Afganistan – dežela izgubljenih iluzij Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Mare Lakovič www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 17
Afganistan Afganistan <strong>in</strong> mladostne sanje Spom<strong>in</strong>i na moje otroštvo <strong>in</strong> prva sanjarjenja o divj<strong>in</strong>i <strong>in</strong> prostranstvih Srednje Azije so vezani na branja knjig <strong>in</strong> zapisov prvih raziskovalcev tega praznega prostora, kot so bili Nikolaj Przevalski, Sven Hed<strong>in</strong>, Aurel Ste<strong>in</strong> <strong>in</strong> Francis Younghusband, ki so konec 19. stoletja oziroma nekaj kasneje odkrivali zadnje bele lise Srednje Azije na širšem območju Tibeta, puščave Takla Makan, X<strong>in</strong>jianga, severnega Pakistana, Pamirja, Tien Shana <strong>in</strong> zlasti skrivnostnega Afganistana, ki mi je bil od nekdaj skrivnosten, brezčasen prostor. Stari, podedovani <strong>in</strong> zaprašeni avstro-ogrski atlas iz leta 1880, ki je bil v tistem času še poln neznank, ima še zmeraj spoštljivo mesto na mojih knjižnih policah. Še vedno imam pred očmi tudi neki stari članek iz ameriške revije National Geographic o nomadskih Kirgizih Wakhanskega koridorja <strong>in</strong> predvsem članek o skrivnostnih Kafirjih Nuristana v pogorju H<strong>in</strong>dukuša. Pa nore zgodbe iz prve angleško-afganistanske vojne (1839−1842), o tisti nesrečni britanski vojaški odpravi pod vodstvom Williama Elph<strong>in</strong>stona, ko se je zaradi britanske kolonialne oholosti <strong>in</strong> podcenjevanja z osvajalnega pohoda proti Kabulu <strong>in</strong> Ghazniju od 4500 britanskih vojakov v Jalalabad izčrpan <strong>in</strong> komaj živ vrnil samo dr. William Bryden. Vsi ostali so bili brutalno pokončani na zasneženih gorskih prelazih <strong>in</strong> puščavah vzhodnega Afganistana kot opom<strong>in</strong> <strong>in</strong> nemi pomnik vsem bodočim zavojevalcem. Afganistan je eden izmed tistih kotičkov sveta, ki še danes izžarevajo nekakšno brezčasno energijo <strong>in</strong> duha davno pozabljenih časov. Na eni strani je to dežela rasnih <strong>in</strong> plemenskih krutosti, večnih spopadov med rivalskimi ljudstvi, revšč<strong>in</strong>e, 18 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong> lakote <strong>in</strong> nepredstavljive zaostalosti, po drugi strani pa je to svet, ki kljub vsej tragiki izžareva neuničljivo življenjsko energijo, vitalnost ter lepoto geografsko surovega sveta, kjer se puščave <strong>in</strong> neskončna prostranstva spogledujejo s čudovitimi gorami. To, kar najbolj krasi Afganistan, pa sta prav gotovo njegova etnična pestrost <strong>in</strong> ponos, ki sta stoletja odvračala vse zavojevalce. To je svet, kjer so se srečevale civilizacije Perzijcev, Sarmatov, Partov, Baktrijcev, Kušanov <strong>in</strong> zmagovitih Grkov Aleksandra Makedonskega ter njihovih potomcev, ki so v skrivnostni Baktriji nadaljevali idejo helenskega kozmopolitizma. Islam, ki so ga v 7. stoletju pr<strong>in</strong>esli Arabci, je preplavil svet perzijskih kultov, sasanidskega zaratustrstva, nestorijanskega krščanstva <strong>in</strong> predvsem povzročil zaton budizma, ki je bil pred tem na ozemlju današnjega Afganistana <strong>in</strong> Pakistana glavna religija. S prihodom turško govorečih ljudstev v 13. stoletju, v času Dž<strong>in</strong>giskana, je postala etnična, kulturna <strong>in</strong> jezikovna struktura tega prostora še bolj zapletena. Skozi divja srednjeazijska prostranstva je potekala tudi znamenita Svilna pot; mesta Samarkand, Buhara, Kandahar, Herat ali Isfahan pa so postala cvetoče oaze <strong>in</strong> stičišča kultur. Kljub kaosu, ki ga je videti v labir<strong>in</strong>tu bazarjev kakšnega starodavnega afganistanskega ali tudi pakistanskega mesta, tudi v tem robnem, od vsega pozabljenem svetu obstajajo nekakšna harmonija, prv<strong>in</strong>ska lepota, medsebojna strpnost, neuničljiva vztrajnost <strong>in</strong> ponos na svojo identiteto. Afganistan je dežela, ki jo krasijo čudovite naravne danosti <strong>in</strong> predstavlja nekakšno kulturno <strong>in</strong> geografsko stičišče jugozahodne Azije, kjer so se že v 19. stoletju križali geostrateški <strong>in</strong>teresi velesil, v tem primeru carske Rusije <strong>in</strong> Velike Britanije. Nikoli pa ta prostor ni Afganistan je dežela, ki jo krasijo čudovite naravne danosti <strong>in</strong> predstavlja nekakšno kulturno <strong>in</strong> geografsko stičišče jugozahodne Azije, kjer so se že v 19. stoletju križali geostrateški <strong>in</strong>teresi velesil, v tem primeru carske Rusije <strong>in</strong> Velike Britanije. 1 Pokopališče v dol<strong>in</strong>i Rumbur 2 Wakhanski koridor
Change language