Svet in ljudje marec 21 prelistaj

revija.didakta
from revija.didakta More from this publisher
20.03.2021 Views

Med nomadi na jugu Maroka Besedilo in fotografije: Daša Ganna Mahmoud 38 marec 2021 Videti je kot iz filma ali reklame … pa ni. V Sahari je tak čaj vsakdanja navada. Na poti. Pri počitku. Med delom, kjerkoli ...

Med nomadi na jugu Maroka Pred štirimi leti se mi je povsem nepričakovano zgodilo, da sem vstopila v amazirski (berberski) dom v mali vasici Takojt (izgovori se Takoš), ki leži blizu Merzouge, ta pa ob vznožju prelepih sipin Erga Chebbi. Erg Chebbi so sipine (»erg« v arabščini pomeni sipina), ki potekajo vzdolž alžirsko-maroške meje. Dolge so 28 m, široke pa 5 do 7 km. V višino dosegajo tudi do 150 m in več, njihovo vznožje pa se nahaja na 760 m. Najbližji mesti sta Erfoud (30 km) in Rissani (20 km). Sipine so zlato rdečkaste barve, okoliška »hamada« (kamnita puščava) pa je črne in sive barve. Merzouga je že kar globoko v Sahari. Če ne bi maroški kralj Hasan II. v osemdesetih letih preteklega stoletja dal zgraditi mogočnega vodovoda z več kot 100 km oddaljenega Atlasa, tu življenja ne bi bilo. To se je zgodilo po »zelenem pohodu« jeseni 1975, ko je živahna obmejna vasica Merzouga izgubila obmejno trgovino, saj sta Alžirija in Maroko mejo zaradi maroške zasedbe Zahodne Sahare zaprla. Mogoče bi tu živelo občasno nekaj živinorejcev − nomadov − in to bi bilo vse. Tako pa je zaradi vode nastala velika oaza. V Merzougi danes cveti turizem. Turisti z vsega sveta prihajajo gledat rdečkaste sipine, jahat kamele dromedarje, se vozit s štirikolesniki in džipi ter prenočevat v kampe, ki so dobri posnetki tradicionalnih. Merzouga In v tem svetu, kjer živijo maroški Amaziri (Berberi) in puščavski Tuaregi, sem torej v zelo nepričakovanem trenutku dobila svoj maroški dom. Ko sem februarja 2020 v najetem snežno belem Dacia Loganu prišla v Merzougo, si je mama Aisha avto dobro ogledala in potem v blago zveneči amazirščini rekla: »To bo v redu. Šlo bo.« V Tangirju, na severu Maroka, blizu Gibraltarskih vrat, stoji tovarna, kjer izdelujejo »puščavsko« inačico že tako močnih in robustnih Dacij. Tisto, kar je za evropske razmere plastika na avtu, je tu močno, skoraj nezlomljivo železo. Mama Aisha ima sedem otrok. Povprečje v tem delu sveta. Štiri dekleta in tri fante. Njen mož in oče vseh teh otrok je Moha (Mohammed), čez zimo gradbenik, poleti pa mojster za posebno tehniko »puščavskega savnanja v vročem pesku«, ki ga tu imenujejo »sandshower«. Moha je glavni prinašalec družinskega denarja, čeprav vsi trije sinovi že krepko delajo. Mama Aisha pa seveda šefica doma. Dve dekleti sta že poročeni, pri hiši pa je še vedno sedem ust. Merzouga je že kar globoko v Sahari. Če ne bi maroški kralj Hasan II. v osemdesetih letih preteklega stoletja dal zgraditi mogočnega vodovoda z več kot 100 km oddaljenega Atlasa, tu življenja ne bi bilo. Če ste kdaj dvomili o tem, da je v muslimanskem svetu (Amaziri in Tuaregi so v 7. st. prevzeli muslimansko vero) mama šefica in kraljica doma, vam kar takoj lahko zatrdim, DA JE! To, kar se nam včasih ZDI, da ženske v tem svetu zelo trpijo in so manjvredne, ni nujno res, zunanji videz velikokrat vara … Načrt Tako si je mama Aisha zamislila, da bi odpotovali z Dacio Logan, snežno belo, kot se za puščavo spodobi, nekam na jug, obiskat njenega ljubega starejšega brata Abduja (Abdellatifa) in njegovo družino. Brata ni videla že več kot deset let, sem pa slišala junaške zgodbe o njem, še vedno živi kot nomad, s celo družino in vsaj petsto kozicami. To se mi je takoj zdelo zanimivo in zelo vabljivo. Fantje so si pozorno ogledali gume, rezervno gumo in podvozje in družno ugotovili, da bo šlo. Ogledu so se pridružili stari oče, pa neporočeni stric in nekaj sosedov. Vse skupaj pa je nadzorovala mama Aisha, z rokami v bokih in povsem tiho. Potem si je mama Aisha zamislila, da bi nazaj grede naredili še en manjši ovinek in šli v Tafraut Sidi Ali obiskat drugo hčer Khadijo, ki ima hčerko Fatimo, ki so jo videli le ob rojstvu pred dvema letoma. Tukaj je navada, da pride hčer rodit prvega otroka v mamin dom, ostane kak mesec, potem pa gre nazaj na svoj dom (običajno moževo domačijo). Ker sem malo Fatimo videla staro štiri dni, ko še niti imena ni imela (tu dobijo otroci po tradiciji ime sedmi dan po rojstvu, takrat zakoljejo lepega mladega ovna, nesejo otroka trikrat okoli njega in mu dajo ime), sem bila navdušena. Malo sem se pozanimala, kako daleč bomo šli in ali so ti kraji na zemljevidu ali celo na aplikaciji Google Maps. Vsi so se zelo zabavali ob mojem vprašanju … Mama Aisha je rekla, da se ji zdi, da bomo prevozili približno 80 km ali manj. No, to je pa mala malica, sem si dejala. Odprava Naslednje jutro se je odprava začela. Sama sem v prtljažnik vrgla dve volneni odeji, eno torbo različnih www.svetinljudje.si 39

Med nomadi<br />

na jugu Maroka<br />

Besedilo <strong>in</strong> fotografije: Daša Ganna Mahmoud<br />

38 <strong>marec</strong> 20<strong>21</strong><br />

Videti je kot iz filma ali reklame … pa ni. V Sahari je tak čaj vsakdanja navada.<br />

Na poti. Pri počitku. Med delom, kjerkoli ...

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!