Svet in ljudje marec 21 prelistaj

Sankanje s Prevale
Dandanes smo navajeni živeti v mestih in nam je ideja, da bi živeli visoko v gorah,
nekoliko tuja. Čisto po krivici. Stoletja dolgo je v gorah vrvelo od življenja. Agrarna
prenaseljenost je tudi v Sloveniji bila dejavnik, ki je z logiko praznega želodca silila
ljudi, da poiščejo in izkoristijo tudi najmanjše vire za preživljanje. Današnja samota
v gorah je torej le odklon od vrveža, ki je nekdaj tam veljal.
Po gorah so tako delali gozdarji, furmani, pastirji in
rudarji in še marsikdo drug. To velja tudi za Kamniško-Savinjske
Alpe in Karavanke. Iz Begunj je od
nekdaj po dolini Drage tekla furmanska pot preko
pobočij Begunjščice do sedla Prevala. Spotoma je vodila
še mimo čisto pravega rudnika manganove rude,
ki je ležal v bližini Roblekovega doma. Na Prevali se
je pot razcepila. Na levo preko vzhodnih pobočij pelje
spektakularna pot skozi Bornove tunele naravnost
do cerkve svete Ane blizu današnjega vhoda v predor
Ljubelj. Naravnost pa se po brežinah gora severno od
Dobrče spusti v grapo potoka Potočnik vse tja do Podljubelja
in se priključi na magistralno cesto, ki mejni
prehod Ljubelj povezuje s Tržičem.
Planina Prevala stoji na obsežnem sedlu, tik za njo
pa se pobočja strmo dvignejo v Begunjščico. Planina
je toliko gospodarsko pomembna, da se je do nje
izplačalo zgraditi makadamsko cesto, s katere pa se
na vse strani odcepljajo gozdarske poti v nepregledne
gozdove.
Letošnja zima nas je po dolgem času spet spomnila,
kakšne so tiste prave zime, bogato založene s snegom,
mrazom in viharnimi vetrovi. Gozdne poti so pod
snežno odejo postale neprehodne. No, ne čisto vse ...
Oskrbnik koče na Prevali ima sladek problem.
Doma v Podljubelju ima kmetijo. Takšno z veliko
živine in premajhnim hlevom. Krave so občutljive
živali in kakršnokoli razmišljanje v smislu, da bi mraz
preživele na odprtem, jim ni najbolj pogodu. V najslabšem
primeru bi pravilnost tovrstnega razmišljanja
spodbijale s tem, da bi protestno poginile.
Obstaja pa hlev na Prevali. Od kmetije je strmo v
hrib oddaljen 7 kilometrov in leži skorajda 600 metrov
više. Do razmišljanja, da bi krave do pomladi
ostale kar tam, sploh ni daleč. Potrebno je le splužiti
cesto in od časa do časa pripeljati seno.
Na tej točki pa pridemo na vrsto sankači. Snežni
plug odrine na stran precejšen del snega, na cesti pa
nastane čisto pravo sankališče. Čisto spodaj je snega
še malo. Vendar pa se ta podoba z naraščajočo višino
hitro spremeni. Na obeh straneh ceste se količina
odrinjenega snega hitro dviga. Na koncu vse skupaj
izgleda kot nekakšna bob proga. Samo ta je prehodna.
Na drugi strani robu je namreč takoj krepko čez
meter snega in napredovanje je kratkomalo nemogoče.
Človeku se tanka kloža v trenutku udre in zdi se,
kot da bi potonil v sipkem snegu.
Za čisto pravo sankanje se je potrebno potruditi.
Skorajda dve uri potrebujemo, da se dvignemo do
1311 metrov visoke planine. Najprej gre pot po temačni
grapi, nato pa preko s soncem obsijanih pobočij.
Na sedlu je čas, da si oddahnemo in si privoščimo
počitek. Človek je preprosto presenečen nad tem, koliko
je snega v visokogorju. Velika planšarska koča je
skorajda zasuta s snegom. Edini odprt prostor je le na
cesti in pri krmišču. Tam nas pričakajo krave. Malo
nas one gledajo začudeno, malo pa mi njih. Podnevi
so zunaj, ponoči pa v toplem hlevu. Kam daleč itak ne
morejo iti. Kot je nam onemogočeno gibanje v celcu,
je vsakršno gibanje zunaj poti tudi njim.
S Prevale se odpre prelep razgled na pobočja Begunjščice,
pa na Julijske Alpe in greben Košute na
vzhodu. Prej ali slej se je treba spustiti v dolino. S sanmi
torej. Vendar sankaška proga ni čisto enostavna.
Je prava bob steza. Kopica serpentin, dolgih odsekov
ravnine, kjer sani dobe precejšno hitrost, nekaj divjih
ovinkov in proti dnu tudi ledena drsalnica. Adrenalinska
zadeva, da ne bi mogla biti bolj. Tisto, za kar
smo potrebovali dve uri vzpona, sedaj opravimo v slabe
četrt ure divjega spusta. Čisto na koncu se mi roke
tresejo od napora, čevlji in hlače so polni snega, obraz
pa poln bolečin od udarcev ledenih drobcev.
In veste kaj? Vsaka sekunda vožnje po spektakularni
sankaški stezi je bila vredna našega truda.
1 Na štartu
2 V polnem pogonu
80 marec 2021