mss.gov.si - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
mss.gov.si - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
mss.gov.si - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
• Pravopis. K pravopisni zmožnosti spada raba velike <strong>za</strong>četnice, ločil <strong>in</strong> pravilnost <strong>za</strong>pisa. Ta znanja<br />
niso glavni cilj učenja pisanja, prispevajo pa h kakovosti pisnih izdelkov. Razvijamo jih postopoma<br />
<strong>in</strong> učencem <strong>za</strong>gotovimo dovolj časa, da jih osvojijo.<br />
5.1.2 Posebnosti poučevanja <strong>in</strong> učenja v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih<br />
DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE<br />
Učenje nemšč<strong>in</strong>e v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju lahko razdelimo na prvo stopnjo (4.<br />
razred <strong>in</strong> prva polovica 5. razreda) <strong>in</strong> drugo stopnjo (druga polovica 5. razreda <strong>in</strong> 6. razred).<br />
Prva stopnja. V 4. <strong>in</strong> v delu 5. razreda še prevladujejo enaka načela kakor pri mlajših otrocih: načelo<br />
<strong>in</strong>tegracije jezikovnih dejavnosti v nemšč<strong>in</strong>i <strong>in</strong> vseb<strong>in</strong>, ki <strong>za</strong>devajo otrokovo neposredno okolje <strong>in</strong><br />
doživljajski svet; pripovedno načelo, načelo igre <strong>in</strong> načelo celostnega ter posnemovalnega učenja.<br />
Načelo <strong>in</strong>tegracije jezikovnih dejavnosti: učitelj uporablja v razredu (z redkimi izjemami) samo nemški<br />
jezik. Še posebej velja to <strong>za</strong> t. i. šolske rituale <strong>in</strong> preprosta navodila, saj <strong>si</strong> jih bodo učenci <strong>za</strong>radi<br />
pogostega ponavljanja mimogrede <strong>za</strong>pomnili. Hvaležen pripomoček je lahko poljubna lutka, s katero<br />
učitelj učencem sporoča kaj pomembnega ali jim daje napotke, nasprotno pa jo lahko na<strong>gov</strong>arjajo<br />
tudi otroci. Dialogi še niso spontani, temveč jih učitelj podaja kot sklenjene pomenske celote z močno<br />
poudarjenimi parajezikovnimi elementi (mimiko <strong>in</strong> kretnjami).<br />
Pripovedno načelo: zgodbica kot središče jezikovnega ravnanja, ki je hkrati izhodišče <strong>in</strong> cilj, ima <strong>za</strong><br />
otrokovo učenje izreden pomen. Pripoved je otroku v tej starosti veliko bližja kot dvo<strong>gov</strong>or, tudi<br />
sama vseb<strong>in</strong>a pripovedi ga veliko bolj pritegne kakor prazni naučeni dialogi, s katerimi drug drugega<br />
vprašujejo po (<strong>za</strong> otroka) manj pomembnih stvareh. Teorija pripovedovanja oziroma posredovanja<br />
zgodbice je zgrajena na veččutnem vnosu (večkratni predstavitvi gradiva ali nje<strong>gov</strong>ih posameznih<br />
sestav<strong>in</strong> preko različnih vstopnih prenosnikov: slike, zvoka, besede, giba).<br />
Igre so nepogrešljiv element dela pri pouku nemšč<strong>in</strong>e. Glede na vlogo, ki jo lahko ima igra v določeni<br />
<strong>si</strong>tuaciji, glede na organi<strong>za</strong>cijski model ali kraj igre razlikujemo: igre z ugibanjem, risalne igre, igre v<br />
krogu, gibalne igre, igre na prostem, igre v (manjših ali večjih) skup<strong>in</strong>ah itd. Igre se najpogosteje<br />
navezujejo na besedišče, saj tako učencem omogočamo, da novo besedišče ponavljajo <strong>in</strong> utrjujejo na<br />
nepri<strong>si</strong>ljen, <strong>za</strong>baven nač<strong>in</strong>. Prav tako z igro avtomatizirajo preproste jezikovne vzorce.<br />
42