You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zelenortski otoki<br />
Obujam spom<strong>in</strong>e na jesen 2019 <strong>in</strong> sem vesela, da sva še izkoristila čas za potovanje.<br />
Le kdo bi takrat vedel, kakšno leto nas čaka. Zelenortski otoki so dobra izbira za<br />
pobeg v tople kraje v hladnejših mesecih. Povprečne dnevne temperature decembra<br />
<strong>in</strong> januarja segajo od 22 do 25 °C. Razmeroma blizu so nam <strong>in</strong> tudi cenovno precej<br />
dostopni. Let brez prestopanja iz Milana na Sal traja slabih šest ur, iz Benetk s prestopanjem<br />
v Lizboni pa sedem ur, seveda moramo tu upoštevati še čakanje med poletoma.<br />
Tako se je na prvi pogled neugodna povezava iz Benetk na otok Sal, s skoraj<br />
24-urnim vmesnim postankom v Lizboni, izkazala za zelo dobro. Pozno zvečer sva<br />
priletela v Lizbono, prenočila v hotelu na letališču <strong>in</strong> si naslednji dan privoščila celodnevno<br />
pohajkovanje po mestu. Potem pa s poznovečernim letom poletela na Sal.<br />
Malo neprijetno sva se počutila na<br />
letališču na Salu, ko naju ni čakal<br />
naročeni prevoz. Potovala sva v lastni<br />
režiji, kar sicer za naju ni noben<br />
problem. Precej turističnih vodičev<br />
zvenečih evropskih agencij je čakalo<br />
svoje goste, vsi so nama odkimavali,<br />
da agencije, ki naj bi poskrbela<br />
za naj<strong>in</strong> prevoz, ne poznajo <strong>in</strong> naju<br />
s tem odpravili. Ed<strong>in</strong>a, ki se je zavzela<br />
za naju, je bila domač<strong>in</strong>ka,<br />
tudi vodička, povabila naju je v svoj<br />
avtobus <strong>in</strong> skupaj z njenimi gosti<br />
sva ponoči prispela v slabih 20 km<br />
oddaljeno Santa Mario. Tako sva se<br />
prvič srečala z veliko prijaznostjo<br />
domač<strong>in</strong>ov, tokrat še presenečena.<br />
Kasneje smo tudi uspešno razrešili<br />
nesporazum glede naj<strong>in</strong>ega prihoda<br />
<strong>in</strong> agencija nama je vrnila denar<br />
za neizvršeni prevoz.<br />
Zelenortski otoki, imenovani<br />
tudi Kapverdski otoki, ležijo<br />
v Atlantskem oceanu, približno<br />
600 km zahodno od afriške obale,<br />
natančneje od Senegala. Otočje<br />
sestavlja več otokov vulkanskega<br />
izvora, ki so si precej različni<br />
po vegetaciji. V 15. stoletju so jih<br />
naselili Portugalci. Domač<strong>in</strong>i so<br />
tako potomci portugalskih priseljencev<br />
<strong>in</strong> afriških sužnjev. Od<br />
16. do sred<strong>in</strong>e 18. stoletja se je tu<br />
odvijala trgov<strong>in</strong>a s sužnji. Republiki<br />
Zelenortski otoki je bila neodvisnost<br />
od Portugalske priznana<br />
leta 1975, ima okoli pol milijona<br />
prebivalcev, glavno mesto je Praia,<br />
ki leži na otoku Santiago. Uradni<br />
jezik je portugalšč<strong>in</strong>a, priznani<br />
regionalni jezik pa je zelenortska<br />
kreolšč<strong>in</strong>a. Več<strong>in</strong>a ljudi v hotelih,<br />
trgov<strong>in</strong>ah, barih, restavracijah <strong>in</strong><br />
agencijah pa govori tudi angleško.<br />
Otok Sal je skoraj brez rastl<strong>in</strong>, z<br />
izjemo zalivanih zelenic <strong>in</strong> palm<br />
ob hotelih. Glavni del prebivalstva<br />
živi na jugu otoka v največjem<br />
mestu Santa Maria. Na jugu <strong>in</strong><br />
jugozahodu otoka je tudi največ<br />
prenočitvenih zmogljivosti. Izbor<br />
je velik, od zelo luksuznih hotelov<br />
do preprostih namestitev. Veliko<br />
hotelov je v lasti Italijanov, posledično<br />
je zato letalska povezava<br />
z Italijo dobra, veliko turističnih<br />
delavcev tudi govori italijansko.<br />
Res je, da <strong>ljudje</strong> na Sal običajno<br />
potujejo zaradi počitnic <strong>in</strong> neskončno<br />
dolgih peščenih plaž. Tu<br />
<strong>in</strong> tam srečaš sprehajalce ali jahače<br />
na konjih, sicer pa lahko uživaš v<br />
miru <strong>in</strong> šumenju morja. Ed<strong>in</strong>o, kar<br />
je na takih pohodih nujno, so kapa,<br />
majica <strong>in</strong> voda. Veliko turistov se<br />
zadržuje v hotelskih kompleksih<br />
<strong>in</strong> ob tamkajšnjih bazenih, nepozidani<br />
obalni pas je razmeroma širok<br />
<strong>in</strong> tako so prostrane <strong>in</strong> dolge plaže<br />
skoraj prazne. Otok ima tudi nekaj<br />
zanimivih kotičkov. Vzhodni<br />
del je zelo privlačen za kajtanje.<br />
Res zelo lepa <strong>in</strong> prijetno zveneča<br />
je tudi njihova narodnozabavna<br />
glasba, imenovana morna. Pesmi<br />
so običajno napisane v kreolskem<br />
jeziku, zelo redko v portugalšč<strong>in</strong>i.<br />
Za raziskovanje otoka sva najela<br />
štirikolesnik. Pravzaprav sva se v<br />
turistični agenciji prijavila na celodnevni<br />
izlet po otoku <strong>in</strong> bila nemalo<br />
presenečena, ko smo se na dogovorjenem<br />
mestu zjutraj pojavili<br />
le vodič <strong>in</strong> midva. Kmalu sva ugotovila,<br />
da je bilo vodeno potepanje<br />
odlična izbira. Imela pa sva seveda<br />
veliko srečo, da sva bila v »skup<strong>in</strong>i«<br />
sama. Vodič je bil prijazen mladenič,<br />
s kapuco čez ogleno črne kodraste<br />
lase <strong>in</strong> obraz. Najprej nama<br />
je dal ovratno rutko oz. »buff« <strong>in</strong><br />
naju na kratko seznanil z vozilom.<br />
Gleda na naj<strong>in</strong>o oz. moževo znanje<br />
vožnje s štirikolesnikom smo s<br />
tem hitro opravili. Odpeljali smo<br />
se avanturi nasproti, on prvi, midva<br />
pa, na enem štirikolesniku, za njim.<br />
Najprej počasi, po cestah, potem<br />
vse bolj po peščenih poteh proti<br />
obali, po obali … Nekajkrat je prav<br />
pošteno pognal svoje vozilo, midva<br />
pa seveda za njim. Pa kam tako<br />
drvi, naju želi preveriti, koliko sva<br />
vzdržljiva, sva se spraševala. Ustavili<br />
smo se na zanimivih predelih<br />
zahodne obale otoka, v manjšem<br />
mestecu Palmiera, prvi daljši postanek<br />
pa smo naredili pri eni redkih<br />
naravnih znamenitosti otoka, to je<br />
Otočje sestavlja več otokov<br />
vulkanskega izvora, ki so si<br />
precej različni po vegetaciji.<br />
V 15. stoletju so jih naselili<br />
Portugalci. Domač<strong>in</strong>i so<br />
tako potomci portugalskih<br />
priseljencev <strong>in</strong> afriških<br />
sužnjev.<br />
58 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Change language