Svet in ljudje marec 21 prelistaj
www.svetinljudje.si 79
Sankanje s Prevale Dandanes smo navajeni živeti v mestih in nam je ideja, da bi živeli visoko v gorah, nekoliko tuja. Čisto po krivici. Stoletja dolgo je v gorah vrvelo od življenja. Agrarna prenaseljenost je tudi v Sloveniji bila dejavnik, ki je z logiko praznega želodca silila ljudi, da poiščejo in izkoristijo tudi najmanjše vire za preživljanje. Današnja samota v gorah je torej le odklon od vrveža, ki je nekdaj tam veljal. Po gorah so tako delali gozdarji, furmani, pastirji in rudarji in še marsikdo drug. To velja tudi za Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke. Iz Begunj je od nekdaj po dolini Drage tekla furmanska pot preko pobočij Begunjščice do sedla Prevala. Spotoma je vodila še mimo čisto pravega rudnika manganove rude, ki je ležal v bližini Roblekovega doma. Na Prevali se je pot razcepila. Na levo preko vzhodnih pobočij pelje spektakularna pot skozi Bornove tunele naravnost do cerkve svete Ane blizu današnjega vhoda v predor Ljubelj. Naravnost pa se po brežinah gora severno od Dobrče spusti v grapo potoka Potočnik vse tja do Podljubelja in se priključi na magistralno cesto, ki mejni prehod Ljubelj povezuje s Tržičem. Planina Prevala stoji na obsežnem sedlu, tik za njo pa se pobočja strmo dvignejo v Begunjščico. Planina je toliko gospodarsko pomembna, da se je do nje izplačalo zgraditi makadamsko cesto, s katere pa se na vse strani odcepljajo gozdarske poti v nepregledne gozdove. Letošnja zima nas je po dolgem času spet spomnila, kakšne so tiste prave zime, bogato založene s snegom, mrazom in viharnimi vetrovi. Gozdne poti so pod snežno odejo postale neprehodne. No, ne čisto vse ... Oskrbnik koče na Prevali ima sladek problem. Doma v Podljubelju ima kmetijo. Takšno z veliko živine in premajhnim hlevom. Krave so občutljive živali in kakršnokoli razmišljanje v smislu, da bi mraz preživele na odprtem, jim ni najbolj pogodu. V najslabšem primeru bi pravilnost tovrstnega razmišljanja spodbijale s tem, da bi protestno poginile. Obstaja pa hlev na Prevali. Od kmetije je strmo v hrib oddaljen 7 kilometrov in leži skorajda 600 metrov više. Do razmišljanja, da bi krave do pomladi ostale kar tam, sploh ni daleč. Potrebno je le splužiti cesto in od časa do časa pripeljati seno. Na tej točki pa pridemo na vrsto sankači. Snežni plug odrine na stran precejšen del snega, na cesti pa nastane čisto pravo sankališče. Čisto spodaj je snega še malo. Vendar pa se ta podoba z naraščajočo višino hitro spremeni. Na obeh straneh ceste se količina odrinjenega snega hitro dviga. Na koncu vse skupaj izgleda kot nekakšna bob proga. Samo ta je prehodna. Na drugi strani robu je namreč takoj krepko čez meter snega in napredovanje je kratkomalo nemogoče. Človeku se tanka kloža v trenutku udre in zdi se, kot da bi potonil v sipkem snegu. Za čisto pravo sankanje se je potrebno potruditi. Skorajda dve uri potrebujemo, da se dvignemo do 1311 metrov visoke planine. Najprej gre pot po temačni grapi, nato pa preko s soncem obsijanih pobočij. Na sedlu je čas, da si oddahnemo in si privoščimo počitek. Človek je preprosto presenečen nad tem, koliko je snega v visokogorju. Velika planšarska koča je skorajda zasuta s snegom. Edini odprt prostor je le na cesti in pri krmišču. Tam nas pričakajo krave. Malo nas one gledajo začudeno, malo pa mi njih. Podnevi so zunaj, ponoči pa v toplem hlevu. Kam daleč itak ne morejo iti. Kot je nam onemogočeno gibanje v celcu, je vsakršno gibanje zunaj poti tudi njim. S Prevale se odpre prelep razgled na pobočja Begunjščice, pa na Julijske Alpe in greben Košute na vzhodu. Prej ali slej se je treba spustiti v dolino. S sanmi torej. Vendar sankaška proga ni čisto enostavna. Je prava bob steza. Kopica serpentin, dolgih odsekov ravnine, kjer sani dobe precejšno hitrost, nekaj divjih ovinkov in proti dnu tudi ledena drsalnica. Adrenalinska zadeva, da ne bi mogla biti bolj. Tisto, za kar smo potrebovali dve uri vzpona, sedaj opravimo v slabe četrt ure divjega spusta. Čisto na koncu se mi roke tresejo od napora, čevlji in hlače so polni snega, obraz pa poln bolečin od udarcev ledenih drobcev. In veste kaj? Vsaka sekunda vožnje po spektakularni sankaški stezi je bila vredna našega truda. 1 Na štartu 2 V polnem pogonu 80 marec 2021
- Page 1 and 2: Afganistan - dežela izgubljenih il
- Page 3 and 4: Marec 4 GALERIJA: Čudoviti svet mi
- Page 5 and 6: Kopuča aragonita, Kamniška jama
- Page 7 and 8: Galerija 3 4 www.svetinljudje.si 7
- Page 9 and 10: Afganistan Afganistan in mladostne
- Page 11 and 12: Med nomadi na jugu Maroka Pred šti
- Page 13 and 14: Ideja za izlet Vzhodno od Maribora,
- Page 15 and 16: Ideja za izlet Maribor-jezero Komar
- Page 17 and 18: Zelenortski otoki Obujam spomine na
- Page 19: Kitajska in covid-19 1 2 1 Polna pl
- Page 23 and 24: Dediščina v Pomurju 1 2 3 1 Brod
www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 79
Change language