 58 480, 02 58 58 487 | info@prosigma.si | www.kataloska-prodaja.si

100% SUV. 100% električen.
65
www.volkswagen.si/id4
Na poti do brezemisijske mobilnosti za vse.
Kombinirana poraba električne energije (kWh/100 km): 16,9−15,5 (NEVC). Emisije CO 2
: 0 g/km. Emisije CO 2
med vožnjo in skupne emisije CO 2
so odvisne od vira električne energije.
Volkswagen zato priporoča uporabo ekološko pridobljene elektrike. Ogljikov dioksid (CO 2
) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal
zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10
in
PM 2.5
ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Akcija traja do 30.9.2021. *BONUS v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti do 3.000,00 EUR z DDV (odvisno od izvedbe vozila)
do katerega je leasingojemalec upravičen, v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu vozila z družbo Porsche Leasing SLO, d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanja vozila
preko zavarovalnega zastopnika družbe Porsche Zavarovalno Zastopništvo d.o.o. (permanentno zavarovanje avtomobilskega kaska pri zavarovalnici Porsche Versicherungs AG,
Podružnica v Sloveniji in permanentno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava d.d.), pod pogoji akcije ID3BON_e2go_2021 (več na www.porscheleasing.si) **BONUS v
obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1.000,00 EUR z DDV ob nakupu polnilne postaje z montažo iz programa MOON ali Volkswagen. Nakup polnilne postaje z montažo je
potrebno opraviti pred nakupom/prevzemom vozila, v nasprotnem primeru kupec do bonusa ni upravičen. Šteje se, da je bil nakup opravljen z izvedbo avansnega plačila ali plačilom
celotne kupnine ali s sklenitvijo pogodbe za financiranje nakupa polnilne postaje z montažo. ***BONUS v obliki znižanja skupnega
zneska kredita za financiranje nakupa sončne elektrarne do 1.000,00 EUR z DDV (odvisno od moči sončne elektrarne), do katerega je
kreditojemalec upravičen v primeru sklenitve kreditne pogodbe za financiranje nakupa sončne elektrarne MOON in sklenitve pogodbe
o finančnem leasingu vozila, ki mora biti sklenjena najkasneje do sklenitve kreditne pogodbe (več na www.porscheleasing.si).
Center mobilnosti Špan
Tržaška cesta 547, 1351 Brezovica pri Ljubljani
01 365 80 81

66
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Trgovina
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. AUTOMATIC SERVIS 7,94 G 47.990
2. BUTAN PLIN 6,26 G 46.710
3. COCA-COLA HBC SLOVENIJA 5,61 G 46.340
4. SVILANIT SVILA 5,54 G 46.410
5. ABB 5,01 G 46.180
6. JYSK 4,95 G 47.590
7. ALPOD 3,56 G 46.730
8. PRIGO 3,49 G 45.310
9. PIRNAR 3,26 G 46.740
10. MARCHIOL 3,06 G 46.690
11. AVTOTEHNA VIS 2,92 G 45.110
12. PODRAVKA 2,87 G 46.190
13. Mercator IP 2,82 G 46.900
14. JUNGHEINRICH 2,65 G 46.690
15. SELTRON 2,54 G 47.190
16. MAVI 2,53 G 46.740
17.
DOKA SLOVENIJA opažna
tehnologija
2,53 G 46.900
18. SKI & SEA 2,51 G 46.190
19. TOTAL 2,50 G 46.900
20. OBNOVA, Ljubljana 2,32 G 46.730
21. PROMED 2,29 G 46.460
22. MERCIS 2,25 G 46.190
23. LESOPRODUKT 2,11 G 46.730
24. FREUDENBERG 2,08 G 46.490
25. LANDIS+GYR 1,99 G 46.190
26. BAKRA 1,97 G 46.190
27. PANNA PLUS 1,97 G 46.180
28. MEDICOPHARMACIA 1,97 G 46.460
29. SIEMENS 1,91 G 46.900
30. Bolton Adriatic 1,85 G 46.900
31. Kalcer 1,79 G 46.730
32. CEP 1,78 G 46.770
33. AVTO G 1,78 G 45.310
34. Sportsdirect.comSLVN 1,75 G 46.190
35. NAMA 1,73 G 47.190
36. VERUDELA 1,70 G 47.510
37. SIMPOS 1,69 G 46.900
38. MIKRO+POLO 1,68 G 46.750
39. KONUM 1,65 G 46.740
40. PLANETA 1,65 G 47.740
41. FIST 1,64 G 46.750
42. MEDILINE 1,62 G 46.460
43. SAM 1,61 G 47.520
44. EMPOR 1,61 G 46.900
45. ZELINKA 1,58 G 46.190
46. RAM 2 1,54 G 46.490
47. FARMEDICA 1,54 G 46.460
48. TEHIMPEX 1,51 G 46.740
49. HABERKORN 1,49 G 46.190
50. AC 1,47 G 45.310
51. STILLMARK 1,46 G 47.750
52. KARSIA, Dutovlje 1,44 G 46.750
53. ŠPAN 1,41 G 45.200
54. PULMODATA 1,40 G 46.460
55. FORTRADE 1,40 G 46.490
56. CVETKA DIR 1,39 G 46.730
57. MALALAN 1,39 G 47.770
58. BASF SLOVENIJA 1,34 G 46.190
59. J.U.A. FRISCHEIS 1,34 G 46.900
VSE ZA KOPALNICO
IN OGREVANJE
info@tapro-trgovina.si
www.tapro-trgovina.si
Tapro Trgovina d.o.o. v Ljubljani, Celovška cesta 280, 1000 Ljubljana, T + 386 1 583 77 00
Tapro Trgovina PE Trbovlje, Gabrsko 12, 1420 Trbovlje , T + 386 3 563 47 00

TOP 500
67
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
60. KURIVO GORICA 1,33 G 47.520
61. M&M INTERCOM 1,32 G 46.900
62. DELIKOMAT 1,32 G 47.990
63. ABC MAZIVA 1,32 G 46.750
64. ALU KONIG STAHL 1,32 G 46.190
65. Merck Sharp & Dohme 1,31 G 46.180
66. AC - LENART 1,30 G 45.110
67. TAPRO TRGOVINA 1,28 G 46.740
68. EDIT 1,27 G 46.190
69. PR 1,27 G 47.640
70. A2S 1,24 G 45.110
71. BLAŽIČ 1,24 G 46.190
72. NOVO NORDISK 1,24 G 46.460
73. KSB črpalke in armature 1,23 G 46.690
74. ABC NET 1,23 G 46.730
75. PAN-JAN 1,23 G 45.110
76. METALKA MEDIA 1,19 G 46.460
77. PRO-GEM 1,19 G 46.180
78. POLJE 1,18 G 47.520
79. INTER CARS INT 1,17 G 45.310
80. MAREX 1,16 G 46.740
81. SIMPS'S 1,16 G 46.460
82. PPG CEE 1,14 G 46.750
83. TGH 1,14 G 47.520
84. ZAVAS 1,14 G 46.900
85. DOM TRADE 1,13 G 47.520
86. KAASS - AVTO 1,13 G 45.110
87. TIPS 1,13 G 46.900
88. MTC-SL Murska Sobota 1,12 G 46.900
89. PHARMAMED-MADO 1,11 G 46.460
90. FLEGIS 1,11 G 46.900
91. OBEN-AUF 1,09 G 46.730
92. FAMA 1,05 G 47.110
93. PNEUMATIC B&F 1,04 G 45.310
94. EXTRA LUX 1,03 G 47.622
95. TERMOTEHNIKA 1,03 G 46.740
96. C.J.I. 1,02 G 45.110
97. OPEKA 1,00 G 46.730
98. SG GUZELJ 1,00 G 47.990
99. DZS GRAFIK 0,99 G 46.760
100. DIGITKLIK 0,98 G 47.910
Vir: Gvin in podjetja
T.P.G. = Trust, Personal care and Global presence
Podjetje T.P.G. Logistika d.o.o. je zasnovano in deluje
po načelih, kateri so razvidni že iz samega imena podjetja,
in sicer:
• na osnovi zaupanja strank (Trust),
• osebnega odnosa ter skrbnega prizadevanja do kvalitete
naših storitev (Personal care)
• in seveda z globalno prisotnostjo s katero zadovoljujemo
celovito pokritost storitev »door to door« (Global presence)
Smo dinamično hitro rastoče podjetje z izkušenim kadrom, ki s
svojim znanjem in prizadevanjem strmi, da svojim komitentom
poišče vedno najugodnejši ter najhitrejši način transporta. Na
osnovi profesionalnosti in izkušenj pridobljenih skozi leta
nudimo optimalne rešitve ter najkonkurenčnejšo ponudbo.
Osnovne storitve:
• Organizacija ladijskih, zbirniških, avio ter
kamionskih prevozov
• Skladiščenje ter distribucija blaga
• Uvozno ter izvozno carinjenje znotraj podjetja
(z lastno carinsko garancijo)
• Svetovanje strankam s skupnim doseganjem
optimalnih rešitev
S hčerinskim podjetjem T.P.G. Agent d.o.o. nudimo možnost
najema oz. rezervacije ladij za projektni, razsuti in kosovni
tovor. Specializirani smo tudi za hitro pokvarljivo blago ter
ostali temperaturno občutljivi tovor, pri čem predstavljamo
enega največjih partnerjev Luke Koper d.d.
www.tpg.si
T.P.G. LOGISTICS LTD.
Vojkovo Nabrežje 30 A, 6000 Koper - SI |
Tel.: +386 5 663 89 00 | Fax: +386 5 663 89 08 | info@tpg.si

68 SBC | Izzivi | Julij 2021
Lekcije iz časa epidemije
Avtorica: Aleksandra Godec
Sabina Sobočan, Varis group
»Glede na to, da ogromno delamo v tujini, predvsem v Nemčiji, Avstriji in Švici, smo
se morali vsak dan prilagajati, spremljati ukrepe in zakonodajo glede odprtja oziroma
zaprtja mej in pogojev za prehajanje mej. Veliko je bilo izzivov, pogovorov, sestankov in
usklajevanj, veseli pa me, da smo svojo barko kljub okoliščinam uspešno krmarili.«
Uroš Rosa, Akrapovič
»Največja lekcija epidemije je, da so spremembe naša edina stalnica; velikokrat ne veš,
kdaj bodo prišle, kako se bodo zgodile in v kakšnem obsegu. Ko gre podjetju zelo dobro,
ni nujno, da mu bo šlo dobro tudi naprej – to je ena največjih lekcij epidemije. Epidemija je
vplivala na vse elemente. Na začetku nismo vedeli, kako se bodo na dogajanje odzvali trgi,
kakšen bo vpliv na dobavno verigo in kakšen na zaposlene.«
Medeja Lončar, Siemens Slovenija
»Spoprijemanje z epidemijo je bilo seveda polno izzivov, ki smo jih z ekipo uspešno
premoščali. Na prvo mesto smo postavili zdravje zaposlenih in takoj organizirali delo na
daljavo, vzpostavili pa smo tudi orodja za odnose s kupci v novi realnosti. Morda so prav
največje disrupcije v zgodovini človeštva med drugim tudi največji pospeševalci razvoja,
nove miselnosti, novih prilagoditev. Pandemija covida-19 je podčrtala nujnost ne le hitre
digitalizacije, ampak tudi trajnostnega razvoja (in tehnologij, ki ga omogočajo).«
Goran Miškulin, Spintec
»Poslovanje naše družbe je v letu 2020 padlo za 60 odstotkov. Na to nismo bili pripravljeni
v nobenem scenariju in z nobeno simulacijo poslovanja. Treba je bilo hitro sprejeti nove
okoliščine in od vodenja zelo uspešnega poslovanja preiti h kriznemu menedžmentu.
Najtežje je bilo odpuščati sodelavce.«
Matjaž Čemažar, Domel Holding
»Ob pojavu epidemije marca 2020 je bil največji izziv oceniti tveganje za zdravje
zaposlenih ob vseh neznankah, ki jih je novi virus prinašal. Vzpostavili smo redne dnevne
sestanke krizne skupine, ki se je sestajala zjutraj ter vsak dan sproti usklajevala ukrepe
glede na stanje v podjetju in vladne ukrepe. Dnevna obveščenost je bila med sodelavci
odlično sprejeta, saj smo poleg ozaveščanja in informiranja o stanju v podjetju obvestila
izkoristili tudi za pozitivna sporočila in dvig motivacije zaposlenih.«

Izzivi
69
Martin Jezeršek, Jezeršek gostinstvo
»Največja lekcija je bila verjetno to, da smo ponovno ugotovili, kako ranljiv je pravzaprav
svet in da smo kot družba slabo pripravljeni na tveganja, kakršno je epidemija.
Zame je bila oziroma je epidemija velika preizkušnja in lekcija predvsem z vidika kriznega
vodenja in upravljanja tveganj. Ogromno sem se naučil o pomembnosti transparentne
komunikacije z različnimi deležniki, predvsem zaposlenimi.«
Luka Pušnik, Zavarovalnica Triglav
Že vrsto let dajemo poudarek digitalnim in drugim možnostim poslovanja s strankami
na daljavo. Izredne razmere so celo prinesle dodaten zagon nekaterim načrtovanim
strateškim razvojnim aktivnostim. Ocenjujemo, da smo uspeli narediti dodaten korak v
smeri digitalne transformacije skupine.
Andrej Meža, NLB
V tem obdobju smo se srečevali predvsem z izzivom, kako na različne načine pomagati
podjetjem pri zagotavljanju tekoče likvidnosti. Druga naloga je bila svetovati, kako v teh
negotovih časih uravnoteženo obvladovati poslovna tveganja – pri kupcih, prodajalcih,
dobaviteljih in podizvajalcih, tudi s kombinacijo različnih finančnih storitev, kot je odkup
terjatev ali leasing. Po naših izkušnjah je epidemija na številne procese delovala kot
katalizator oziroma pospeševalec, da so se odvili veliko hitreje, kot bi se sicer.
Nuša in Štefan Pavlinjek, Roto Slovenija
»Izjemnega pomena je bila pogosta in usklajena komunikacija s
poslovnimi partnerji, tako s kupci kot z dobavitelji. Ugotavljamo,
da je zanesljivost podjetij bistveno okrepila tudi medsebojno
zaupanje v teh turbulentnih časih in nadgradila partnerski
odnos. Epidemija je bila velika priložnost za integracijo
digitalnega poslovanja v vsakdanje delo v skupini ROTO, kar je
pozitivno vplivalo na učinkovitost zaposlenih, racionalizacijo
stroškov in transparentnost poslovanja.«
Skrivnost uspeha sta tradicija in trdo delo
Šušteršič, d. o. o. je priznano družinsko podjetje, kjer se že desetletja
ukvarjajo s krovstvom, kleparstvom in tesarstvom, v zadnjem času
pa tudi s storitvami z avtodvigali in hiab dvigali ter transportom tovora
izrednih dimenzij.
Začetki njihove zgodbe segajo v leto 1967, ko se je Stanislav Šušteršič
s kladivom, svežnjem žebljev in malim metrskim krivnim strojem lotil
krovsko-kleparskih storitev. Veljal je za poštenega in skromnega človeka,
dela je bilo vedno več in podjetje se je nenehno razvijalo.
Izdelavi in popravilu streh so z desetletji dodali trgovino
krovsko kleparskih izdelkov, vse to so dopolnili
še s storitvami z avtodvigali in hiab dvigali
do nosilnosti 220 ton in kasneje s transportom tovora izrednih dimenzij.
V podjetju Šušteršič, d. o. o., kjer danes deluje že tretja generacija, so posebej
ponosni na to, da jim je v petdesetih letih delovanja uspelo prekriti
več kot 50 cerkvenih streh in zvonikov. Skrivnost njihovega uspeha sta
tradicija in trdo delo.
www.sustersic.si

70
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Gradnja in dom
Smer: digitalizacija, izvoz,
zdravje
Avtorica: Katarina Pernat
Varis Lendava, d. o. o.
Ključni produkti:
Vodilni evropski proizvajalec gotovih kopalnic
Največji izzivi in največja tveganja do leta 2022:
»V prihodnje se želimo razširiti na druge tuje
trge, kar bo zagotovo predstavljalo izziv, saj pri našem
produktu pridobivanje novih kupcev lahko traja več
let. V prihodnje bo dodaten izziv najti tudi ustrezen,
primeren in kakovosten kader. Prav tako smo si za
enega od ključnih ciljev zadali razvoj novih produktov,
ki jih želimo do konca letošnjega leta implementirati
v proizvodni program in digitalizacijo poslovnih
procesov.«
Največje priložnosti:
»Želimo si biti še boljši, večji in uspešnejši.
V prihodnje bomo, tako kot doslej, na prvo mesto
postavljali kakovost, razvijali nove produkte in
nadaljevali digitalizacijo poslovnih procesov. Vlagali
bomo tudi v zaposlene, ki so srce podjetja, in v njihovo
medsebojno povezanost.«
Lumar IG, d. o. o.
Ključni produkti:
Vodilni slovenski proizvajalec skoraj
ničenergijskih lesenih montažnih zgradb
Največji izzivi in največja tveganja do leta 2022:
»Največji izzivi so in bodo povezani z rastjo cen
surovin ter razpoložljivostjo kapacitet.«
Največje priložnosti:
»Po vsaki krizi se stvari postavijo na novo.
Pojavlja se veliko novih priložnosti, predvsem z vidika
zdravega in naravnega bivanja.«
Roto Group, d. o. o.
Ključni produkti:
Sistemi za čiščenje vode, kot so čistilne
naprave, lovilniki olj in maščob ter zalogovniki
deževnice in pitne vode
Največji izzivi in največja tveganja do leta 2022:
»Pomembni izzivi v današnjem času so
obvladovanje stroškov, saj cene surovin in stroški
delovne sile izjemno naraščajo. V skupini Roto zato
stremimo k čim večji avtomatizaciji in robotizaciji pri
proizvodnji plastičnih izdelkov, saj tako procese lažje
optimiziramo.«
Največje priložnosti:
»V skladu z naraščajočimi povpraševanjem
povečujemo proizvodne kapacitete. Intenzivno
razvijamo nove izdelke, saj se zavedamo, da se tržni
deleži prav v tem času zelo spreminjajo, zato moramo
pripraviti portfelj novih produktov, ki bodo zanimivi v
prihodnosti. Prav tako se z digitalizacijo spreminjajo
delovni procesi, zato potrebujemo čim več mladih, ki
bodo v naš način dela in podjetniško kulturo prinesli
sveže ideje in znanje.«
MIK, d. o. o.
Ključni produkti:
Stavbno pohištvo (okna in vrata), prezračevalni
sitem Mikroventa
Največji izzivi in največja tveganja do leta 2022:
»Največji izzivi po epidemiji covida-19 do konca
leta 2022 so izgradnja inštituta za prezračevanje
in proizvodnjo dejavnost na 6.200 m2 . Poleg tega
svojo energijo usmerjamo v digitalizacijo celotnega
podjetja. Izziv pa vsekakor predstavljata tudi
upravljanje kadrov in vodenje ekip, saj epidemiološka
situacija ni vplivala le na gospodarstvo, temveč tudi
na ljudi.«
Največje priložnosti:
»Največje priložnosti vidimo v prezračevanju.
Veliko pozornosti usmerjamo v šole, vrtce, domove
za ostarele in druge podobne institucije, saj je
kakovost zraka v teh okoljih oziroma objektih še toliko
pomembnejša.«

71
V digitalizacijo verjamejo več kot 25 let!
Njihove informacijske rešitve za digitalizacijo procesov uvajajo
podjetja, ki želijo s pohitritvijo in avtomatizacijo poslovanja ustvariti
občutne časovne in finančne učinke.
Digitalizacija poslovanja v
slovenskih podjetjih ima vsaj
toliko tradicije, kot podjetje
Genis. Kot pionirji digitalnega
poslovanja so najprej sodelovali
z domačimi blue chipi. Danes
svojo vizijo prenašajo na podjetja
vseh velikosti in dejavnosti, ki
želijo z nadzorovanimi in
digitaliziranimi procesi
vzpostaviti kompetenčni red in
novo raven produktivnosti.
Kjer so doma dobre prakse
Digitalna transfromacija se je
danes dotaknila že praktično
vsakega podjetja. V Genisu
verjamejo, da so lahko uspešni
le tisti projekti digitalizacije, ki
imajo za cilj učinkovitejše,
cenejše in bolj varno poslovanje.
To je tudi že vrsto let strategija
podjetja, ki jo udejanjajo s
prenašanjem najboljših praks v
procesih, organizaciji in pri
uporabi tehnologij.
Inovativnost v procesih
Vsak posamezen proces, ki se ga
digitalizira, je posebna zgodba.
Razumevanje posebnosti
poslovanja ter uporabniških
zahtev so v Genisu pretopili v
številne inovacije. Podjetja, ki
svoj nadaljni razvoj vidijo v
digitalizaciji procesov zato pri
Genisu dobijo najširši nabor
preizkušenih rešitev.
Digitalizirajte ključna
poslovna področja
Nabava: Popoln vpogled v
nabavni proces od nabavnih
potreb do potrjenih računov.
Produkcija in tehnologija:
brezpapirna proizvodnja ter
upravljanje vodenja tehnične in
produtne dokumentacije.
Vodenje in organizacija:
Digitalizacija vodstvenih modelov
in odločanja, sistemov kakovosti,
ter upravljanja pooblastil in
odgovornosti.
Viri in storitve: Spremljanje
podpornih storitev ter uprabe
poslovnih sredstev in virov.
Genis d. o. o. | Likozarjeva 1a | 4000 Kranj
T: (04) 251 93 00 | E: prodaja@genis.si | www.genis.si

72
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Gradnja & dom
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. Varis Lendava 7,05 F 43.990
2. WILLY STADLER 5,08 C 25.120
3. JYSK 4,95 G 47.590
4. INTRA LIGHTING 4,75 C 27.400
5. TEM Čatež 4,69 C 27.330
6. IMP PROMONT 4,59 F 43.220
7. HYLA 4,36 C 27.510
8. ADRIA DOM 3,92 C 16.230
9. ALPOD 3,56 G 46.730
10. PIRNAR 3,26 G 46.740
11. KRONOTERM 3,21 C 28.290
12. MARMOR HOTAVLJE 3,12 C 23.700
13. MINERAL 3,01 C 23.700
14. Wienerberger 2,71 C 23.320
15. V3 2,71 F 41.100
16. M SORA 2,70 C 16.230
17. MIK 2,60 C 22.230
18. MAVI 2,53 G 46.740
19. OBNOVA, Ljubljana 2,32 G 46.730
20. SGP GRADITELJ 2,23 F 41.200
21. TELEG-M 2,17 F 42.220
22. MARLES HIŠE MARIBOR 2,16 C 16.230
23. XELLA porobeton SI 2,13 C 23.610
24. LESOPRODUKT 2,11 G 46.730
25. LUMAR IG 2,08 C 16.230
26. RGP 2,06 F 43.990
27. ARCONT IP 1,92 C 25.120
28. ROLTEK 1,89 G 43.320
29. CEMENTNI IZDELKI GOREC 1,82 C 23.610
30. Kalcer 1,79 G 46.730
31. ANDREJC 1,74 F 43.120
32. LIP Bohinj 1,74 C 16.210
33. AG-MONTAŽA 1,72 F 43.990
34. REMONT 1,66 F 41.200
35. KONUM 1,65 G 46.740
36. SAM 1,61 G 47.520
37. ELCOM 1,53 F 43.210
38. RIKO HIŠE 1,52 C 16.230
39. TEHIMPEX 1,51 G 46.740
40. PROJEKT PILONOVA 1,51 F 41.100
41. PIRC GRADNJE 1,46 F 43.120
42. CVETKA DIR 1,39 G 46.730
43. AGM NEMEC 1,38 F 42.990
44. KURIVO GORICA 1,33 G 47.520
45. KOMUNALNE GRADNJE 1,33 F 42.210
46. TAPRO TRGOVINA 1,28 G 46.740
47. PROFILES 1,26 C 16.290
48. ABC NET 1,23 G 46.730
49. ASFALT KOVAČ 1,23 F 42.110
50. KOGRAD IGEM 1,19 C 23.610
51. MODRA VILA 1,19 F 41.100
52. SLEMENŠEK 1,18 F 42.110
53. POLJE 1,18 G 47.520
54. ALPLES 1,16 C 31.090
55. MAREX 1,16 G 46.740
56. HIT PRELESS 1,16 C 31.090
57. GML 1,14 F 42.220
58. TGH 1,14 G 47.520
59. ADRIAING 1,14 F 41.200
60. DOM TRADE 1,13 G 47.520
61. ESOL 1,13 C 16.210
62. ELMONT BLED 1,09 F 43.290
63. OBEN-AUF 1,09 G 46.730
64. Hörmann Slovenija 1,09 F 43.320
65. NEREUS 1,09 F 41.200
66. GORIŠKE OPEKARNE 1,08 C 23.320
67. DOORS 1,06 C 16.230
68. INTECH GRADNJE 1,05 F 41.200
69. PC KOMENDA 1,05 F 41.100
70. MAKRO 5 GRADNJE 1,05 F 41.200
71. SL - INŽENIRING Boršt 1,04 F 43.390
72. ROTO - PAVLINJEK 1,04 C 22.230
73. Eternit Slovenija 1,03 C 23.650
74. DAT - CON 1,03 N 80.200
75. TERMOTEHNIKA 1,03 G 46.740
76. POMGRAD - CP 1,02 F 42.110
77. OPEKA 1,00 G 46.730
78. EUROFOREST 0,96 G 46.730
79. BENKO-TEHNA Puconci 0,96 G 46.740
80. TRIMO MSS 0,95 F 41.100
Vir: Gvin in podjetja

LepiLa za industrijsko uporabo,
73
obrtniška deLa in spLošno rabo
šIrOka PaLETa IZdELkOv Za vSak LEPILnI IZZIv
InOvaTIvnE In uPOrabnIku PrILagOjEnE rEšITvE
OkOLju PrIjaZnI IZdELkI vrhunSkE kakOvOSTI
STrOkOvnO SvETOvanjE
VMES SMO VEDNO MI
Z močnimi partnerskimi vezmi ustvarjamo trajne spoje.
MITOL, tovarna lepil, d.o.o., Sežana, Partizanska cesta 78, SI-6210 Sežana, T: +386 5 73 12 300 E: mitol@mitol.si, www.mitol.si

274
Član
V lanskem, najtežjem
letu so obeležili 30 let
in zrasli – drugo leto
širijo dejavnost
Podjetje Modri val, ki se
ukvarja s čiščenjem predvsem
v proizvodnih in poslovnih
prostorih, je bilo ustanovljeno
leta 1990. 30-letnico podjetja so
tako obeležili lani – letu, ki je
bilo, kot pravijo, najtežje doslej.
spremembam,
ki so
nas doletele
v letu poprej,
»Navkljub
smo zaradi
dolgoletnih izkušenj, kakovosti,
hitre odzivnosti, pokritosti regije
ter dobrega in pristnega odnosa
do naročnikov beležili rast v vseh
treh državah, kjer delujemo,« pove
direktor podjetja Anže Vovčko. Tako
so v Sloveniji povečali prodajo v
višini 22,8 odstotka, na Hrvaškem
34,9 odstotka ter v Bosni in Hercegovini
13,8 odstotka.
Za kakovost skrbijo med drugim tudi
tako, da imajo lasten izobraževalni
center Modri val Academy. V okviru
akademije štiri- do šestkrat letno preverjajo
znanje svojih zaposlenih.
KaKo so se znašli v času
epidemije?
V času covida so bili kar nekaj mesecev
zaprti. Kako jim je torej tako
uspešno uspelo prebroditi lansko
leto? Podjetje je v leto 2020 stopilo v
dobri finančni kondiciji in si že v letu
prej zagotovilo kar nekaj projektov.
Prav tako so izkoristili subvencijo
države, na račun česar niso odpuščali
svojih zaposlenih.
Situacija, v kateri so se znašli, jim je
spremenila tudi pogled na ljudi in tako
so v redno prakso uvedli spomladanske
in jesenske 'free weekende' za
srednji management in vodstvo.
Novost v podjetju je tudi psihoterapija.
»Moji otroci se ukvarjajo s
športom in v športu je psihoterapija
zelo priznana kot pomemben del
napredka,« pove Vovčko in poudari,
da se je obisk psihoterapevtke enkrat
na teden zelo obnesel in postal redni
službeni vzorec. Vsi so osebnostno
zrasli in bodo s tem tudi nadaljevali.
»Ljudje so temelj podjetja, delaš za
ljudi, oni delajo zate, delamo drug za
drugega, moramo se znati poslušati,
sprejemati,« še poudari.
Kljub temu da so v mesecih popolnega
zaprtja beležili 60-odstotni
padec prihodkov, niso zmanjševali
plač zaposlenih.
v načrtu širitev dejavnosti –
facility
V podjetju so prepoznali, da ekipa
potrebuje počitek, in se odločili, da
se letos ne bodo nikjer širili, da se
odpočijejo, saj je bila, kot pravi sogo-
vornik, situacija v epidemiji resnično
naporna – kako zadržati ljudi, kako ne
ogroziti obstoja podjetja, nervoza se
je pojavljala pri naročnikih, posledično
tudi pri njih.
So se pa odločili, da naredijo nov
oddelek 'facility'. Ne ukvarjajo se več
le s čiščenjem, ampak izvajajo tudi
vsa hišniška dela – od suhomontažih,
elektroinštalacij, vodovodnih inštalacij
pa vse do selitev. V naslednjem
letu bodo to dejavnost še okrepili in
pridobili stranke, ki jim lahko ponudijo
celoten paket storitev.
»Želimo si stranke, ki jim lahko
ponudimo celotno storitev facility,«
zaključi Vovčko.
Vzdržujejo tudi objekte v Kvarnerju
in Istri!
Promo

SBC | TOP 500 | Julij 2021
75
Prehrana
Paradajz, d. o. o.
Z načrtom za okrevanje
in širitev
Ključni produkti:
Paradižnik Lušt več vrst
Največji izzivi in tveganja do leta 2022:
»Že kar nekaj časa smo priča podražitvam
praktično vseh ključnih materialov in storitev
(energenti, embalaža). Te vplive moramo zato
poskušati blažiti z iskanjem vseh možnih rezerv ter z
uporabo inovativnih metod in pristopov, tako znotraj
podjetij kot na nabavnih trgih. Ponovno odprtje
in konjunktura nas postavljata tudi pred izzive pri
pridobivanju novih kadrov ter zadržanju obstoječih.«
Največje priložnosti:
»Načrt za okrevanje in odpornost bo, vsaj
potencialno, ponudil sredstva za izvajanje/
nadaljevanje aktivnosti digitalizacije procesov,
nakazujejo se tudi možnosti za nadaljnje investicije
v povečevanje pridelovalnih kapacitet. Vsekakor pa
smo osredotočeni na stalno povečevanje oziroma
ohranjanje kakovosti naših pridelkov.«
Avtorica: Katarina Pernat
Prehrana
Naziv
Izid pred davki,
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA) v mio
evrov
Glavna
dejavnost
1. COCA-COLA HBC SLOVENIJA 5,61 G 46.340
2. PP - AGRO 4,05 A 01.500
3. POMURSKE MLEKARNE 3,20 C 10.510
4. Sovita 3,05 I 56.101
5. PARADAJZ 2,90 A 01.130
6. MESARSTVO OBLAK 1,64 C 10.110
7. Panvita Agromerkur 1,56 A 01.470
8. ŽIPO Lenart 1,36 A 01.110
9. DELIKOMAT 1,32 G 47.990
10. MESO KAMNIK 1,28 C 10.110
11. RAMUTA 1,11 A 01.470
12. FAMA 1,05 G 47.110
13. SG GUZELJ 1,00 G 47.990
14. GP Trojane 0,95 I 56.101
15. EVROSAD 0,94 A 01.240

76
SBC | TOP 500 | Julij 2021
Ostali iz lestvice top 500
Samooskrba, logistični kaos,
inflacija …
Avtorica: Katarina Pernat
Plevnik, d. o. o.
Ključni produkti:
Proizvodnja celovite opreme za predelavo
mleka
Največji izzivi in tveganja do 2022:
»Največji izziv in tveganje po covidu je
vsekakor nestabilnost cen, ki zahteva dodatne
kalkulacije izdelkov in s tem dvig njihovih cen, zaradi
tega pa je potrebno tudi dodatno udejstvovanje pri
kupcih. Izzivi so prav tako dobavljivost materialov,
primanjkljaj ustreznih kadrov in državne omejitve
zaradi covida-19 (zapiranje države).«
Največje priložnosti:
»V zadnjem času se povečuje zanimanje
za samooskrbo, prav tako se dviguje trend lokalne
pridelave mlečnih izdelkov ter povpraševanje po
domačih mlečnih izdelkih s strani potrošnikov.«
Ream, d. o. o.
Ključni produkti:
Dobava, prodaja in poprodaja profesionalnih in
gospodinjskih klimatskih, prezračevalnih in ogrevalnih
sistemov
Največji izzivi in tveganja do 2022:
»Največje tveganje predstavlja primanjkljaj
komponent zaradi pomanjkanja materialov na
globalni ravni. Ta skupaj z logističnim »kaosom« pri
transportu z Daljnega vzhoda do neke mere otežuje
nemoteno proizvodnjo. To nam prinaša izzive pri
planiranju in zagotavljanju povečane ter hkrati
optimalne zaloge proizvodov. Prav v koronskem
letu smo za lastne potrebe zgradili nov poslovnoskladiščni
objekt.«
Največje priložnosti:
»V tem trenutku se usmerjamo v digitalizacijo
poslovnih procesov ter vpeljavo komunikacijskih
tehnologij in marketinških orodij v naše procese
delovanja.«
Ržišnik Perc, d. o. o.
Ključni produkti:
Celostno interdisciplinarno delo arhitektov in
inženirjev
Največji izzivi in tveganja do 2022:
»Največja tveganja in hkrati izzive enačimo s
stiskami, v katerih se znajde gospodarstvo ob pojavu
temeljnih kriznih spremenljivk, kot so inflacija, kreditni
krči in visoke obrestne mere; torej z vsem, kar vpliva
na krčenje rasti in zato zahteva zategovanje pasov.«
Največje priložnosti:
»Največje priložnosti vidimo v ugodnem
obdobju za investicije, ki smo mu trenutno priče; za
širjenje kapacitet, infrastrukture in digitalizacijo.«
Riko Ekos, d. o. o.
Ključni produkti:
Sistemi za obdelavo odpadkov in proizvodnjo
alternativnih goriv, oprema za zimsko in letno
vzdrževanje cest
Največji izzivi in tveganja do 2022:
»Največje tveganje vidimo v divji rasti cen
surovin, kar lahko močno zmanjša investicije oziroma
jih vsaj začasno ustavi. Izziv vidimo v postavitvi
novih prodajnih kanalov in marketinški strategiji, ki bo
potekala predvsem na spletu.«
Največje priložnosti:
»Širitev na nove trge.«

TOP 500
77

78 2
Član
Že 20 let s pomočjo
IT rešitev krepijo
konkurenčnost svojih
naročnikov
»Veliko večino rešitev, ki jih ponujamo, uporabljamo tudi sami, zato jih
zelo dobro poznamo,« poudarja direktor HC Centra Aleksej Kranjec.
Storitve družbe
HC Center vključujejo
dobavo IT opreme,
servis, infrastrukturne
posodobitve,
vzdrževanje, varnostne
rešitve in digitalizacijo
poslovanja.
HC Center letos praznuje
20 let delovanja. Prvo
desetletje so bili usmerjeni
predvsem v ponudbo
sistemskih rešitev.
Leta 2009, ko se je začelo razvijati
računalništvo v oblaku, so uvedli
koncept najema njihove infrastrukture
v oblaku pod imenom HC Cloud.
Direktor Aleksej Kranjec izpostavlja
še leto 2017, ko so razvili rešitve
za digitalizacijo poslovanja v sklopu
globalnega ponudnika Canon Therefore.
»Tudi tukaj rešitve ponujamo na
osnovi lastniškega ali naročniško-najemnega
modela. Ta se v zadnjih letih
močno razvija,« razlaga sogovornik.
Delovanje, poDprto z
ISo StanDarDI
V preteklem letu so uvedli v svoje
poslovanja standarda ISO 9001 in
27001, slednji je varnostni standard,
ki prihaja zlasti do izraza v okviru
rešitve HC Cloud in zagotavljanju IT
podpore. Z omenjenima standardoma
so uredili in optimizirali procese
znotraj podjetja in digitalizirali
lastno poslovanje.
Butično poslovanje
V HC Centru želijo vsakega naročnika
dobro spoznati – njegov koncept
poslovanja, potrebe in izzive,
s katerimi se sooča. Na tej osnovi
pripravijo rešitve, ki so mu pisane na
kožo in zanj lahko izboljšajo učinkovitost
poslovanja in konkurenčnost.
Njihov pristop je butičen, pri čemer
se posvetijo vsakemu naročniku. »Veliko
večino rešitev, ki jih ponujamo,
uporabljamo tudi sami, zato jih zelo
dobro poznamo,« poudarja direktor
Aleksej Kranjec.
temelja Dobrega SoDelovanja:
zaupanje In Dogovarjanje
Temelj dobrega odnosa s stranko je
po Kranjčevih besedah zaupanje.
Temu sledita komunikacija in dogovarjanje
v dobrem in slabem. Poslovno
sodelovanje je namreč dolgoročno
in doživlja vzpone in padce, prihaja
tudi do neljubih situacij, menjajo se
tehnologije in koncepti. »Ključno je,
da smo kot podjetje in posamezniki
sposobni komunicirati v vsakem času,
predvsem s ciljem, da se za naročnika
najde najboljšo rešitev,« pravi.
DvIgovatI It na vIšjo raven
Sogovornik pravi, da je odnos
naročnikov do IT različen. Nekateri
se zavedajo, da je ključen za njihov
obstoj in uspešno delovanje, nanj
gledajo kot na profitni center. Drugi
pa kot na nujno zlo in strošek. Prvi
mu posvečajo veliko več pozornosti
in skušajo predvideti različne situacije,
do katerih lahko pride, da se
definirajo tako imenovana pravila
neprekinjenega poslovanja. »Pri vseh
naročnikih pa se trudimo, da dvigujemo
IT na vedno višjo raven,« poudarja
sogovornik.
Strankam In SebI zagotavljatI
StabIlno Delovanje
Aleksej Kranjec poudarja, da mora
informacijska tehnologija brezhibno
delovati ravno v sedanjem korona
času. »Naši naročniki so začutili, da
lahko tudi v takšnih razmerah računajo
na nas, da z našo pomočjo lahko
delujejo od kjerkoli,« poudarja. V
prihodnje bodo dodajali nove rešitve
tudi na svoji oblačni platformi. Sebi in
svojim strankam pa želijo zagotavljati
stabilno rast in konkurenčnost.
Promo

HC CLOUD – SODOBNO RAČUNALNIŠTVO IZ OBLAKA
79
Vsi računalniški oblaki niso enaki. Izberite najboljšega
za lastne potrebe. Izberite HC Cloud.
Nakup lastne strežniške in programske opreme pogosto
spremljajo visoki investicijski stroški, ki si jih nekatera podjetja
ne morejo, druga pa niti ne želijo privoščiti. V podjetju HC
Center d. o. o. razumemo, da so potrebe podjetij različne,
zato vam na podlagi strokovne analize obstoječega stanja
nudimo individualno prilagojeno rešitev. Že več kot 10 let
nudimo najem povsem prilagodljivih storitev računalništva
v oblaku pod blagovno znamko HC Cloud. Prenovljeno
strežniško okolje oblaka HC Cloud temelji na novi vrhunski
infrastrukturi Hewlett Packard Enterprise HPE SimpliVity, ki
se nahaja v dveh geografsko ločenih podatkovnih centrih,
vse storitve pa se izvajajo skladno s standardom ISO 27001.
Sistemsko okolje v celoti izpolnjuje zahteve podjetij po visoki
razpoložljivosti storitev, saj deluje v režimu 24/7, mesečna
razpoložljivost okolja pa dosega vsaj 99,98 %.
Rešitve za zanesljivo poslovanje in večjo produktivnost
zaposlenih
HC Cloud je zasnovan za rešitve, na katerih temelji poslovanje
sodobnih podjetij. Te bodo podprle vaše poslovne
procese in pripomogle k večji produktivnosti zaposlenih.
Podjetja ali samostojni podjetniki se lahko odločijo za
najem lastnega virtualnega strežnika, najem lastnega e-
-poštnega strežnika Microsoft Exchange ali pa postavitev
celovitega zasebnega strežniškega okolja v oblaku. Poleg
najema IT-infrastrukture kot storitve iz oblaka, vedno več
podjetij prisega tudi na najem programske rešitve Canon
Therefore za digitalizacijo poslovanja.
Za miren spanec pa poleg varnega in zanesljivega dostopa
do podatkov – kjerkoli in od koderkoli – skrbi tudi
napredno varnostno kopiranje podatkov na oddaljeno lokacijo,
od koder jih je mogoče hitro in enostavno obnoviti
v primeru hude napake ali katastrofe ali pa z delom začeti
na drugi lokaciji.
Prisegajo na HC Cloud - Storitve HC Cloud uporablja že več sto slovenskih podjetij, ki se nanje zanašajo iz dneva v
dan. To je nekaj njihovih pričevanj:
»Z odpiranjem novih trgovin in povezovanjem v
skupino Sport Vision smo se v našem hitro rastočem
in dinamičnem podjetju znašli pred izzivom najti
stroškovno ugodno rešitev najema IT-infrastrukture
v oblaku. Podjetje HC Center d. o. o. je preučilo
naše potrebe in nam ponudilo v celoti prilagojeno
celovito storitev najema IT-okolja v sklopu rešitve HC
Cloud. Do oblačnega okolja lahko dostopamo kjerkoli
in kadarkoli, kar nam olajša poslovanje in poveča
učinkovitost.«
Roman Čope, direktor Tomas Sport 2 d. o. o.
»Naše poslovanje je specifično, saj temelji na asistenčnih
storitvah, ki morajo biti dosegljive v režimu 24/7, in sicer
365 dni v letu. Naši globalni naročniki od nas pričakujejo
zanesljivost, visoko razpoložljivost in hitro odzivnost, kar
pomeni, da smo morali tudi naše IT-okolje vzpostaviti
glede na standarde IT-okolij velikih svetovnih korporacij,
a seveda z bistveno manjšimi naložbami v informacijske
tehnologije. Med različnimi ponudbami, ki smo jih pridobili,
nas je prepričala rešitev najema IT-okolja HC Cloud
podjetja HC Center d. o. o. Pri odločitvi so prevladale
tehnična vzdržnost, cenovna dostopnost ter možnost
celovitega naročniškega modela zagotavljanja IT-storitve
na najvišjem nivoju podprto s IS0 27001 varnostnim
standardom.«
Matej Pajnič, regionalni direktor Assistance CORIS d. o. o.
»V podjetju Nomago, ki je nastalo z združevanjem več
kot deset različnih podjetij, smo se v procesu prenove
in digitalizacije poslovanja soočili s potrebo po vzpostavitvi
prenovljene, visoko razpoložljive in varne IT-infrastrukture.
Projekta smo se lotili z vizijo rešitve, ki bo
vključevala hitro in odzivno podporo, za vzdržni TCO zadostila
našim infrastrukturnim potrebam ter posledično
prispevala k boljšemu in učinkovitejšemu poslovanju. Pri
tem so bili glavni izzivi heterogenost obstoječega poslovanja,
več kot 30 razpršenih lokacij ter podpora spletni
prodaji, ki zahteva konstantno dostopnost. Ne nazadnje,
želeli smo IT-okolje, ki raste s podjetjem. Po pregledu široke
palete IT-ponudb na trgu nas je prepričala rešitev
HC Cloud, za katero danes lahko potrdimo, da deluje dobro
in zanesljivo ter da je bila prava izbira.«
dr. Borut Puklavec, CTO Nomago d. o. o.

80 SBC | Podjetniki predlagajo | Julij 2021
ZA prodorno
Slovenijo
Uspešne podjetnice in
podjetniki, članice in člani SBC,
o top treh ukrepih za izboljšanje
podjetniškega okolja v Sloveniji.
Pripravil: Jan Tomše
Mag. Katja kraškovic, direktorica Gea college
– fakultete za podjetništvo
1Sistemsko sodelovanje med
podjetji in izobraževalnimi
institucijami ter javno objavljanje
informacij o zaposljivosti diplomantov
Utemeljitev: Sodelovanja med fakultetami
in podjetji pripravijo mlade na delo s
praktičnega vidika in zmanjšajo čas do
aktivne zaposlitve. Trg dela s tem dobi
potrebne kadre, ti pa so hitreje pripravljeni
za delo ter potrebujejo manj uvajanja in
dodatnega učenja v podjetju. Fakultete lahko
vsak trenutek spremljajo, kateri so iskani
poklici in poklici prihodnosti, s tem pa dobijo
možnost priprave relevantnih programov.
Z javno objavo zaposljivosti diplomantov
po programih bi dosegli nekaj usmerjanja v
poklice, po katerih je povpraševanje večje.
2Spodbude in olajšave za
raziskave, razvoj in formalno
izobraževanje v podjetjih
Utemeljitev: Napredek in razvoj družbe
ter celotne Slovenije je mogoč le
prek vseživljenjskega učenja, razvoja
posameznikov, raziskovanja in razvoja v
podjetjih. V zadnjih desetih letih se zdi, kot
da stojimo na mestu in ne napredujemo.
Na voljo so možnosti za različne subvencije
in pomoči, a zdi se, da se to na razvoju
Slovenije ne pozna. Pravilno zastavljeni
ukrepi bi nas lahko pripeljali naprej.
3Povečanje razmerja med
plačanimi in socialnimi transferji
Utemeljitev: Socialni transferji so
se v zadnjih letih znatno povečali, plače v
gospodarstvu pa temu niso sledile. Na trgu
dela imamo zato anomalije. Marsikomu se
ne »izplača« delati, takšni primeri pa so žal
tudi med mladimi. Na socialnih transferjih
niso samo tisti, ki to res potrebujejo,
ampak tudi takšni, ki si preračunajo, kaj je
ugodneje. V Sloveniji moramo spremeniti
miselnost, da socialni transferji, bolniški
staleži in razne brezplačne storitve
niso naše pravice, ki jih moramo nujno
izkoristiti, ampak bonusi za čase, ko jih res
potrebujemo. Saj gre vendar vse to iz naših
žepov, in ne od »nekoga drugega«, kot se to
včasih komu zdi.
Iztok Podkrižnik, ustanovitelj in solastnik podjetja Podkrižnik, d. o. o.
1Razvoj infrastrukture za podporo
delovanju podjetij in zdravju ljudi
Utemeljitev: Potrebujemo razvito
infrastrukturo – komunikacijska orodja,
storitve in IT-storitve, ki morajo služiti
kot podpora in hrbtenica podjetjem
za upravljanje poslovnih procesov ter
vseh drugih deležnikov v procesu, ki
pripomorejo k dvigu BDP na prebivalca in
k produktivnosti. S tem bi pridobili hitrejši
pretok informacij, odzivnost in s tem tudi
večjo konkurenčnost vsakega podjetja.
Nepogrešljiva je prometna infrastruktura.
Primer: razvite države prihranijo 0,5 evra
na prevožen kilometer, ker imajo urejene
kolesarske steze, s čimer so bistveno
zmanjšale promet na cestah, namenjenih
vozilom. S tem pripomorejo k več zdravja
med ljudmi, saj ti za svoje poti uporabljajo
kolesa; prihranek je tudi v zdravstveni
blagajni. Pri nas je večinoma še vedno
obratno in si sami ustvarjamo strošek 0,5
evra na prevožen kilometer.

Podjetniki predlagajo
81
2Uvedba dualnega sistema na vseh
ravneh izobraževanja
Utemeljitev: Potrebujemo več
izobraževanja, ki zagotavlja kakovostna
uporabna znanja. To pripomore k povečani
produktivnosti, okrepljeni dodani vrednosti,
rasti gospodarstva in napredku, ki vodijo
k blaginji za vse. Uvedba dualnega
izobraževalnega sistema na vseh ravneh
izobraževanja pomeni tesno povezavo
med gospodarstvom in izobraževanjem.
Koristi od tega praktično usmerjenega
izobraževanja imajo vajenci in absolventi
poklicnih višjih šol in univerz.
V pedagoških poklicih in v poklicnih
višjih šolah bi bilo smiselno nameniti
večji poudarek dualnemu sistemu, ki je
kombinacija teorije in prakse. Učni načrti
in težišča izobraževanja bi morali biti
prilagojeni zahtevam gospodarstva, v
obratih bi se morali vajenci strokovno
izobraževati in opravljati praktični pouk. V
skupnih projektih šole in gospodarstva bi
se tako uresničevali rezultati raziskovanja
in razvoja v praksi. Dualno izobraževanje je
ključen dejavnik uspeha Avstrije, Švice in
Nemčije.
3Krepitev sistema podjetniških
vrednot v družbi
Utemeljitev: Nacionalna kultura ne
spodbuja in ne poudarja dovolj podjetniških
vrednot, kot so tveganje, ustvarjalnost,
inovativnost ali individualna odgovornost.
Takšen sistem podjetniških vrednot v
družbi je nujno potreben za zdravje oziroma
kondicijo nacionalnega podjetniškega
okolja in sooblikuje podjetniško kulturo v
državi.
Marko Lotrič, ustanovitelj in solastnik podjetja
Lotrič meroslovje, d. o. o.
1Podjetništvo v šole
Utemeljitev: Začeti je treba pri mladih,
zato je v redni program izobraževanja
na vseh ravneh smiselno uvrstiti
podjetniške vsebine, ki mladim približajo
način podjetniškega razmišljanja.
2Zmanjševanje priobalnega pasu v
že obstoječih gospodarskih conah
Utemeljitev: Za zagotavljanje
nadaljnjega razvoja ozkih dolin s strmimi
pobočji je v že obstoječih gospodarskih
conah smiselno zmanjševanje priobalnega
pasu na 2 do 5 metrov. Ukrep omogoča
razširitev obstoječih poslovnih prostorov in
proizvodnih linij. Ukrep naj velja za parcele,
ki so že zazidljive, in pod pogojem, da
podjetje omogoča dostop do vode.
3Ustanovitev tehnološke agencije
Utemeljitev: Smiselna je
vzpostavitev tehnološke agencije
(nekoč znana pod imenom TIA), s katero
bi dodatno okrepili povezovanje med
gospodarstvom in razvojno-raziskovalnimi
institucijami ter spodbudili aplikativni
prenos znanja in veščin. Prednostni nalogi
agencije: trajni vavčerji za raziskave
in razvoj ter mladi raziskovalci iz
gospodarstva.

282
Vrhunskost pri razvoju in
izdelavi potiskane embalaže
jim priznavajo tudi tujci
V podjetju Jamnik, d. o. o.,
sami izvedejo vse
postopke od osnovne
zamisli do končne
izdelave potiskane
kartonske embalaže,
pri čemer naročnikom
tudi svetujejo.
Medvoško podjetje
Jamnik, d. o. o.,
ki na trgu deluje
33 let, proizvaja
kartonsko potiskano
embalažo. Izdelujejo embalažo iz
polnega kartona, kaširano embalažo
in darilno embalažo.
Razvoj in pRoizvodnja
na ključ
»Našim kupcem so najbolj pomembni
svetovanje in razvoj ter partnerski
odnos na vrhunski ravni. Imamo zelo
dobro ekipo tehnologov in konstruktorjev,
zato jim lahko zagotovimo
izdelavo embalaže na ključ od
osnovne zamisli do končnega izdelka.
K nam lahko pridejo tudi brez zamisli,
le z izdelkom, za katerega želijo
embalažo in mi jo bomo razvili. Zlasti
tujcem je pomembno, da vse razvojne
in proizvodne postopke opravljamo
sami, brez kooperantov in smo za to
tehnološko opremljeni. Nismo najcenejši
in to tudi ne želimo biti, smo
pa inovativni, kakovostni in vrhunski
strokovnjaki na svojem področju,«
pravi Maja Ovčar, vodja komerciale in
namestnica direktorja.
Njihovo tehnološko in poslovno
odličnost dokazujejo štirje certifikati:
za organiziranost podjetja ISO 9001,
za sistem ravnanja z okoljem ISO
14001-2004, prehranski ISO 22000
in certifikat za gospodarno upravljanje
z gozdovi FSC®-CoC.
visoka tehnološka
opRemljenost
Svojo tehnološko opremljenost nenehno
nadgrajujejo. Lani in letos so kupili
nove stroje za izdelavo kartonskih
podstavkov za izdelke, ki so namenjeni
za trgovske police (t. i. Tray podstavki).
Posodobili so tudi stroj za lepljenje
folije na okenca na embalaži. Stroj na
foliji lahko naredi tudi upogibe. Imajo
tudi tehnologijo za lepljenje lepilnega
traku na embalažo, ki omogoča preprosto
odpiranje in zapiranje. Opremljeni
so tudi z aplikatorjem za nanašanje
nalepk na embalažo ali vanjo.
digitaliziRanost in vitka
pRoizvodnja
Pred tremi leti so začeli v podjetje
uvajati digitalizacijo in vitko proizvodnjo.
Od takrat so produktivnost in
prodajo povečali za 15 odstotkov. S
tem projektom bodo dejavno nadaljevali
tudi v prihodnje. Že danes pa
delujejo po načelu pametne tovarne.
Njihova proizvodnja je visoko avtomatizirana.
Na delu proizvodnje kjer so v
preteklosti bila potrebna fizična dela
so delo olajšali in avtomatizirali.
S finančno trdnoStjo
do razvojne moči
Podjetje Jamnik, d. o. o, je tudi finančno
trdno, kar dokazuje platinasta
bonitetna ocena AAA družbe Bisnode
in pa certifikat poslovne odličnosti
Excellent SME Slovenia. Razvoj
financirajo iz ustvarjenega dobička.
Pri razvoju se bodo tudi v prihodnje
usmerjali predvsem na potrebe kupcev.
Razvojno in finančno so dovolj
močni, da bodo lahko tudi v prihodnje
v celoti zadovoljevali njihove potrebe.
desetodstotna letna
Rast pRihodkov
V Jamnik, d. o. o. v letošnjem letu
načrtujejo ustvariti 11 miljonov iz podaje
s trenutno 83 zaposlenimi. Med
55 in 60 odstotkov prodaje naredijo
v tujini, razliko pa na domačem trgu
in to s približno 250 različnimi kupci,
med katerimi sta najbolj znana Philips
in BMW. Največji trg je Nemčija, sledi
ji Nizozemska in Belgija.
Promo

SBC | Investiranje | Julij 2021
83
Kam vlagati
po koronski
krizi?
Delnice, zlato, obveznice,
tehnološka podjetja …
Finančni strokovnjak o
tem, katere naložbene
priložnosti se izrisujejo po
pandemiji covida-19.
Avtor: Jan Tomše
Gospodarstva po svetu se
po dolgem času soočajo s
povečanimi inflacijskimi
povpraševanji. To je posledica
močnih monetarnih in fiskalnih
ukrepov, ki so jih države in
centralne banke sprejele v času pandemije.
Inflacija v EU je trenutno 2-odstotna,
brezposelnost 7,3-odstotna. V ZDA je inflacija
5,4-odstotna, brezposelnost pa 6,4-odstotna. ZDA
so imele v prvem četrtletju tega leta 6,4-odstotno
gospodarsko rast, EU 1,2-odstoten gospodarski
upad. V Sloveniji je inflacija trenutno 2,1-odstotna,
brezposelnost pa 5,2-odstotna. V prvem četrtletju
je BDP zrasel za 2,3 odstotka. Donos na 10-letno
slovensko obveznico je 0,10 odstotka.
Cene delnic so ta trenutek relativno visoke
(gledano absolutno), a obenem dokaj ugodne
v primerjavi z obveznicami, pravi Rok Potočnik,
finančni analitik in upravitelj premoženja pri
NLB Skladih. Obveznice v tem času označuje za
izjemno drage, tako relativno kot absolutno, enako
pravi za nepremičnine.
Pozor na balone
Med dejavniki, ki spodbujajo višjo inflacijo, je
poleg ekspanzivne monetarne in fiskalne politike
v prihodnje tudi uspešna zelena tranzicija, saj se
z novimi investicijami vzpenjajo cene. Razlog za
krepitev inflacije bi lahko bilo tudi upočasnjevanje
globalizacije, kar je posledica premika
oskrbovalnih verig bližje končni proizvodnji, višji
stroški proizvodnje pa bi se prelili v višje cene.
Potočnik omenja še nekatera druga
tveganja, ki so trenutno prisotna na trgih. To
so denimo novi sevi koronavirusa, zametki
napihovanja nepremičninskih, kripto in drugih
balonov, geopolitične napetosti in visoka
zadolženost.
Kratkoročno višja, nato običajna
inflacija
Najbolj verjeten scenarij je kratkoročno,
nekajmesečno povišanje inflacije, nato vrnitev v
okvire centralnih bank (2 %).
»Svetujemo:
razpršitev premoženja,
izogibanje (pre)veliki izpostavljenosti
'vročim zgodbam',
varčevanje naj bo postopno.
Ni pričakovati čudežev; videti je, da se v
prihodnjih letih obeta podpovprečna donosnost,«
izpostavlja Potočnik.
Rok Potočnik med možnostmi investiranja glede na inflacijske scenarije
našteva naslednje:
AOb povišani inflaciji:
VEČ V: Energetika (tudi
nafta), materiali in
surovine, zlato, banke, obveznice
(TIPS), value naložbe (delnice, ki so
močno podcenjene glede na njihovo
notranjo vrednost).
MANJ V: Tehnološke delnice,
growth naložbe (naložbe v podjetja
z nadpovprečno rastjo, čeprav je
cena njihovih delnic v primerjavi s
knjigovodsko vrednostjo visoka),
obveznice, depoziti.
BČe povišane inflacije
ne bo:
VEČ V: Ravno obratno kot
v primeru povišane inflacije. Kar
zadeva obveznice, je svetovana
nadpovprečna izpostavljenost
dolgoročnejšim obveznicam. Kar
zadeva delnice, je priporočljiva
nadpovprečna izpostavljenost t.
i. growth naložbe (kamor spadajo
tehnološke delnice). Za vlagatelje,
ki niso pripravljeni sprejeti veliko
tveganja, je primernejši tudi depozit.
MANJ V: zlato, finančne delnice, t. i.
value naložbe.
CČe bo inflacija »običajna«,
vlagajte:
VEČ V: Growth naložbe
(naložbe v podjetja z nadpovprečno
rastjo, čeprav je cena njihovih
delnic v primerjavi s knjigovodsko
vrednostjo visoka), tehnološke
delnice (delnice FAANG: Facebook,
Amazon, Apple, Netflix, Google),
obveznice daljše ročnosti, depoziti.
MANJ V: Finančne delnice, value
delnice (delnice, ki so močno
podcenjene glede na njihovo
notranjo vrednost), zlato.

84
SBC | Investiranje | Julij 2021
Foto: Shutterstock
Cenovni šok pri surovinah – koliko lahko vpliva na
inflacijo?
To lahko vpliva na inflacijo. Bistveno je, ali bodo podjetja znižala marže (in
dobičke). Zadnje informacije iz Kitajske pravijo, da bodo sprostili rezerve
železove rude. Cena lesa je že upadla za polovico. Pričakujmo srednjo pot,
pravi Potočnik.
Se pomen nafte zmanjšuje?
Nafta izgublja pomen, veliko pa je odvisno od zelene tranzicije. Primer, ki
ga navaja Rok Potočnik: podjetje Exxon Mobil izvaja prehod proti oskrbi z
energijo.
Nasvet smo predstavili na SBC Webinarju Naložbene priložnosti po
pandemiji, ki je 17. junija potekal v organizaciji SBC in generalnega
partnerja kluba NLB, d. d.
Partnerji SBC
General Partner
silver PARTNERs
bronze PARTNERs
content PARTNER

Investiranje
85

86 SBC | Mladi SBC | Julij 2021
Iz krize še
pogumnejši
Ideje in izzivi tudi med mlado generacijo
podjetnikov, ki so uspešno prestali krizo, so
spodbuda za prihodnost. S člani SBC Mladi o
idejah in poslovnih uspehih med epidemijo
ter o tem, kaj bodo prinesli prihodnji meseci.
Avtorica: Aleksandra Godec
Ni skrivnost, da je koronska
kriza vendarle prizanesla
gospodarstvu, ki ga pokrivajo
spletne trgovine. »Pri nas smo
ponosni predvsem na to, da
smo kljub okrnjeni ekipi in v
težkih delovnih razmerah zelo dobro prenesli
porast prometa in uspešno vodili podjetje skozi
koronske čase, ob zares omejenih kapacitetah.
Veseli smo tudi, da smo uspeli v celoti obdržati
svojo ekipo,« zadovoljno pove Nadja Keržan,
solastnica podjetja OKAY.
Čiščenje je lahko zabavno
V bližnji prihodnosti si želijo v OKAY predvsem
utrditi lastno blagovno znamko in ponudbo
dopolniti z izdelki svoje blagovne znamke
ekoloških čistil, proizvedenih v Sloveniji.
»Trenutno že razvijamo in testiramo nekaj
izdelkov, ki jih želimo lansirati v letošnjem in
prihodnjem letu,« pojasni Keržanova.
Težijo k povezovanju z vedno več
veletrgovci, da bi njihovi izdelki dosegli širšo
množico uporabnikov. V okviru dolgoročnih
načrtov pa si želijo poseči še na tuji trg.
»Do leta 2023 si želimo predvsem, da bi
se gospodarstvo ponovno okrepilo. Kot podjetje
pa se takrat vidimo kot močna in trendovska
blagovna znamka kakovostnih ekoloških izdelkov
za dom, ki bo prepoznavna po svoji drugačnosti.
Naš moto je namreč, da je tudi čiščenje lahko
zabavno ter da so tudi ekološki izdelki lahko
vizualno zanimivi (ne le rjavi in zeleni).«
Zaživelo je Tetino
igrišče
Jana Fleišer (Dobra
teta) se zaveda, da
ob vseh omejitvah in
v času zaprtja velik
uspeh pomeni že
preživeti in ostati v dobri
formi. Varstvo otrok Jana Fleišer
je dejavnost, ki je bila
izpostavljena še posebej težkim pogojem.
»Koronski ukrepi so nas močno omejili
in tudi otežili delovanje zaradi mehurčkov in
karanten,« pojasni direktorica Jana Fleišer, a
nadaljuje s pozitivno držo: »Toda v tem času
smo uspeli realizirati svojo dolgoletno željo. S še
dvema drugima lastnicama vrtcev smo ustanovile
skupno podjetje Tetino igrišče, d. o. o., in na trg
postavile naše prve izdelke za otroke.«
Spati na lovorikah ne gre, zato se
Fleišerjeva skupaj z ekipo trudi uresničevati na
novo zastavljene cilje. »Trenutno si zelo dejavno
prizadevamo za odprtje nove enote v Šenčurju,
ki je predvideno jeseni 2021. Maksimalno se
trudimo, da bi lahko otroke sprejeli že z začetkom
novega šolskega leta.« Enota, ki jo odpirajo, bo
imela dve skupini: na začetku predvidoma dve
jaslični skupini, kasneje pa nameravajo oddelke
ustrezno prilagoditi.
Misli so usmerjene v prihodnost, ki prinaša
veliko dobrega. »Do leta 2023 želim oblikovati svoj
program in poskrbeti za akreditacijo, da ga bomo
lahko začeli izvajati v našem vrtcu in mogoče
odpreti še kakšno enoto. V okviru Tetinega igrišča
pa želimo na trg dodati še nekaj novih produktov
in počasi vstopiti tudi na tuje trge,« optimistično
zaključi Jana Fleišer.
Priložnost v prihajajoči prehranski
nestabilnosti
Anja Horvat Jeromel, vodja projektov Zavoda
Fenomena in urednica portala ekologicen.si, si
zelo prizadeva za ozaveščanje ljudi o pomenu
zdravega življenjskega sloga, zavesti, percepciji in
propagandi.
»Osrednji del leta 2020 je potekal v
znamenju tehnoloških aktivnosti za prenovo in
selitev celotne spletne strani na novo platformo.
Zadnji del leta pa je bil namenjen zagonu novih
vsebin na spletni strani,« nadaljuje misel Horvat
Jeromelova. V tem času so oživili tudi aktivnosti
projekta Partnersko kmetijstvo, ki Slovencem
omogoča dostop do ekološke lokalne hrane.
»Indici na svetovnem trgu kažejo, da se bo v
prihodnjih mesecih pojavila dodatna prehranska
nestabilnost zaradi ovir v distribuciji prehranske
verige,« pojasnjuje mlada podjetnica.

87
PAKET
SMART BUSINESS
Vrhunsko pripravljeni
na nove poslovne etape.
Z A
V S E
N O V E
S T R A N K E
6
MESECEV
BREZPLAČNO
VODENJE
PAKETA
Celovite
storitve po
konkurenčni ceni.
Samodejno
odobren limit
na računu.
Poslovanje na enem
mestu s poslovnim
skrbnikom.
Za pametno poslovanje potrebujete pametne nasvete najboljših
strokovnjakov. Zato za kar najvišjo kakovost vsakdanjega poslovanja
sklenite paket Smart Business.
080 17 70
nkbm.si/smartbusiness

88