Svet in ljudje marec 21 prelistaj

Med nomadi na jugu Maroka
Pred štirimi leti se mi je povsem nepričakovano zgodilo, da sem vstopila v amazirski
(berberski) dom v mali vasici Takojt (izgovori se Takoš), ki leži blizu Merzouge,
ta pa ob vznožju prelepih sipin Erga Chebbi.
Erg Chebbi so sipine (»erg« v arabščini pomeni sipina),
ki potekajo vzdolž alžirsko-maroške meje. Dolge
so 28 m, široke pa 5 do 7 km. V višino dosegajo tudi
do 150 m in več, njihovo vznožje pa se nahaja na 760
m. Najbližji mesti sta Erfoud (30 km) in Rissani (20
km). Sipine so zlato rdečkaste barve, okoliška »hamada«
(kamnita puščava) pa je črne in sive barve.
Merzouga je že kar globoko v Sahari. Če ne bi maroški
kralj Hasan II. v osemdesetih letih preteklega
stoletja dal zgraditi mogočnega vodovoda z več kot
100 km oddaljenega Atlasa, tu življenja ne bi bilo. To
se je zgodilo po »zelenem pohodu« jeseni 1975, ko
je živahna obmejna vasica Merzouga izgubila obmejno
trgovino, saj sta Alžirija in Maroko mejo zaradi
maroške zasedbe Zahodne Sahare zaprla. Mogoče bi
tu živelo občasno nekaj živinorejcev − nomadov − in
to bi bilo vse. Tako pa je zaradi vode nastala velika
oaza. V Merzougi danes cveti turizem. Turisti z vsega
sveta prihajajo gledat rdečkaste sipine, jahat kamele
dromedarje, se vozit s štirikolesniki in džipi ter prenočevat
v kampe, ki so dobri posnetki tradicionalnih.
Merzouga
In v tem svetu, kjer živijo maroški Amaziri (Berberi) in
puščavski Tuaregi, sem torej v zelo nepričakovanem trenutku
dobila svoj maroški dom. Ko sem februarja 2020
v najetem snežno belem Dacia Loganu prišla v Merzougo,
si je mama Aisha avto dobro ogledala in potem v
blago zveneči amazirščini rekla: »To bo v redu. Šlo bo.«
V Tangirju, na severu Maroka, blizu Gibraltarskih
vrat, stoji tovarna, kjer izdelujejo »puščavsko«
inačico že tako močnih in robustnih Dacij. Tisto,
kar je za evropske razmere plastika na avtu, je tu
močno, skoraj nezlomljivo železo.
Mama Aisha ima sedem otrok. Povprečje v tem
delu sveta. Štiri dekleta in tri fante. Njen mož in
oče vseh teh otrok je Moha (Mohammed), čez zimo
gradbenik, poleti pa mojster za posebno tehniko »puščavskega
savnanja v vročem pesku«, ki ga tu imenujejo
»sandshower«. Moha je glavni prinašalec družinskega
denarja, čeprav vsi trije sinovi že krepko delajo.
Mama Aisha pa seveda šefica doma. Dve dekleti sta
že poročeni, pri hiši pa je še vedno sedem ust.
Merzouga je že kar globoko v Sahari. Če
ne bi maroški kralj Hasan II. v osemdesetih
letih preteklega stoletja dal zgraditi
mogočnega vodovoda z več kot 100 km
oddaljenega Atlasa, tu življenja ne bi bilo.
Če ste kdaj dvomili o tem, da je v muslimanskem
svetu (Amaziri in Tuaregi so v 7. st. prevzeli muslimansko
vero) mama šefica in kraljica doma, vam kar
takoj lahko zatrdim, DA JE! To, kar se nam včasih
ZDI, da ženske v tem svetu zelo trpijo in so manjvredne,
ni nujno res, zunanji videz velikokrat vara …
Načrt
Tako si je mama Aisha zamislila, da bi odpotovali z
Dacio Logan, snežno belo, kot se za puščavo spodobi,
nekam na jug, obiskat njenega ljubega starejšega brata
Abduja (Abdellatifa) in njegovo družino. Brata ni videla
že več kot deset let, sem pa slišala junaške zgodbe
o njem, še vedno živi kot nomad, s celo družino in
vsaj petsto kozicami. To se mi je takoj zdelo zanimivo
in zelo vabljivo. Fantje so si pozorno ogledali gume,
rezervno gumo in podvozje in družno ugotovili, da
bo šlo. Ogledu so se pridružili stari oče, pa neporočeni
stric in nekaj sosedov. Vse skupaj pa je nadzorovala
mama Aisha, z rokami v bokih in povsem tiho.
Potem si je mama Aisha zamislila, da bi nazaj grede
naredili še en manjši ovinek in šli v Tafraut Sidi Ali
obiskat drugo hčer Khadijo, ki ima hčerko Fatimo, ki
so jo videli le ob rojstvu pred dvema letoma. Tukaj je
navada, da pride hčer rodit prvega otroka v mamin
dom, ostane kak mesec, potem pa gre nazaj na svoj
dom (običajno moževo domačijo).
Ker sem malo Fatimo videla staro štiri dni, ko še
niti imena ni imela (tu dobijo otroci po tradiciji ime
sedmi dan po rojstvu, takrat zakoljejo lepega mladega
ovna, nesejo otroka trikrat okoli njega in mu dajo
ime), sem bila navdušena. Malo sem se pozanimala,
kako daleč bomo šli in ali so ti kraji na zemljevidu ali
celo na aplikaciji Google Maps. Vsi so se zelo zabavali
ob mojem vprašanju … Mama Aisha je rekla, da
se ji zdi, da bomo prevozili približno 80 km ali manj.
No, to je pa mala malica, sem si dejala.
Odprava
Naslednje jutro se je odprava začela. Sama sem v prtljažnik
vrgla dve volneni odeji, eno torbo različnih
www.svetinljudje.si 39