Zelenortski otoki – otok Sal, bolj počitniški kot popotniški Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Romana Ml<strong>in</strong>arič www.svet<strong>in</strong><strong>ljudje</strong>.si 57
Zelenortski otoki Obujam spom<strong>in</strong>e na jesen 2019 <strong>in</strong> sem vesela, da sva še izkoristila čas za potovanje. Le kdo bi takrat vedel, kakšno leto nas čaka. Zelenortski otoki so dobra izbira za pobeg v tople kraje v hladnejših mesecih. Povprečne dnevne temperature decembra <strong>in</strong> januarja segajo od 22 do 25 °C. Razmeroma blizu so nam <strong>in</strong> tudi cenovno precej dostopni. Let brez prestopanja iz Milana na Sal traja slabih šest ur, iz Benetk s prestopanjem v Lizboni pa sedem ur, seveda moramo tu upoštevati še čakanje med poletoma. Tako se je na prvi pogled neugodna povezava iz Benetk na otok Sal, s skoraj 24-urnim vmesnim postankom v Lizboni, izkazala za zelo dobro. Pozno zvečer sva priletela v Lizbono, prenočila v hotelu na letališču <strong>in</strong> si naslednji dan privoščila celodnevno pohajkovanje po mestu. Potem pa s poznovečernim letom poletela na Sal. Malo neprijetno sva se počutila na letališču na Salu, ko naju ni čakal naročeni prevoz. Potovala sva v lastni režiji, kar sicer za naju ni noben problem. Precej turističnih vodičev zvenečih evropskih agencij je čakalo svoje goste, vsi so nama odkimavali, da agencije, ki naj bi poskrbela za naj<strong>in</strong> prevoz, ne poznajo <strong>in</strong> naju s tem odpravili. Ed<strong>in</strong>a, ki se je zavzela za naju, je bila domač<strong>in</strong>ka, tudi vodička, povabila naju je v svoj avtobus <strong>in</strong> skupaj z njenimi gosti sva ponoči prispela v slabih 20 km oddaljeno Santa Mario. Tako sva se prvič srečala z veliko prijaznostjo domač<strong>in</strong>ov, tokrat še presenečena. Kasneje smo tudi uspešno razrešili nesporazum glede naj<strong>in</strong>ega prihoda <strong>in</strong> agencija nama je vrnila denar za neizvršeni prevoz. Zelenortski otoki, imenovani tudi Kapverdski otoki, ležijo v Atlantskem oceanu, približno 600 km zahodno od afriške obale, natančneje od Senegala. Otočje sestavlja več otokov vulkanskega izvora, ki so si precej različni po vegetaciji. V 15. stoletju so jih naselili Portugalci. Domač<strong>in</strong>i so tako potomci portugalskih priseljencev <strong>in</strong> afriških sužnjev. Od 16. do sred<strong>in</strong>e 18. stoletja se je tu odvijala trgov<strong>in</strong>a s sužnji. Republiki Zelenortski otoki je bila neodvisnost od Portugalske priznana leta 1975, ima okoli pol milijona prebivalcev, glavno mesto je Praia, ki leži na otoku Santiago. Uradni jezik je portugalšč<strong>in</strong>a, priznani regionalni jezik pa je zelenortska kreolšč<strong>in</strong>a. Več<strong>in</strong>a ljudi v hotelih, trgov<strong>in</strong>ah, barih, restavracijah <strong>in</strong> agencijah pa govori tudi angleško. Otok Sal je skoraj brez rastl<strong>in</strong>, z izjemo zalivanih zelenic <strong>in</strong> palm ob hotelih. Glavni del prebivalstva živi na jugu otoka v največjem mestu Santa Maria. Na jugu <strong>in</strong> jugozahodu otoka je tudi največ prenočitvenih zmogljivosti. Izbor je velik, od zelo luksuznih hotelov do preprostih namestitev. Veliko hotelov je v lasti Italijanov, posledično je zato letalska povezava z Italijo dobra, veliko turističnih delavcev tudi govori italijansko. Res je, da <strong>ljudje</strong> na Sal običajno potujejo zaradi počitnic <strong>in</strong> neskončno dolgih peščenih plaž. Tu <strong>in</strong> tam srečaš sprehajalce ali jahače na konjih, sicer pa lahko uživaš v miru <strong>in</strong> šumenju morja. Ed<strong>in</strong>o, kar je na takih pohodih nujno, so kapa, majica <strong>in</strong> voda. Veliko turistov se zadržuje v hotelskih kompleksih <strong>in</strong> ob tamkajšnjih bazenih, nepozidani obalni pas je razmeroma širok <strong>in</strong> tako so prostrane <strong>in</strong> dolge plaže skoraj prazne. Otok ima tudi nekaj zanimivih kotičkov. Vzhodni del je zelo privlačen za kajtanje. Res zelo lepa <strong>in</strong> prijetno zveneča je tudi njihova narodnozabavna glasba, imenovana morna. Pesmi so običajno napisane v kreolskem jeziku, zelo redko v portugalšč<strong>in</strong>i. Za raziskovanje otoka sva najela štirikolesnik. Pravzaprav sva se v turistični agenciji prijavila na celodnevni izlet po otoku <strong>in</strong> bila nemalo presenečena, ko smo se na dogovorjenem mestu zjutraj pojavili le vodič <strong>in</strong> midva. Kmalu sva ugotovila, da je bilo vodeno potepanje odlična izbira. Imela pa sva seveda veliko srečo, da sva bila v »skup<strong>in</strong>i« sama. Vodič je bil prijazen mladenič, s kapuco čez ogleno črne kodraste lase <strong>in</strong> obraz. Najprej nama je dal ovratno rutko oz. »buff« <strong>in</strong> naju na kratko seznanil z vozilom. Gleda na naj<strong>in</strong>o oz. moževo znanje vožnje s štirikolesnikom smo s tem hitro opravili. Odpeljali smo se avanturi nasproti, on prvi, midva pa, na enem štirikolesniku, za njim. Najprej počasi, po cestah, potem vse bolj po peščenih poteh proti obali, po obali … Nekajkrat je prav pošteno pognal svoje vozilo, midva pa seveda za njim. Pa kam tako drvi, naju želi preveriti, koliko sva vzdržljiva, sva se spraševala. Ustavili smo se na zanimivih predelih zahodne obale otoka, v manjšem mestecu Palmiera, prvi daljši postanek pa smo naredili pri eni redkih naravnih znamenitosti otoka, to je Otočje sestavlja več otokov vulkanskega izvora, ki so si precej različni po vegetaciji. V 15. stoletju so jih naselili Portugalci. Domač<strong>in</strong>i so tako potomci portugalskih priseljencev <strong>in</strong> afriških sužnjev. 58 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong>
Change language