EVO 093

olj primeren za res gladke in ravne podlage, kot je
recimo miza za biljard ali pa dirkališče. Prav tako se
v tej izbiri načina vožnje odraža bolj agresivno delovanje
motorja in menjalnika, ki pa, če ga pustiš v
samodejnem načinu, po mojem predolgo vztraja v
nižjih prestavah. Celo zvok motorja postane takrat
bolj športen (kar je dobro), a žal je neizogibno tudi
digitalizirano prasketanje, če sestopiš s stopalke za
plin pri ‘overrunu’ (kar ni dobro). Seveda si lahko v
načinu vožnje Individual določene zadeve nastaviš
po svoji izbiri, a najbolje pri vsem pa je, da s stikalom
na volanskem obroču zelo enostavno in hitro
dostopaš do načinov izbire vožnje.
Zmogljivosti so ne glede na izbiro načina vožnje
odlične. Za pospešek do stotice potrebuje Leon 5,7
sekunde, a je na tem mestu potrebno povedati, da
se Leon morda na cesti občuti celo bolj živahen, kot
dejansko je, vendar zanemarljivo. Precej poskočen je
že v srednjem območju vrtljajev, odzivnost stopalke
za plin pa izjemna in tako rekoč brez turbo luknje.
Menjalniku ni razen VW-jevih plastičnih menjalnih
ročic na volanskem obroču kaj očitati. Medtem pa je
občutek pri zaviranju primerljiv z najresnejšimi predstavniki
tega razreda, kar se kaže v izjemni odzivnosti
in občutenju stopalke. Še posebej takrat, ko se z
zavorami malenkost poigraš pred vstopom v zavoj.
Zadek prične svojo pot, a nikdar tako, da bi te želel
prehiteti. In prav tukaj se kaže ta občutna razlika
med novim Clubsportom GTI in Leonom 300. V teh
finih nastavitvah podvozja, ki omogočajo vožnjo na
robu zmogljivosti. Prejšnji GTI Clubsport jih je imel,
novi jih pa nima, in to je ta poglavitna razlika. Dobro,
je že res, da moraš Leona kar pošteno naganjati na
dirkališču, da to občutiš, na navadni cesti pa je to še
toliko težje, a kljub vsemu zapisano ni zanemarljivo.
Zagotovo gre za avtomobil, ki ga je težko
024 evo